fl.vt nmifl
fanij 1951

M

AVE MARIA

Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo

a

=a=

=9

43.

JUNIJ 1951.

LETNIK

VSEBINA

161

168

a=

D=

=a

163

165

167

172

174

175

178

179

184

185

187

188

190

192

Naslov - Address:

AVE MARIA
Box 608
Lemont, Illinois
Telephone: Lemont 494

Urednik — Editor:

FR. MARTIN STEPANICH, o.f.m.

Upravnik — Business Manager:
FR. CYRIL SHIRCEL, o.f.m.

Publlshed once tnonthly — twice in October — by the
Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the
interests of the Commissarlat of the Holy Cross.

Entered as a second class matter at the post Office
of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879.
Acceptance of maillng at special rate of postage pro-
vided for in section 1103, act of October 3, 1917.
Authorized July 14, 1945.

Naročnikov in dobrotnikov
se spominjamo v lemontskem
samostanu v svojih molitvah,
pri sv. maSah in pri drugih
duhovnih opravilih.

Printed by
AVE MARIA PRESS
Lemont, Illinois

Izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah Amerike

Naročnina Tvoja je dar v
podporo uboŽnejSim sloven¬
skim fantom, ki se obrazujejo
za slovenske duhovnike v le¬
montskem semenišču.

Naročnina - Subscription rate:

U.S.A. - $2.50 letno
Izven U.S.A. — $3.00 letno

Zakramenti - P. Alfonz ofm.

Srce Jezusovo -

prosi za nas ! - Fr. Blaž ....
Mati milosti božje - P. Kazimir. .
Romarski zvonovi - P. Odilo ....
Junija stopata

pred oltar. . . -P. Aleksander.

Naše Srce/pesem/-P. Krizo stom . 171
Maria Goretti - Prev. P. Odilo .
Lilija /legenda/ - Dr. I. Česnik
Slovo.

Terezija Neumann - /konec/ . .
Po kraljestvu križa.

Stara in nova zaveza
sta se srečali. . . -Rev. J. L.
Dva v zlatu - P. Kazimir ofm. .
Pesem o beli hišici -L. Piščanc
Lemontski odmevi.

Kramljanje na zapečku.

Romarjem.  .

JUNIJ 1951.

AVE MARIA

LETNIK 43.

e moremo si misliti večjega zaklada,kot
je božje Srce. Iz njega nam tečejo potoki milo¬
sti, ki jih naše duše nujno potrebujejo, če hoče¬
jo rasti, ozdraveti, dobiti pomoč v grehih in
slabostih ter priti do nebeške slave. Vse to pa
po zasluženju in prelitju Krvi, ki je odtekla iz
odprte Srčne rane. Ves svet zaliva in iz nje je
pognalo žlahtno drevo s sedmerimi darovi.

Prvi sad je sveti krst, naša kopel prerojenja,
najpotrebnejše sredstvo zveličanja. Po njem po¬
stanemo otroci božji, dediči nebes.

Kakor pa naše telo potrebuje moči, da raste
in se razvija, tako tudi duhovno življenje. Božje
Srce je poskrbelo za zakrament svete birme, ki
iz nas napravi vojake Kristusove: napolni nas z
darovi sv. Duha, ki je naš Tolažnik v težavahin
skušnjavah. Z njimi premagamo boječnost, da bi
javno pokazali svoje versko prepričanje.

Tako potrjeni pa potrebujemo stalne hrane,ki
nas krepi in nas usposobi za delo. To duhovno
hrano nam daje Kristus, ko prihaja k nam v po¬
svečenem Kruhu in nas napaja s svojo presveto
Krvjo, ki je za nas odtekla z Njegove strani.

Ker pa smo slabi in v marsičem pogrešimo,
saj sami ne vemo, kolikokrat na dan, je dalo
božje Srce zdravilo: zakrament svete pokore celi
naše rane in popravlja vsakdanje napake. Samo
besedica kesanja, pa nam je vse odpuščeno.

Če pa nam ostane po spovedi še kak madež,
nam ga izbriše sveto maziljenje. To pomete še
zadnji prah naše duše, nas krepi v smrtnem bo¬
ju in nas pripravi na srečno potovanje v večnost.

Pa tudi vse človeške družine Srce Jezusovo
ni pozabilo. Kristus, Veliki Duhovnik po redu
Melkizedekovem, je izbral vodnike,ki jim po po¬
laganju rok daje svetega Duha, da vse te skriv¬
nosti zakramentov hranijo in dele vernikom.

Pa še za en dar hvalimo Srce Jezusovo: dal
nam je zakrament svetega zakona, ki ustvarja
družine in božje otroke. Ce so družine dobre, so
predragocen biser naroda in vsega človeštva.

O, lepi in neizmerni zakladi, ki jih Srce Jezusovo, posoda ljubezni in
pravice, razliva na nas ! Vzljubimo jih, obogatimo se z njimi, saj so prav
za nas in zaradi nas! Če bomo zvesto zajemali iz tega neusahljivega vira,
bomo po Srcu božjem, viru vse sladkosti, gotovo prejeli nebeško slavo.

P.Alfonz oftn

O, MARIJA MILOSTNA,
TI SI SRCA USMILJEN’GA!
OJ, LE PROSI, MARIJA,
SRCE SVOJEGA SINA,
O, PRELJUBA GOSPA!

Junij 1951.

163

Srce Jezusovo

utrnili ie na&

^unij - mesec presvetega
Srca Jezusovega! Kako se je ta po¬
božnost razširila med katoliškim
svetom! Saj je predmet pobožnosti
živo in čuteče Srce Njega, ki je pra¬
vi Bog in obenem pravi človek. Srce,
ki je živi simbol neizmerne ljubezni,
s katero nas išče Kristus.

Jezus nam je z vsem svojim
življenjem, delovanjem in smrtjo
na križu dovolj jasno pokazal svojo
ljubezen do duš, ki je obenem glavni
nagib za češčenje Njegovega Srca.
V svetem pismu najdemo tako lepe
primere: sebe imenuje dobrega Pa¬
stirja in pastirja, ki pusti devetin -
devetdeset ovac in gre iskat eno, ki
se je izgubila. Ljubezen Njegovega
Srca ni poznala meja. Zato pa je to
ognjišče ljubezni vredno našega če-
ščenja.

Torej imamo izvor češčenja
presvetega Srca že v svetem pismu,
dočim se je začela pobožnost sama
Širiti šele v poznejših časih. Pa po¬
glejmo malo njeno zgodovino !

V trinajstemstoletju(1256-1302.)
je živela nemška benediktinka sveta
Gertruda Velika. Od svojega šestin¬
dvajsetega leta pa do blažene smrti
je imela videnja. Nekoč se ji je pri¬
kazal sv. Janez Evangelist in ona ga
je vprašala, zakaj vendar ni nič
pisal o sladkosti, ki jo je občutil, ko
je pri zadnji večerji slonel na Go¬
spodovem Srcu. Svetnik ji je odgo -
voril, da so bili prvi kristjani dovolj
goreči in niso tega potrebovali. Ko
pa bodo kristjani začeli postajati
mrzli v božji ljubezni, se bo po

vsem svetu razširila vest o ljubezni
božjega Srca in pobožnost do tega
gorečega Srca bo rastla.

Sveta Gertruda je zelo zanimiva
oseba. Kot petletnega otroka so jo
starši poslali v šolo sester bene-
diktink. Pozneje je sama postala
sestra in je hitro napredovala v po¬
božnosti in modrosti. Po številnih
prikaznih je postala pravi bogoslo¬
vec. V najlepši latinščini je napisala
celo vrsto knjig o svetem pismu,
svetih očetih in bogoslovnih pisate¬
ljih. Po njeni smrti je vse spise
pregledala skupina učenih domini¬
kancev in frančiškanov, pa niso našli
v njih niti najmanjše sence proti
veri, ki jo že od začetka nezmotlji¬
vo uči sveta Cerkev.

Poznejši širitelji češčenja pre¬
svetega Srca so bili zlasti Francozi.
Znani sta posebno dve osebi; sveta
Marjeta Marija Alacoque in pa bla¬
ženi Klavdij de la Colombiere.

Francija je bila v sedemnajstem
stoletju, ko sta ti dve osebi živeli,
posebno mrzla in sovražna pravi
veri. Janzenisti so bili zelo mogočni
in so neomejeno širili svoje krive
nauke. Kralj se je boril s papežem
in je poskušal svoj narod odtrgati od
Rima ter ustanoviti svojo narodno
cerkev. Tedaj pa se je Marjeti pri¬
kazal Kristus in ji razgrnil svoje
ljubeznipolno Srce.

Sveta Marjeta Marija ni bila
učena žena, kakor sveta Gertruda.
Kakor je sama povedala, jo je celo
Jezus imenoval neučeno in preprosto.
Bila je eden izmed sedmerih otrok

164

AVE MARSA

Srce
Jezusovo
se
razodeva
sveti

Marjeti

preprostih staršev, doma v malem
trgu v Burgundiji. Oče ji je umrl,ko
je imela osem let, dve leti pozneje
pa jo je mati poslala v nunsko šolo
blizu doma. Neke vrste revmatizem
jo je za tri leta priklenil na bolniško
posteljo. Ko je ozdravela, je skle¬
nila vstopiti v samostan, dasisojo
mati vdova in sestre silile, naj se
omoži. V juniju 1671. je vstopila v
red Obiskovanja Marijinega, ki ga
je ustanovil sv. Frančišek Šaleški.
Paray-le-monial, prej neznani kraj
samostana, kjer je živela, je prav
po njej postal znan vsemu svetu.

Kristus se ji je prvič prikazal v
samostanski kapeli decembra 1673.
Nato je je obiskoval skozi dobo
osemnajstih mesecev in ji v tem ča¬
su razložil pobožnost do svojega
Srca. Poudarjal je pogostejše sveto
obhajilo, četrtkovo sveto uro v spo¬
min Njegovega trpljenja na Oljski
gori in ustanovitev praznika Njego¬
vega Srca na petek po osemdnevnici
praznika Rešnjega Telesa. Velika je
Jezusova obljuba srečne smrti vsem
onim, ki bodo devet prvih petkov po
vrsti prejeli zadostilno sveto obha¬
jilo.

Mlada sestra je povedala Kristu¬
sove zahteve predstojnici in starej¬
šim sestram. Toda sprva ji ni nihče

verjel. Mnogo je morala pretrpeti,
predno so se prepričali, da govori
resnico. Prvikrat so privatno obha¬
jali praznik Srca Jezusovega leta
1685. v noviciaški hiši,kjer je bila
sv. Marjeta Marija voditeljica no¬
vink. Naslednje leto ga je praznoval
ves samostan, počasi pa se je po¬
božnost razširila po vseh hišah tega
reda. Za razširitev po vsej Franci¬
ji pa je mnogo pripomogel jezuitski
pater Klavdij de la Colombiere, ki
je kot Marjetin spovednik svetnico
podpiral v njenem težkem življenju.
S svojimi govori je razgibal katoli¬
čane, pridigal je o tej pobožnosti
celo pred angleško kraljico in pred
visokimi francoskimi glavami.

Marjeta Marija je umrla v letu
1690. Rekla je, da nima več kaj tr¬
peti in se lepo pripravila na smrt,
a zdravnik ni našel ničesar, kar bi
bilo vzrok smrti. Leta 1864. je po¬
stala blažena, leta 1920. pa jo je
sveti oče prištel med svetnike.

Češčenje presvetega Srca pa se
je naglo širilo tudi izven francoskih
meja in leta 1856. je sveta stolica
dovolila obhajanje praznika Srca Je¬
zusovega vsemu svetu.Danes skoraj
ni več praktičnega katoličana, ki bi
ne opravil pobožnost deveterih prvih
petkov v upanju na Jezusovo obljubo
sv. Marjeti Mariji. Tisoči in tisoči
pristopajo na prve petke v mizi Go¬
spodovi, nepregledne množice kato¬
liških družin so se že posvetile Srcu
Jezusovemu in prejele mir in božji
blagoslov.

Srce Jezusovo naj se milostno
ozre tudi na nas, mi pa zadoščujmo
za žalitve, ki jih iz dneva v dan pre¬
jema od nehvaležnega sveta!

Fr. Blaž ofm

165

Slikal Al. Boticelli.

Juni j 1951.

J ezus Kristus, Nje¬
govo učlovečenje
in Njegovo odre¬
šenje človeškega rodu
je gotovo največja mi¬
lost božja, ki nam jo je
dobri Bog sploh mogel
dati. Vsemogočen je, pa
vendar nam več kot sebe
dati ni mogel.

To največjo, neskon¬
čno milostbožjo - Jezu¬
sa Kristusa, pa smo
prejeli po Mari ji. Ona
je rodila božjega Sina,

zato jo upravičeno tudi imenujemo:
Mati milosti božje.

IJlflTI miLOSTI BOZJ

S tem nazivom v Marijinih lita¬
nijah se torej Mariji zahvaljujemo,
da nam je rodila Odrešenika. Pro¬
stovoljno je namreč izbrala svoje
materinstvo, nebeški Oče ji ga ni
hotel vsiliti. Preveč in prevelikih
žrtev trpljenja in muk je bilo zveza¬
nih z njim za Marijo. Zato pa je
presveta Trojica poslala k njej nad¬
angela Gabrijela, ki naj bi sprejel
njen pritrdilni ali nikalni odgovor.
Marija se je vblaženem trenutku
oznanjenja dobro zavedala žrtev in

smrtjo na križu pomiril z Očetom,
nas napravil zopet za božje otroke,
vredne in sposobne sprejeti vse mi¬
losti božje. Odprl nam je neskončno
zakladnico božjega usmiljenja in lju¬
bezni ter neskončne božje dobrote, s
tem pa tudi neizmerno zakladnico
milosti. On je torej glavni vir vseh
milosti, On je v presveti Trojici de-
lilec dobrot božjih.

Vemo in verujemo pa, da je Sin
božji izročil vso to neskončno za-

trpljenja svojega poslanstva, ki jih
bo s privoljenjem sprejela nase. Saj
je dobro poznala prerokbe o trplje¬
nju in strašni smrti Sina božjega.
Hvaležni ji moramo biti, da je kljub
temu sprejela božje materinstvo in
postala Mati Jezusova, te “neskon¬
čne milosti božje”. Torej ji z našim
nazivom v litanijah predvsem izra¬
žamo svojo hvaležnost.

Pred Jezusovim odrešenjem smo
bili sovražniki božji, nevredni in
nesposobni vsake milosti božje. Je¬
zus pa nas je s svojim trpljenjem in

kladnico milosti v roke svoje Mate¬
re Marije, umirajoč na križu jo je
napravil za našo Mater in nas za
njene otroke. Zato je Marija “Mati
milosti božje” tudi v tem pomenu;
skozi njene roke se pretakajo do nas
milosti, kj, jih je Bog pripravil člo-
veku. Po Jezusovi želji na Kalvariji
naj bo med Marijo in nami ter med
nami in Marijo razmerje matere do
otrok in otrok do matere. On sam
jo je zvezal z nami s sladkimi in
nežnimi vezmi materinske ljubezni,
nas pa z njo z vezmi sinovske vda-

166

nosti in zaupanja do matere. Mate¬
rina ljubezen naj oskrbuje božjo za¬
kladnico milosti, mi naj prihajamo
po te milosti k Mariji. Kaj more
mati odreči prošnje svojega otroka ?
H komu drugemu naj otrok pribeži v
svoji stiski, če ne v naročje svoje
matere? In kje bo hitreje dobil po¬
moč, kakor ravno pri njej?

Milost božja je tudi stanje duše,
ki ni omadeževana z grehom in je
tako v prijateljstvu z Bogom. Naša
glavna skrb v življenju mora biti ta,
da smo v milosti božji, da zveliča¬
mo svojo dušo. Ko bi nas smrt našla
v smrtnem grehu, torej brez milosti
božje, smo gotovo pogubljeni za vso
večnost. Tudi v tem pomenu je Ma¬
rija “Mati milosti božje”, vir naše¬
ga življenja v milosti. Ona je naša
pomoč, da se premagujemo in se
varujemo smrtnega greha ter se
ohranimo v milosti božji. Ni lahek
ta naš boj, saj smo polni strasti in
nas vsepovsod obdajajo močni so¬
vražniki, ki nas skušajo oropati mi¬
losti božje, nas napraviti za naspro¬
tnike Boga in nas večno pogubiti.
Kje naj v tem boju za milostim pri¬
jateljstvo božje dobimo pomoč, če
ne pri svoji Materi Mariji, ki je
Mati milosti? Ko jo torej v litanijah
kličemo s tem nazivom, jo prosimo
tudi za pomoč, da bomo ohranili mi¬
lost v naših dušah za vsako ceno ,
premagali vse, ki nam jo hočejo iz¬
trgati in tako zveličali svojo dušo.

Milost božja je notranji, nadna¬
ravni dar, ki nam ga deli Bog po za-
služenju Jezusa Kristusa za naše
zveličanje. Tako nam katekizem
razloži besedo: milost božja. A mi¬
lost imenujemo tudi vse drugo dobro,
kar koli nam Bog daje za našo dušo
in za naše telo. Tako je milost božja
tudi naše življenje, naše zdravje,

K SLIKI: Rožnik nad Ljubljano

Marijine cerkvice po naših ze¬
lenih hribčkih zgovorno pričajo,
kaj je Marija slovenskemu ljud¬
stvu...

A VE MARIA
naše blagostanje... sploh vse, kar
potrebujemo v življenju.

Tudi v tem smislu je Marija
“Mati milosti božje”, ki pozna naše
potrebe in nam Bog po njenih rokah
deli dobrote. Zakaj bi nas Jezus na
Kalvariji drugače izročil za njene
otroke? Prav s tem, da je postala
naša Mati in posredovalka, jo je
božji Sin najbolj počastil. In sveta
Trojica je Marijo kronala za Kralji¬
co nebes in zemlje prav zato, da je
kot “Mati milosti božje” še večja v
naših očeh.

Da Marija tega svojega naziva
nima zastonj, nam izpričuje vsa
zgodovina krščanstva od velikega
petka, ko je postala naša Mati, da,
od angelovega oznanjenja, ko je s
svojim privoljenjem in vdanim “fiat”
postala Mati božja. To pričujejo vsa
krščanska srca od prvih časov do
danes. To vidimo in čutimo vsak dan
tudi mi sami. Odtod toliko naše za¬
upanje do Marije, naša ljubezen do
nje in naše otroško, vdano češčenje.

Ko torej v Marijinih litanijah
zaupno kličemo Mater milosti božje,
mislimo na vse to, se ji za vse to
zahvaljujemo in izražamo obenem s
tem tudi svoje neomajno zaupanje. S
tem vzklikom jo nekako spomnimo,
da vemo, da nas more uslišati in
nam dati vsega, če le hoče. In mati
hoče! V tem prepričanju ji zakliče-

Junij 1951.

167

mo svoj “prosi za nas ! ” in ji s tem
želimo povedati;“Marija, ti si Mati
milosti božje! Milost - Kristusa si
nam rodila. In v rokah imaš vso ne¬
izmerno zakladnico božjega bogastva,
da ga deliš kakor hočeš in komur
hočeš. Ti si pa tudi naša Mati in mi

smo tvoji nebogljeni otroci. Kaj bi
sploh mogla poslušati to našo dolgo
vrsto “prosi za nas !” in jih ne usli¬
šati? Ne, Mati Marija, tega ne mo¬
reš storiti! ” - - -

Zato pa; Mati milosti božje, pro¬
si za nas !

\ ~ ~ ~ P.OHilo ofm

murski  zvonovt

obhajamo srebrni jubilej, kar je nadškof Jeglič z vsemi slo¬
vesnostmi kronal lemontsko Marijo Pomagaj. To obletnico bomo skušali v
Lemontu najlepše proslaviti in sicer na romanju dne |. julija . Za ta dan
imamo za enkrat v načrtu sledeči spored;

V SOBOTO dne 30. junija proti večeru bo v cerkvi nagovor in blagoslov
z Naj s vete j šim. Nato bomo prenesli milostno podobo v procesiji in med
molitvijo rožnega venca k lurški votlini, kjer bomo procesijo nadaljevali z
lučkami v rokah okrog jezera.

Sledila bo - upam, da bomo mogli izvesti - na stopnišču samostana
duhovna igra o Mariji Pomagaj. Središče predstave bo Marijina
milostna podoba. Igra bo v glavnem delo clevelandskega pisatelja Karla
Mauserja. Priredili jo bodo chicaški igralci, sodelovali pa bomo vsi.

Po igri bomo na hribu kurili kres v čast sv. Cirilu in Metodu.

V NEDELJO dne L julija ob sedmi uri bo sv. maša za vse pokojne do¬
brotnike Lemopta ter za pokojne zastopnike in naročnike AVE MARIJE.
Opravil jo bo in povedal primerno besedoroče našega lista in oče sloven¬
skega frančiškanskega komisariata, p. Kazimir Zakrajšek OFM.

Ob pol enajstih dopoldne bo prenos milostne podobe Marije Pomagaj
v slovesni procesiji k lurški votlini. Tu bo opravil sveto mašo p. komisar
Aleksander Urankar OFM in sicer za vse žive dobrotnike lemontskega sa¬
mostana ter za vse žive zastopnike in naročnike AVE MARIJE. Slavnostni
govornik bo prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman.

Ob. lepem vremenu bo ostala milostna podoba na hribu do popoldanske
pobožnosti v cerkvi, ko bomo imeli slovesne pete litanije z blagoslovom.
Po blagoslovu pa bodo chicaška dekleta kronala lurško Marijo v votlini z
venčkom cvetja. Nato pa bomo zapeli romarsko pesem v slovo Mariji in
preživeli ostali čas na prijetnem griču ob Romarskem domu.

Na to jubilejno slovesnost ameriških Brezij ste vabljeni vsi. Posebej
pa vabimo. . . vse naše stare prijatelje in dobrotnike Lemonta,

vse naše požrtvovalne zastopnike AVE MARIJE in vse naročnike,

vse nove naseljence, ki naj se od vseh strani nove domovine zgrnejo
okrog Marije Pomagaj, se ji priporočijo in se ob njej sestanejo, pogovori¬
jo in poveselijo. V Lemontu je skupen dom vseh ameriških Slovencev!

Kdor more, naj pride že v soboto, da bo opravil res pravo romanje in
prejel pri Mariji Pomagaj tudi svete zakramente. Za prenočišče naj se že
prej naznani z dopisnico na naslov; Baraga Home, Box 608, Lemont, Illinois.

168

AVE MARIA

Korajžno kliče z line zvon
meščane in konjičke:
neves te čul je svet’ Anton,
poslal jim je možičke.
K Antonu molil naš je fant:
patron je vseh nevest.

Ni vzel si žene kontrabant
in ne iz tujih mest.

Junijska nevesta
mu bo družica zvesta:
po slovensko se smehlja,
kruh po naše peči zna...

'j^eh vrstic sem se spomnil,
ko me je eden urednikov našega li¬
stiča ustavil in me pobaral:“No, kaj
bo pa v junijski številki Ave Marije
izpod vašega peresa?”

Že od nekdaj pojo, govore in
modrujejo meseca junija o nevestah
in ženinih, porokah in zakramentu
svetega zakona. Vsaj tukaj v Ameri¬
ki. Ta mesec največ parov stopa
pred oltar. Ali ima res sveti Anton
kaj opravka s tem, nam zgodovina
ne ve povedati nič pametnega. A ta
priljubljeni svetec z Detetom božjim
in lilijo v rokah praznuje svoj god
prav te dni. Morda je res kdaj tej
ali oni nevestici izpolnil srčne želje,
pa so ga izvolili za priprošnjika že¬
ninov in nevest. Prav za prav: če
najde sveti Anton izgubljene stvari,
ni šment, da ne bi mogel najti tudi
dekletu primernega fanta ali narobe.
Zakaj nazadnje ne bi imeli tudi oni
advokata tam zgoraj ? ! Saj pravijo
vsi pametni ljudje, da se dobre za¬
konske zveze v n e b e s i h sklepajo.

Zelo modro povedano. Dandanes
bi morala ta beseda še bolj v kri

vsem, ki sklepajo dosmrtno zakonsko
zvezo. Ce vsa dobra volja od Boga
pride, mora gotovo 'tudi trdna in
sveta volja držati dano poročno pri¬
sego, ki je potrjena in zapečatena
od samega Boga.

*

Oni dan so izvajali po radiu pro¬
gram o zakonu inrazporoki. Posebno
so z resnostjo ugotavljali, da se v
Združenih državah vsake pol ure po
osemdeset dvojic zveže v zakon. Iste
pol ure pa se jih dvajset razdvoji in
gredo spet vsaksebi: na veliko škodo
tisočem otrok, ki postanejo čez noč
moderne sirote, duhovni brezdomci
brez močne očetove roke in brez
materine srčne vzgoje.

Razni vzgojitelji, učitelji, sodni¬
ki, duhovniki. .. so svoje povedali
na tem programu. Eni so z žalostjo
ugotavljali, da so vsemu početju
krivi razni razporočni mlini, kakor
vReno.Drugi so sekali po liberalnih
postavah o zakonu in ločitvi. Bolj
trezni pa so poudarjali, da je treba
zakoncem samim več vzgoje o dol¬
žnosti in odgovornosti proti človeški
družbi, družini in Bogu.

“Sreča je edina stvar na svetu,
ki si je vsi brez izjeme želimo.
Smola je v tem, da se vsi ne trudi¬
mo zanjo, ali pa jo iščemo tam, kjer

Junij 1951.

169

je najti ne moremo, s sredstvi, ki
te k njej ne peljejo. Isto velja za¬
koncem: Možje in žene pričakujejo
nebesa na zemlji, odreči pa se no¬
čejo potom, ki ne vodijo v ta nebe¬
sa. ” Tako je povedal eden teh go¬
vornikov.

Drugi je kregal zakonce, da sto¬
pajo v zakon brez priprave in brez
pravega spoštovanja do te zveze.
Ker se vsi drugi ‘jemljejo’, mora
biti to tudi zanj ugodno. Posledica
je razočaranje, prepir in nezado¬
voljnost. Za take bi bilo menda res
nazadnje bolje, da bi še pred tem
važnim korakom rekli z neko pisa¬
teljico Marie Corelli; “Čemu bi se
poročila in uživala ‘dobrote’ zakon¬
ske zveze, ko pa imam že vse, kar
pričakujem od zakona: imam kužka,
ki mi vedno laja, papigo, ki prekli¬
nja vse jutro, in mačko, ki se mi
pozno v noč vrača domov? ...”

In tako naprej. Vsak govornik je
imel to ali ono krilatico, kakor pra¬
vimo takim duhovitim stavkom, o
zakonski zvezi, ki prizadeva celo
rimskim papeškim sodiščem med
vsemi sedmimi zakramenti največ
težav.

Nekaj takih krilatic se glasi:

“Rečeno je bilo, da zakonska
zveza druži zakonca v eno telo in
dušo. Pa se oba od prvega dneva
dalje prepirata in ne prideta do kon¬
ca, kdo je tisto telo in duša; on ali
ona...”

“Mož je kakor mačka; božaj jo
po dlaki in dobro se ji bo zdelo; pa
ji stopi na rep in pozabila bo vso
dobroto in prijaznost. ”

“Poročenci pozabljajo, da njihov
poročni list ni registracija za šolo,
kjer samo eden uči, drugi pa poslu¬
ša. Poročni list je izkaz, da so se
zavarovali v božji zavarovalnici
ljubezni, zastopnosti in potrpežlji¬
vosti. ”

“Ženska si zamišlja moškega
‘gentlemana’ v tem, da se strinja z
vsem, kar ona trdi in stori. ”

“Znanstveniki so dognali, da ko¬
marji ne pikajo. Le komarica pika
in pije kri. V zakonu pa oba prevza¬
meta to vlogo. . . ”

So to krilatice? Rogatice bi
bila boljša beseda za te stavke.

Tri točke je poudaril na tem ra¬
dijskem programu duhovnik, ki je
imel še edini kaj zdravega povedati
za izboljšanje božje celice življenja,
tako zemskega kakor duhovnega.

1. Čas je že, da se vsi prične¬
mo strinjati z naukom katoliške
Cerkve o zakonu; Bog sam ga je  u-
stanovil kot simbol ljubezni in v ra-
zadetje ljubezni. Če je zakon božja
zavarovalnica človeštva, naj bi za¬
konci nalagali v njej naložke vere,
upanja in ljubezni; prinesla jim bo
bogate obresti pridnih otrok, pri¬
jetne družinske sreče in čednosti.
Obresti, od katerih bo tudi človeška
družba kaj imela. Oči naj bi bile
zakoncem odprte pred poroko, po
tem svetem obredu pa napol zaprte
v usmiljenju, prizanašanju in razu¬
mevanju. Zakon je kakor življenje;

Smehljaj zakonske sreče...

170

AVE MARIA

toliko dobiš iz njega, kolikor sam
naložiš vanj iz svojega srca, truda
in dela. . . Če boš dajal od potr-

“Ti, ti, ti. . . ” Zakaj naj bi po poroki
veljala za prvo le besedica;" Jaz, jaz
in zopet jaz...”? Takrat sta lahko

pežljivosti in lepe medsebojnosti, ki

z iskreno ljubeznijo prezrla cele

je blagoslovljena od samega Boga,
boš tudi žel dobrine. Le poskusi se¬
jati v zakonsko zvezo plevel tegobe,
nezadovoljnosti in živalske strasti,
pa boš tudi prejemal sadove telesa,
sadove hudobije, neskeče, razdvoja
in obupa. Nista le dva, ki se ‘jem¬
ljeta’; je še tretji, ki ima delež v
tej zvezi. In še glavni delež ima. Ta
deležnik v zakonu je - Bog.

2. Daši Cerkev govori o glavi in
udih v tej zvezi, o podvrženosti in
pokorščini, vendar s tem ne trdimo,
da izgubita mož in žena vse poedine
pravice. Eno telo irt ena duša sta,
to drži. Toda to telo ima še vedno
dvoje glav in dvoje src. In ta duša
naj bi imela še vedno dvoje oseb. V
duhovnem oziru namreč. Zakonca
se ne odpovesta svoji osebnosti. Za¬
kon bi moral biti dopolnilno delova¬
nje in nehanje: kar enemu manjka, to
drugi dopolni, česar ima eden prp-
več, daje drugemu. Tako je hotel
Bog sam. V zakonu torej ne gre, da
bi eden rinil z glavo naprej in drugi
jezikal;eden samo zapovedoval, dru¬
gi pa le poslušal. Oba značaja se
morata zliti, kar se mora razode-
dati v spoštovanju osebnosti in
medsebojnih dolžnosti. Zakon je
zveza dveh dopolnjujočih se sil,. -
ne pa polomljen voziček z
vprego dveh volov, od
katerih sili vsak na svo-
j o stran.

3. Zelo nespametno
je, če poročenca pre¬
nehata z načinom živ¬
ljenja in govorjenja, ki
sta ga poznala pred
poroko. Takrat nista
drug v drugem videla
nobenih napak, ali pa
sta si jih velikodušno
odpuščala. Takrat jima
je bila glavna besedica; r

gore, zdaj pa hočeta majhne hribčke
ravnati s kletvijo in godrnjanjem, s
surovo.jezo in grožnjami. Znamenje,
da greše v svoji sodbi. Kar sta prej
lahko odpravila z ljubeznijo, “ki po¬
kriva množico grehov”, sedaj ne
moreta držati, razen s hudo voljo
in nerganjem.

Vse te nasvete je pa po svojem

Zakonska zvesto¬
ba ni le za srečne
čase, ampak se zla¬
sti v bolezni poka¬
že v najlepJi luči.

Junij 1951.

171

govoru duhovnik zvezal v jedrnat
poudarek:“Zakonca, pozabita že ne¬
besa, o katerih sta vedno govorila
pred poroko! Pozabita angela, ki
sta ga skušala najti v svojem so-
drugu! Oba sta iz človeškega telesa
in krvi in bosta ostala človeška tudi
po svetem obredu zakona. Kot taka
sta v solzni dolini, ki je samo pre-
izkuševalnica za večnost. Skrbi bo¬
do prišle, nevihte in hude ure, toda
vse lahko prestane človek, ki se za¬
nese na božjo pomoč. Obenem pa ve
veren človek tudi to resnico: Bog ne
preizkuša nobenega čez njegove mo¬
či. - Zato pa, če pridejo težave;
smej se in tvoj sodrug s svetom vred
se bo smejal s teboj; preklinjaj in
preklinjal boš - sam !. . . ”

Tem krepkim besedam ne more¬
mo kar nič pridati. Bolje tudi sam
sveti oče nebi mogel pridigati junij¬
sko pridigo ženinom in nevestam,
dasi je naslednik sv.Petra že mnogo
najlepšega povedal o zakonski zvezi
božji.

Presveto Srce naj kraljuje naŽirn družinam!

Morda bi pridal le še tole misel
duhovnika, ki včasih take reči pre¬
mišljuje:

Ce je sveta zakonska zveza res
samo ropotija, grdobija in kotišče
prepirov, jeze in greha - potem Bog
z mojo žrtvijo odpovedi zakonskemu

stanu ni veliko pridobil. Toda vem,
da je Bogu moja žrtev prav zato do¬
padljiva in velika, ker je zveza sve¬
tega zakona tako imenitna in pleme¬
nita. Vsaj v očeh božjih.

Bog daj, da bi kaj kmalu spet
postala ta zveza sveta tudi v očeh
vseh ljudi, kot si jo je zamislil Bog!

P. Aleksander ofm

rce

Povejte mi, cvetke dehteče,
kje najdem najboljše Srce? -
Očesca cvetkam zažare,
v daljavo tiho zastrme - - -

Odvrni, škrjanček srebrni,
kje čisto prebiva Srce ?
Škrjanček sladko zažgoli,
nad hramom božjim obvisi - - -

Pokaži mi sončece zlato,
pokaži mi božje Srce !
Prameni sončni ožive,
pred tabernakelj pohite:

“Tu v hišici bajne tihote,
Srce najsvetejše drhti.

Le zate bije in živi,
le zate v hostiji gori. ”

P. Krizo stom ofm

AVt MARIA.

ti skrbni materini vzgoji, ki je mo¬
rala nekoč sama preživeti mladost
v veliki nevarnosti za poštenje. Prav
zato pa je zdaj svojo doraščajočo
hčerko naučila stroge previdnosti.
Pod vplivom predrznosti in mnogih
muh Serenellijevih se je naučila sa¬
ma sebe spoštovati, a bilo je treba
mnogo poguma in mnogo žrtve. Mati
sama je bila hčerki najjasnejši zgled
plemenitosti, svetla trdnjava miline,
ki pa ni bila izumetničenost ali do¬
mišljavost, temveč pravilno nazi-
ranje, kaj je poštene žene najdražji
zaklad.

V družini ni bila Marija stroga
do nikogar drugega kot le do sebe.
Večkrat bi lahko krepko okregala
svoje mlajše, na katere je pazila, pa
jih ni. Vedno so prihiteli k njej za
pomoč in posredovanje, če jih je ho-

Maria

Prevedel P.Odi lo ofm

tela mati kaznovati. Marija jih
je učila raznih molitev in je bila
vedno polna ljubeznivosti do njih.

mučenka Auete čistosti

Qoretti

<^^edko je bila zdoma, razen ka¬
dar je šla v cerkev ali po nujnih o-
pravkih. Takrat je svoj obraz vedno
skrila v malo ruto, ki jo je ovila po
italijanskem načinu okrog glave in
vratu. Nekateri so rekli, da je kakor
sestra. Aleksander je pozneje izja¬
vil, da si ni dala v tem oziru nikoli
nobene prostosti, tudi poleti ne. Ve¬
dno je bila previdna, zadržana, ni¬
koli ni sama načela pogovor in ji je
bilo vidno zoprno, če jo je kdo opa¬
zoval. Zlasti ob nedeljah je kar
švignila mimo, ko so fantje stali pri
cerkvi in delali razne opazke iz mi-
mohitečih deklet. Zlasti Marijina ve¬
lika postava in svetli lasje so jo iz¬
postavljali laskanju teh “kritičnih
opazovalcev”. Toda to jo je napravi¬
lo še bolj sramežljivo in zbegano.
Tako zadržanje je seveda pripisova-

Nikoli se ni borila za svoje pravice,
ampak se je rade volje vdala. S šalo
in smehljajem na ustih je šla vedno
preko vseh onih malih družinskih
viharjev, ki ne izostanejo v nobeni
hiši. Ce je bila še tako zaposlena, si
je rada odtrgala čas, da je obiskala
kakega bolnika v soseščini. V bolni¬
ški sobi svojega očeta se je naučila,
kakšen siromak je bolnik in kako ze¬
lo potrebuje postrežbe in lepe bese¬
de. Posebno ljubezniva je bila Mari¬
ja do svoje matere. Razumela je
njeno bolest in njene skrbi. Iskala
je prilike, da jo je razveselila in
razvedrila. Zlas ti pa ji je hotela z
delom nadomestiti pridko izgubo o -
četa-gospodarja. Svojo ljubezen in
vdanost do matere je kazala s tem,
da jo je do pičice natančno ubogala in
izpolnila vsako njeno željo. Ce je v

Junij 1951.

173

gospodinjstvu kdaj napravila kako
napako, kar se je moralo pri ubo¬
gem otroku večkrat zgoditi, in jo je
mati le postrani pogledala ali zma¬
jala z glavo, je obraz Marije zalila
rdečica. Takoj se je materi opravi¬
čila in obljubila, da bo v prihodnje
bolj pazljiva.

Marija je bila do matere dokrita
do največje natančnosti. Le ene
stvari ji ni upala povedati: svojih
težav, ki jih je imela s Serenellije-
vimi, zlasti z Aleksandrom, ki je
silil v njo. Je bila pač dodobra
prepričana, da moških ne bo nihče
spreobrnil, njene tožbe pa bi bile le
vzrok prepirov. Nemira pa je v hiši
kmalu preveč in to je vedela tudi
mala Marija.

Božja priprava

Lahko je reči - in tako so re¬
kli o Mariji Goretti - da je vse to
težko razložiti pri njeni mladosti .
Treba je bilo naravne in nadnaravne
moči, da je zmagala težave trdega
življenja.

Njena mirna in zaupljiva narava
se je hitro navadila ozračja, kjer je
bila molitev na dnevnem redu in ne¬
deljska maša sveta dolžnost. Bila je
od prvih početkov pobožen otrok, a
vnjeni pobožnosti ni bilo nič ponare¬
jenega. Dobro je vedela, ko je opazi¬
la na sebi nepotrpežljivost in leno¬
bo, da je mnogo važnejše premago¬
vati svoje napake, kakor pa nabirati
cvetlice, vezati šopke in z njimi
krasiti Marijino podobo nad poste¬
ljo. Šopek v srcu je trajnejši.

Marijo je tako zelo ljubila, da
so v vsem njenem življenju, zlasti
pa v smrtnem boju, vse njene misli
hitele k njej. O Marijini pobožnosti
v cerkvi je njena mati preprosto po¬
vedala: “Naj bi se zgodilo v cerkvi
karkoli, ona se ni nikoli ozrla. "Po¬
leg družinske molitve za mrtve je
še sama vsak dan dodajala očenaš in

Marija je morala kuhati za Številno družino...

/Prizor iz filma/

tri zdravamarije za pokojnega oče¬
ta. Tudi mlajšim je to vneto pripo¬
ročala. Po celodnevnem delu pa je
kleče zmolila po namenu svojega
očeta sveti rožni venec, ker je bila
“mati preubožna, da bi za pokojnega
očeta naročila sveto mašo, hčerka
pa se je bala, da bi dobri oče ne tr¬
pel v vicah”. Svoje molitve zanj je
pomnožila zlasti tedaj, ko se je pri¬
pravljala na prvo sveto obhajilo.

Že dolgo je Marija priganjala
mater, naj ji dovoli “prejeti Jezusa”.
Mati je odlagala z izgovorom:“Kako
se boš naučila katekizem, ko še ne
znaš brati?” - V Conci ni bilo prave
cerkve, ne šole, ne duhovnika in ne
sester. Sploh Gorettijevi niso nikdar
živeli blizu šole, da bi otroci lahko
hodili k pouku. Drugo pa je bilo po¬
manjkanje: Kje dobiti vse neizogibno
potrebne stvari, ki jih težko pogrešaš
za slovesnost prvega obhajila;čevlje,
belo obleko, pajčolan. . . ? Marija je
sama dejala, da bi nikdar ne preje¬
la prvega obhajila, če bi te ovire
ostale na potu.

Mati je žalostno priznala, da so
vsi otroci doraščali “kot mlade ži¬
vali”, kot mali pogani. Toda nekaj
je bilo treba storiti. Težko je bilo
Marjanci iz dneva v dan odbijati go¬
rečo prošnjo, ko je venomer ponav-
ljala;“Bo že dobri Bog poskrbel vse

174

AVE MARIA

potrebno!” - Bog je res poskrbel.
Marija je prišla na dan z načrtom:
V Mazzolenijevi hiši je služila neka
gospa Elvira, kije znala brati. Če bi
jo mati pustila vsakdan po opravlje¬
nem delu k njej, bi jo vse naučila.
Ob nedeljah pa pride v Conco duhov¬
nik, ki ima za otroke tedenski pouk.
S pomočjo gospe Elvire bi ostale
otroke zlahka dohitela. . . - Mati je
dovolila, gospa Elvira privolila in
dolga, skrbna priprava se je priče¬
la. Tudi bratec Angelo je hodil z
Marijo h krščanskemu nauku. Po

dolgih mesecih se je hotela mati sa¬
ma prepričati, če je hčerka dovolj
pripravljena. Peljala jo je k gospo¬
du dekanu v Nettuno, ki je dekletce
poznal s trga, saj je večkrat od nje¬
ga kupil jajca ali golobe. Izprašal
je Marijo in bil zelo zadovoljen. “Iz¬
ročite jo naši ljubi Gospe in bodite
mirni!” je rekel materi. Znak, da
je zadevo vzela v roke nebeška Ma¬
ti, je bil ta, da je Marija v kratkem
imela za svoj slovesni dan čevlje,
belo obleko in pajčolan.

Dalje prihodnjič

Lilija

Ilaš Gospod Jezus je nekoč po¬
toval v gorovje, kjer še žive prepro¬
sti ljudje, zdravi in trdni. Med delom
in molitvijo jim potekajo dnevi. Odpra¬
vil se je Jezus tja, da bi morda med
njimi našel srce, ki je resnično polno
ljubezni. Dvignil bi ga, kakor bi zajel
vode iz čistega studenca, kakršnega
v dolini med hišami ne moreš najti.
Saj izvirajo le visoko v gorah, daleč
od svetnega šuma.

Ko je hodil v gorovje, so ga spo¬
znale vse stvari. Cvetoče grmovje
se mu je priklanjalo. Ptički so letali
nad njegovo glavo in mu peli slavo.
Gledal jih jez radostnimi očmi in se

ljubeznivo smehljal. Na njegovo desno
ramo je sedel slavček in mu prepeval.

Zveličar se je veselil krasne božje
narave. Ni ga motil niti skopi kmet
Koren, ki je stal pred svojo hišo in
se v srcu bal, da se mu bo potnik pri¬
bližal in ga poprosil za prenočišče,
ali pa celo za košček kruha. Tudi ga
ni motila jezična Tratnikovka, ki niti
svojemu možu ni privoščila lepe be¬
sede. . .

Skozi vas je šel Gospod, s pogle -
dom objel vse hiše in jih blagoslovil.
Prišel je do konca vasi, kjer je sta¬
noval ubog kočar Martinčič, ki je re¬
dil suho kravico in kozo. Za razgrnje¬

no rjuho velik vrtiček je ležal ob bajti.
Hčerka Majdiča jev njem gojila lepe
cvetke. Kako ponosna je bila nanje!

Jezus se je ustavil ob vrtni ograji
in z ljubeznivimi očmi objel bele li¬
lije. Dekletce je to opazilo, utrgalo
je najlepšo in mu jo ponudilo. Zve¬
ličar je opazil njene svetle oči in v
njih biserne solze. Začutil je utripe
njenega srca in je spoznal, da je
zemlja vendarle vredna, da jo ljubi.
Zaradi ene same duše se ne bi po¬
mišljal še enkrat na križ, če bi bilo
treba. Njegove oči so objele vso po-

Junij 1951.

175

krajino in obstale na modrem nebu,
iz srca pa mu je privrela molitev:
“Hvaljen bodi, o Bog! Slava njemu
in vsemu stvarstvu, delu njegovih
rok!. . . ”

In blagoslovil je Jezus Majdico
in njeno lilijo ter z njima vse ljudi,
katerih srce se trudi poznati ljube¬
zen.

Dr. Ivo Česnik

SLOVO

Kako radi prihajajo slovenski
izseljenci k naši lemontski Mariji
Pomagaj. Pač vedo, zakaj. Marija
jih ne pusti, da bi odhajali prazni. Ma¬
rija jih potolaži, da se vračajo na svo¬
je domove kakor prerojeni.

Letos pa bo dala Marija Pomagaj
slovenskim izseljencem prav poseben
dar. In sicer onim, ki so daleč, daleč
od domovine in tudi daleč od izseljen¬
skih Brezij. Mislim namreč slovenske
brate in sestre, ki so prav v zadnjih
letih tako številno odhajali v daljno
Avstralijo, da si v novi domovini u-
stvarijo dom v miru in svobodi.

Prav na praznik Marije Pomagaj,
dne 24. maja v ranem jutru, bosta od¬
šla med avstralske Slovence dva člana
našega frančiškanskega lemontskega
komisariata. To sta p. Klavdij Okorn
in p. Beno Korbič. Dolgo sta se pri¬
pravljala, da sta končno dobila potna
dovoljenja. Gotovo sama nista priča¬
kovala, da bo dan njihovega odhoda
prav - praznik Marije Pomagaj. Kakor
bi res hotela Marija pokazati, da ju
ona spremlja na misijonsko pot.

P. Beno in p. Klavdij sta doma iz
istega gorenjskega kraja, v isti kle-
rikaški družinici sta se pripravljala
na duhovniški poklic. Med nesrečno
vojno sta skupno delila strahote da¬
chauskega taborišča. Končno sta pri¬
šla v Ameriko, zdaj pa se skupno po¬

dajata na delo med Slovence, ki so
brez dušnega pastirja, raztreseni po
vsem avstralskem otoku.

Obema želimo na misijonsko pot
obilo uspehov. Vemo, da jih čaka tudi
trnje, zato ju bodo vedno spremljale
naše molitve.

Bog z Vama in Marija Pomagaj !

Ena izmed najnovejših Marijinih slik. Naslikala jo je
znana ameriška umetnica Virginia Broderick.

Sveti oče sprejema darilo dominikancev: svetovnoznano
podobo Fatimske Marije, ki jo je naslikal A.Raško.

Angleška princesa Elizabeta je bila v avdienci pri sve
tem očetu.

General MacArthur prav prijateljsko steguje roko kar¬
dinalu Spellmanu ob priliki zmagoslavnega pohoda po
Nev/ Yorku. Kardinal ga je pozdravil pred katedralo sve¬
tega Patrika.

Pa
dne
med

178

A VE MARIA

erezija

eumann

Terezijina mladost
(Nadaljevanje)

erezija je rastla v uboštvu. Ne mo¬
remo sicer govoriti o umazani zapuščenosti,
vendar družina ni bila bogata. Ko je oče
Ferdinand po svojem starem očetu podedoval
obrt in hišo, je bilo vse zelo zadolženo. Oče

in mati sta morala trdo in neprestano delati,
da sta mogla odplačevati visoke obresti in

MATERE NE POZABI

... ob dnevu, ko je
zagledala luč sveta.

... ob dnevu, ko pra¬
znuje krstni dan.

... ob dnevu, ko je v
lepili upih sklenila po¬
ročno zvezo.

... v njenih skrbeh
in stiskah.

... v njenih težavah
in bolečinah.

. . . v njeni starosti in
slabosti.

skrbeti za naglo naraščajočo družino. On se
je iz dneva v dan mučil na svojem krojaškem
stolu in za šivalnim strojem, obenem pa poma¬
gal ženi pri delu na malem polju. Imeli so štiri
krave. Večinoma so pridelovali krompir, ki jim
je bil glavna hrana. V skromnem domu ni bilo
nobene razkošnosti. Nekaj dogodkov kaže, da
skrajno uboštvo ni nikoli prišlo v njihovo hišo,
a bil je čas, ko ni nilo daleč.

Nekoliko dorastla Terezija je pomagala pri
sosedih. Po vrnitvi je pripovedovala materi, ka¬
ko potratno uporabljajo maslo po premožnih hi¬
šah. Mati ji je morala odgovoriti, da je pač ta¬
ka uporaba masla v navadi, a Neumannovi tega
ne zmorejo. Opomnila jo je, naj o tem ne govori
z gospodinjo, da ne bi s tem osramotila doma¬
čih.

... v švojih mislih in
molitvah.

Kadar je oče izgotovil obleko, so jo navadno
otroci odnesli naročniku. Včasih so dobili za

... v svojih pismih in
pogovorih.

... v svojih načrtih
in namenih.

... v svojih odločil¬
nih in nevarnih trenut¬
kih.

... ob dnevu njene
smrti.

... na kraju njenega
večnega počitka.

... v svoji sreči in
nesreči.

svojo uslužnost kaj drobiža. Denar ni romal za
sladkorčke, ampak so ga  redno in z velikim ve¬
seljem prinesli domov ter ga shranili v predal¬
ček očetovega šivalnega stroja. Kadar ni bilo
pri hiši nobenega denarja več, kar se je pogosto
zgodilo, se je vsa družina zbrala okrog predala
in ga slovesno odprla. Otroci so bili vsi navdu¬
šeni, da so mogli na ta način pomagati domu.

Terezija se še spominja dne, ko ni bilo no¬
benega denarja pri hiši. Bila je obletnica posve¬
čenja vaške cerkve in so jo praznovali z lepo
zunanjo slovesnostjo in boljšim kosilom celo v
najskromnejši hiši. Oče je ravno dokončal suk-

Junij 1951.

njo za nekega bogatega kmeta. Upal je, da mu
bo plačilo pomagalo oskrbeti kaj boljšega za ta
praznik. Toda bogati kmet ni niti omenil plači¬
la in oče seje razočaran in molčeč vrnil prazen
domov. Vendar je mati uredila tako, kot znajo
le matere: poskrbela je nekaj stvari in so tudi
oni čutili praznik.

Kljub uboštvu in težavam v zgodnjih letih so
vsi Neumannovi otroci rastli v zdravju. Duh so¬
delovanja v družini, odpovedi in vaja živeti v
pomanjkanju - vse to je za Terezijo, ko je gle¬
dala zazaj, pomenilo leta sreče. Družinska po¬
vezanost je omehčala to, kar bi drugače imeno¬
vali trdoto življenja. Krščansko ozračje pa to
družinsko povezanost poplemeniti.

Oče in mati sta bila ne samo praktična, am¬
pak tudi goreča katoličana. Gledala sta, da jima
je vsak otrok sledil na tej poti. V družini je vla¬
dala pokorščina in skrbna nepristranost. Noben
otrok ni imel prednosti pred drugim. Starši so
imeli vse sinove in hčere pod strogim nadzor¬
stvom. Niso videli radi, da so otroci pohajali
po drugih domovih ali po cesti. Navadno je bil
strogi očetov pogled dovolj za poboljšanje, če je
tega ali onega grabila trmoglavost. Včasih je
pela tudi palica. Oče je zahteval posebno lepo
obnašanje v cerkvi. Če se je kateri otrok pre¬
grešil v tej stvari, je moral za kazen kleče na
grčavih deskah zmoliti rožni venec.

Terezija seje rade volje uklonila temu stro¬
gemu doihačemu življenju. Uboštvo je ni prav
nič mučilo. Ko je začela hoditi v šolo, se je tu¬
di šolskim skrbem hitro privadila ter se po -
svetila učenju z vso močjo in veseljem. S pou¬
kom je začela dne 1. maja 1904., stara šest let.
Končala gaje 1. ma ja 1911. kot trinajstletno de¬
kle. Učiteljica je zatrdila, da je bila Terezija
odlična učenka v verouku in ročnem delu ter
dobra v branju, pisanju in računstvu. - Po kon¬
čani ljudski šoli se je vpisala v nedeljsko šolo.
Obiskovala jo je tri leta, od maja 1911. do maja
1914. Zelo se je zanimala za katekizem in se je
po končani nedeljski šoli še sama doma posve¬
tila učenju krščanskega nauka.

Prvo sveto obhajilo je prejela Terezija dne
18. aprila 1909. Ni pokazala kake večje pobožno¬
sti kot navadno pobožno dekle njenih let. Rada
je imela knjige s slikami, posebno pa se je po¬
svetila cvetlicam. Bila je vedno pripravljena po¬
magati tudi drugim. Kot najstarejša je začela
kmalu skrbeti za mlajše in mati je dobila v njej
kmalu veliko pomoč. Delo pri hiši jo je veselilo.

179

KRALJESTVU KRl2A

V  neki cerkvici na
vzhodu visi taber¬
nakelj s ka zavesa na zla¬
tih prstanih. Darovali
so jih župljani -zakonci
kot poroštvo božje za¬
veze. Lep krščanski do¬
kaz vere v zakrament, ki
ga svet več ne spoštuje.
To menda veš, da se
danes vsak tretji zakon
v Ameriki razbije na
sodniji. . .

Izplača se iti v ne-

1  deljo k sveti maši,
pravijo kristjani misi¬
jonske postaje Kaying
na Kitajskem, ki sojih
tri nedelje zapovrstjo
pretresli čudni slučaji.
Večina se vsi spreobr¬
njenci drže zapovedi:
Bodi ob nedeljah in za¬
povedanih praznikih po¬
božno pri sveti maši.
Nekateri pa so začeli v
veliko pohujšanje opu¬
ščati nedeljsko dolžnost.
In kaj se je zgodilo? Že¬
na, ki je šla mimo cer¬
kve na delo, je pred
cerkvenim pragom pa¬
dla in si zlomila roko.
Naslednjo nedeljo je ne¬
ki fant med sveto mašo
sekal drva, a spodletela
mu je sekira in si je

180

AVE MARIA

skoraj presekal nogo.
Tretjo nedeljo pa je neki
gospodar med sveto ma¬
šo trosil po njivi umetni
gnoj na mlado setev. A
že prihodnjo noč je na¬
stala huda nevihta, ki je
oskrunjevalcu nedelje
odnesla z njive ne samo
gnoj, temveč tudi vso
prst. - Tako pripovedu-
j e Rev. Maynard Murphy,
misijonar družbe Ma -
ryknoll.

l/atoliški otroci se
bodo v državi Mon¬
tana vozili v katoliške
šole na javnih avtobusih.
Tako je bilo sklenjeno
na seji državnih poslan¬
cev v East Helena. Pred
dvema letoma je pred¬
log padel, zdaj pa je bil
le sprejet: poslanci so
pokazali, da smatrajo
tudi katoliške otroke za
enakopravne državljane.
Sicer je bilo tudi zdaj
malo nasprotovanja, a
pametni poslanci so po¬
udarjali, da ne vidijo
vzroka, zakaj bi otroci
katoliških staršev ne
uživali prednosti pro¬
stega prevoza v šolo.
Še celo bolj so upravi¬
čeni do tega, saj star -
ši plačujejo dvojni da¬
vek: za javno in za ka¬
toliško šolo.

Ali bodo kdaj vodilni
možje vseh ameriških
zveznih držav mislili
tako, kakor mislijo v
Montani ?

Ded kartuzijanov še
ni imel v USA no¬
benega samostana, zdaj
pa ustanavlja svojo

Terezija je ribala, pometala in prala. Zlasti je
rada delala vse to, kadar mati ni bila navzoča,
da je bilo vse gotovo, ko se je mati vrnila s po¬
lja.

Dr.Gerlich opisuje iz Terezijinih mladih let
tole značilnost: nikoli ni imela rada pripovedk,
čarovnih povesti in pretiranih legend. Ko ji je
nekoč oče bral pripovedko, je odločno nasproto¬
vala, češ da to ni resnično. Že v prvem šol¬
skem letu je bila nevoljna, ko je učiteljica pri¬
povedovala otrokom zgodbe, ki so bile zanjo o-
čitno lažnive. Nikoli se ni predajala sanjarjenju,
tudi pozneje ni čitala izmišljenih ljubezenskih
zgodb. Celo svetniške legende zanjo niso bile
privlačne. Na drugi strani pa je ljubila resnične
zgodbe in življenjepise. O katoliški veri, evan -
gelijih in berilih je rada prebirala zdrave, sočne
knjige, ne pa preveč mehke in posladkane s ču¬
stvi. Ko je pozneje postala služkinja, je brala
mesečnik Notburga (nemški list služkinj) in me¬
sečnik Rosenheim, ki je imel namen širiti po¬
božnost do Male Cvetke. Prebirala je tudi nem¬
ški prevod sv. Frančiška Šaleškega; Uvod v po¬
polnost. Ljubezen do rož pa je napravila iz nje
vneto bralko knjig in mesečnikov o vrtnarstvu
in cvetličarstvu.

Težki gospodarski položaj Neumannovih je
zahteval, da so otroci pomagali domu čimprej
so mogli. Terezija je že proti koncu zadnjega
šolskega leta začela pomagati na posestvu z i-
menom Schloss (grad) Fockenfeld, ki je nekako
petnajst minut oddaljen od Konnersreutha. Se
zdaj se spominja, kako srečna je bila, ko je mo¬
gla izročiti očetu plačo za svoje poldnevno delo.
S štirinajstimi leti pa je šla na delo k Maksu
Neumannu. Ta je imel veliko hišo v vasi, mnogo
polja in hlev s sedemnajstimi glavami živine, pa
tudi gostilno in kegljišče. Nič si niso bili v so¬
rodu.

Ljudje, pri katerih je Terezija služila, so
bili sicer verni, vendar vseeno ni bilo lahko u-
goditi vsem njihovim zahtevam. Tudi delo je bi¬
lo naporno, zlasti še po izbruhu prve svetovne
vojne, ko so morali vsi moški k vojakom. Močna
in zdrava Terezija se ni ustrašila nobenega de¬
la, ki so ji ga nalagali. Zmožna je bila za vsa
moška dela: orala je in sejala ter v februarju
1917. prevzela celo službo v hlevu, ki jo je prej
opravljal hlapec.

Dr. Gerlich pravi, da je Terezija sama pri¬
povedovala, da moško delo vedno predpostavlja

Junij 1951.

Ibl

ženskemu. Učila se je šivati in plesti, toda ni¬
koli ni dosti marala za šivanko in kvačko. Raje
je prala in čistila, kakor pa kuhala. Rada je i-
mela veliko dela, zlasti takega, da je morala
rabiti obe roki. Ob lepem vremenu-je posebno
rada delala na polju. Sploh je bila rada izven hi¬
še. Ko je pozimi lakota prignala prav k hišam
srne, zajce in divje kokoši, jim je nosila jesti.
Bila je vsa srečna, ko so živali zaupno jemale
hrano iz njenih rok.

Včasih je morala Terezija pomagati tudi v

prvo naselbino v Whi-
tinghamu, Vt. , kjer bodo
v kratkem sprejeti prvi
ameriški kandidati. Kraj
se imenuje Sky Farm -
Nebeška kmetija. Kan¬
didati bodo prejemali
nekaj mesecev poseben
pouk o samotnem živ¬
ljenju kartuzijanskih re¬
dovnikov, nato ...a bodo

poslani v kako evro i  sko

gostilni. A sama ni nikoli plesala, četudi je

stregla gostom - plesalcem. Nikakor pa ni bila

naselbino v noviciat.

človek, ki bi kvaril družbo. Rada je imela po¬
šteno veselje. Mladeniči so radi gledali za njo,
toda niso našli z njene strani nobenega odziva.

U^ajo, da bo r  oklicev
dovolj, saj ravno v na¬
šem zmešanem času

ulU'

■P ur

Spokojna leži med polji ljubka vasica Konners-
reuth, rojstni kraj Terezije Neumann...

Ko prideš na trg, ti zastavi pot prijazna vaška

svet - dasi na eni strani


A"

Vsakega je zavrnila. Saj se je odločila slediti
drugemu poklicu. Želela je vstopiti v kongrega¬
cijo sester, ki imajo misijone v Afriki. Nekoč
je skočila s precejšne višine, da je ušla fantu,
ki je bil preveč nadležen. Nek drug fant pa jo je
tako dolgo prosil, da je privolila na večerni se¬
stanek. Toda vzela je s seboj korobač in ko se ji
je fant vsiljivo približal, je začela udrihati po
njem, da jo je kar hitro pobral. Nihče več je ni
nadlegoval.

Počasi si je Terezija prihranila toliko de¬
narja, kolikor je znašala dota, potrebna za vstop
v samostan. Toda vojna je preprečila vstop. K
vojakom je moral njen oče in mati jo je prepro¬
sila, naj počaka s samostanom do konca vojne .

Terezijin dom. Njena
soba je zgoraj.

cerkvica /zgornja slika/


182

AVt MARIA

MISIJONSKI
MESEČNI
NAMEN

ZA

KRŠČANSKE

UČITELJE

U MISIJONIH

tako podivjan in brez¬
verski - išče poti zdru¬
ženja z Bogom.

Samostan ustanavlja
Father Pablo Maria, pr¬
vi amerikanski kartuzi-
jan - bivši ravnatelj
psihološkega in psihi-
atrijskega oddelka wa-
shingtonske katoliške
univerze, Rev. Dr. Tho¬
mas Verner Moore.

V Sloveniji je znana
kartuzijanska naselbina
v Pleterjah pri Št. Jer¬
neju na Dolenjskem. Med
vojno je bila delno po¬
žgana - delo komunistov.
Zdaj pa je njeno življe¬
nje zelo otežkočeno, saj
so ji zaplenili velik del
posestva, na katerem so
delali in se preživljali
redovniki. Več patrov
tuje narodnosti je bilo
izgnanih, domačini pa
morajo pomagati po za¬
puščenih župnijah.

Včasih so bili poleg
Pleterij še cvetoči kar¬
tuzijanski samostani na
naših, tleh v Zajckloštru
pri Konjicah, v Jurklo-
štru pri Laškem in v
Bistri pri Vrhniki.

Družina je potrebovala njen zaslužek. Terezija
je pristala, a trdno se je odločila, da je po kon¬
čani vojni ne bo zadržala v svetu nobena reč.

Tako je Terezija preživela ves čas v svoji
rojstni fari. Konnersreuth ima približno tisoč
štiristo prebivalcev. Kraj leži na vzhodnem de¬
lu Bavarske, blizu češkoslovaške meje. Sredi
vasi je trg, nad katerim se dviga cerkev svete¬
ga Lavrencija, zidana v baročnem slogu s čebu¬
lastim zvonikom, ki so v navadi v tem delu
Evrope. Blizu cerkve, ki je obdana z zidom, je
župnišče, dom Fathra Nabra. Hiše, ki obdajajo
trg, so večinoma enonadstropne in zidane tesno
ena ob drugi, da za vrtove ni ostalo nič prosto¬
ra. So pa zato okna polna cvetja. V eni izmed
teh hiš je bila rojena in še zdaj živi Terezija
Neumann.

Med mnogimi tisoči, ki so obiskali Tereziji-
no rojstno vas, je bil tudi Father Speer Strahan,
ameriški vojaški kaplan. Sam pripoveduje, kako
je zapustil cesto pri Waldsassenu in jo udaril
čez pplja mimo gozda. Iz gozda so streljali
nemški vojaki, ko pa jim je pošlo strelivo, so
se predali. “V bližini se nahaja mala vas, veči¬
noma le kmetske hiše. Čudili smo se, odkod to¬
liko razvalin od tako male vasi. Na vaškemtrgu,
ki ni ne okrogel in ne četverokoten, je na eni
strani gostilna, sredi vodnjak, na drugi strani
nekoliko na desni pa rumeno pobarvana Neu¬
mannova hiša. Na nasprotni strani hiše je vaška
cerkev, ki je precej večja kot bi si jo mislil za
ta kraj. Do cerkve vodijo kamenite stopnice. Je
sredi razvalin in vojnega ozračja čudovito čista,
urejena zelo okusno, kot kaka sestrska kapela .
Posebno lep je stranski oltar, ki predstavlja v
bronastem obtisu Malo Cvetko v nebeški slavi,
obdano z rožami.”

Otroci so peljali kaplana in njegovega
spremljevalca k župniku..

“Čakali smo nekaj minut vpreprosti predso¬
bi. Nato smo zaslišali stopinje po stopnicah in
v nekaj trenutkih se je konnersreuthski župnik
Naber rokoval z nami. Ni bilo treba mnogo opa¬
zovanja, pa si videl, da si v navzočnosti izre¬
dnega moža, ki se je ljubeznivo smehljal izza
svojih očal. Govoril je z nami v preprosti, a
lepi latinščini, ki je odkrila moža, polnega ra¬
zumevanja in bogoslovnega znanja. Pozneje smo
zvedeli, da je Father Naber prav ta čas slavil
petdesetletnico mašništva. V Konnersreuth je
prišel, ko je bila Terezija stara deset let. Niti

Juni j 1951.

183

omeniti ni treba, da bo tukaj tudi umrl. . . ”

Father Naber je rekel ameriškemu vojaške¬
mu kaplanu pozneje, da je do tega časa obiskalo
Terezijo okrog dvanajst tisoč vojakov, ki so ho¬
teli z njo govoriti. Prosili so jo, da bi se jih
spominjala v molitvi, kar je rade volje storila.

KONEC

Tako smo si v nekaj poglavjih ogledali
življenje Terezije Neumannove in njegove skriv¬
nostne pojave, ki vsekakor zanimajo ves svet,
ne le katoliški. Sledili smo s pisateljem njenim
zamaknjenjem, opisovali njene globoke dušne
zmožnosti in vtise, ki jih je v teku let napravila
na obiskovalce. Končno smo se na kratko se¬
znanili z njenim življenjem v krogu družine, in
pa s krajem, ki je prav po njej postal znan po
vsem svetu.

Vsekakor je o Tereziji danes še težko javno
izreči določeno sodbo. Svet je glede nje razde¬
ljen v mnogo različnih mnenj. Večina opazoval¬
cev, tudi nekatoličani, jasno izjavlja, da tu ni
mogoča kaka prevara ali naravna razlaga.Drugi
pa hočejo seveda vse razlagati naravno, da, tudi
taki so med njimi, ki bi radi vse dogodke spra¬
vili v zvezo z močmi teme. Mnogi pa stvari
sploh nočejo do dna in jo kratkomalo odklanjajo
z besedami: ne verjamem, ni mogoče, morda
je le goljufija. . .

Sveta Cerkev je v vseh teh in podobnih stva¬
reh zelo zelo previdna. Doslej ni glede Terezi¬
je izjavila še ničesar. Čas bo prinesel svoje, če
bo Bog tako hotel in če res Bog govori v Kon-
nersreuthu. Kako dolgo je na primer trajalo, da
je Cerkev potrdila Lourd, njegova prikazovanja
in čudežna ozdravljenja. Tako ji nihče ne more
očitati, da razširja praznoverje.

Tudi mi ne izrekamo o Tereziji svoje sodbe.
Objavili smo njej opis, ker ljudi na splošno za¬
nima. Pa naj si vsak sam ustvari Svojo sodbo,
kakor si jo je ustvaril pisatelj, ki je knjigo o
njej napisal. KONEC

X|eki pariški zdravnik
je spodil pred ne¬
kako dvajsetimi leti od
doma svojega sina, ki je
sklenil stopiti v red.

Pred kratkim je bil
ta zdravnik na obisku
pri svojem prijatelju.
Prijateljeva žena je od¬
prla radio, da bi poslu¬
šala nedeljsko pridigo
znanega govornika. Tako
je moral tudi brezver¬
ni zdravnik hočeš-nočeš
stopiti med “pobožne
poslušalce”.

Nenadoma pa se je za¬
čel ves tresti. Razbur¬
jenje se ga je polastilo.
Po glasu je namreč v
govorniku spoznal - si¬
na, o katerem vsa dol¬
ga leta ni hotel nič sli¬
šati. To je bil glas sina,
ki ga je vrgel iz hiše,
ker je sledil klicu Naj¬
višjega. . .

Sin je govoril o časti
katoliškega duhovništva.
Torej o poklicu, zaradi
katerega se je odpovedal
vsemu, celo domu.

Pridiga je zdravnika
tako pretresla, da je ta¬
koj pisal sinu in se z
njim spravil. Sin pa je
očeta spravil tudi z Bo¬
gom.

Čudovita so pota
božja !

Mati je učila svojega sinka: "Veš, Bobby, lagati je grdo. Tega ne smeš nikoli! Kajne, da me boš u-
bogal?” - "Bom, mamica!” je bilo otroško srce pripravljeno za materin nauk.

Kmalu nato je zapel telefon in mati je naročila svojemu sinku:"Kar ti se oglasi, Bobby! Če je sitna
teta Mary, ki sem ji dolžna dvajset dolarjev, pa kar reci, da me ni doma!”-

Ali ta mati ve za pregovor: Beseda miče, zgled pa vleče? Po naših družinah je dosti naukov, a živ¬
ljenje jih podira...

184

Stara
in
nova
zaveza
sta
se
srečali...

Sveta maša na vrhu go
^-1—. o je ena izmed mojih najlepših
slik, kar sem jih posnel v Jutrovi de¬
želi.

Bilo je zgodno adventno jutro.
Sonce je zlatilo sivordeče grebene in
sveže sape so vlekle preko njih. Po
skalnatih ploščah je ležala nežna, bela
“mana”. Pred menoj je o. Stanislav
povzdigoval k nebu veliko, belo Ho¬
stijo. Prav tam, kjer je nekoč stal
sam Bog nebeški in dajal Mojzesu de¬
set svojih zapovedi za vse človeštvo.
“Vsa gora je bila strašna” oni važni
trenutek. In “glej, začelo je grmeti
in se bliskati. . . in narod je v strahu
trepetal v taborišču”, kot poroča sve¬
to pismo stare zaveze.

To jutro pa je vladal nad vrhovi

•e Sinaj (nad 7000 čevljev visoko)
gora skrivnostni mir. Sam božji Sin
se daruje na gori, ki jo je Bog pred
tisoči let izbral za mejnik sveta. . .

Za povzdigovanje nismo zvonili in
južne ptice niso čivkale okoli nas ka¬
kor v vadi Feranu. Na desni strani je
pobožno sklanjal svojo pokrito glavo
menih iz samostana sv. Katarine, na
mašnikovi levici pa sta stala dva mla¬
deniča, baš na razpotju v življenje .

“Glej, ” mi je rekel o. Jozafat
Egiptovski, “tu bi želel umreti. Bog
je na tej gori bliže nego kjer koli.
Na jugu liže sinajske gore Rdeče
morje; doli gledaš v dolino, kjer so
nori Izraelci plesali okrog zlatega
teleta; na severu te pogled zanaša
proti večnemu Jeruzalemu. Nad te -
boj pa je Bog...”

Rev.Jože Luskar


MESEČNI
MOLITVENI
NAMEN

Junij 1951.

6. maja našega p. komi¬
sarja Aleksandra ni bilo doma.
Prejšnji večer nam je v obednici
povedal, da “gre domov, na zeleno
Štajersko”. Naslednji dan smo ga si¬
cer videli v Lemontu, toda to ni bil
cel p. Aleksander., ampak samo telo.
Njegove duše, njegovega srca ni bi¬
lo tu. S svojimi mislimi je bil tam
daleč v starem kraju. Pa kako bi
moglo biti drugače?

Ta dan sta namreč na Dobravi
pri Brežicah,kjer pastiruje njun sin-
frančiškan p. Konštantin, praznovala
zlato poroko draga mati in oče, Ka¬
tarina in Jožef Urankar. Vsa Uran-
karjeva družina se je ta dan zbrala
okrog ljubljenih staršev, jima sti¬
skala roke in prosila Boga, da bi ju
ohranil še mnogo let ter jima da¬
našnji zlati venec spremenil v bi¬
sernega. P. Konštantin je zanju ma¬
ševal, nato pa so ves dan preživeli
v veselem družinskem razpoloženju.

A veselje ni bilo popolno, je pač
v vsaki kupi sreče tudi kaplja peli¬
na. Sina-prvorojenca, p. Aleksan¬
dra, in pa najmlajšega sina Frančka
/prišel je kot begunec v Ameriko/ni
bilo med njimi. Starša sta v roke
segala otrokom, oko pa je gledalo
preko njih skozi okno: Morda pa le
prideta, morda sta le zamudila...

Kaj ni bilo poleg p. Aleksandra ?
Saj nam je rekel, da gre domov na
slavnost. Le telo je ostalo v Ameri¬
ki. Mati in oče sta čutila utripe nje¬
govega ljubečega srca, čutila njego¬
vo roko v svoji, slišala njegove če¬
stitke - - -

Na to zlato poroko sem ta dan
tudi sam prav živo mislil že zjutraj
pri maši. Imel sem vzrok. V duhu
sem šel tudi jaz na Dobravo. In ko
sem videl njiju oči, .ki so zaman i-
skale sina p. Aleksandra, se mi je
vznemirila vest in mi očitala; Ti
si tisti, ki si jima vlil v kupo vese¬
lja zlatega jubileja to grenko kapljo!

V letu 1925. sem bil s sloven¬
skimi ameriškimi svetoletnimi ro¬
marji v Rimu, od koder sem prišel
v drago domovino. Pa sem tam na
stopnicah ljubljanskega frančiškan¬
skega samostana srečal krepkega
fanta, mladega patra. Predstavil se
mi je kot novomašnik p.Aleksander.

“Kaj ne bi šli z menoj v Ameri¬
ko? Sv. Štefan v Chicagu potrebuje
kaplana, ” sem mu dejal.

Začudeno je uprl vame svoje ži¬
ve oči in me nekaj trenutkov sa¬
mo gledal. Saj na Ameriko doslej ni
mislil, a moj poziv mu je vzbudil
stotero misli. Pustil sem ga, naj v
svoji duši pretehta to novo pot.

“Zakaj pa ne!” je slednjič odgo¬
voril. “Samo, če me bodo predstoj¬
niki pustili ? ”

“To pa le meni prepusti! Samo,
če res hočete iti ? ”

“Bom premislil. To je velika
zadeva zame. Ne morem se takoj
odločiti. ”

“Le premislite! Korak je velik
in bo preusmeril vse vaše življenje.
Molila bova, če vas res Bog kliče v
ameriški slovenski vinograd. - Kaj
pa starši? Vam ne bodo branili?”

“Jim bom takoj pisal. ”

"Ni treba pisati!” sem se muzal
hitrici. “Če se odločite, mi povejte!
Šli boste domov in se z njimi osebno
pogovorili. ”

V  septembru pa smo že odhajali
preko Londona, Liverpoola, Queebe-
cka v Združene države ameriške -
p. Aleksander, še nek mlad pater in

186
jaz.

“Gospod pater, sina ste nama
ukradli, ” sta mi očitala pri poslo¬
vilnem obedu v Laškem Urankarjeva
oče in mati. Žalostna sta bila.

“Ne jaz! Bog ga je odločil in po¬
klical v novo deželo. Sicer pa, saj
se bo lahko vrnil. Samo za šest let
se je zavezal, ” sem se branil.- - -

Na ta dogodek leta 1925. sem se
živo spominjal letošnjega šestega
maja. Sicer pa sta mi že itak odpu¬
stila “krajo” in sta po vseh grozotah
zadnjih let vesela, da je sin v Ame¬
riki. Ameriška Slovenija pa je tudi
vesela mojega takratnega “kindna-
pinga” in dobro ve, zakaj je Bogu
zanj hvaležna. Letniki Ave Marije in
Koledarji to povedo.

Pa povedati moram, da sem
zlatoporočencema “tatvino” že doma
poravnal. Bilo je takole;

Na veliko sredo 1941. sem mo¬
ral zbežati iz Ljubljane v Zagreb, da
si rešim življenje pred Italijani ki
so se naglo bližali domovini. Čez
nekaj dni sem zagledal v frančiškan¬
skem samostanu - p. Aleksandrove¬
ga brata Konštantina, ki je bil ta¬
krat predstojnik v našem samostanu
v Brežicah.

“Ponoči smo morali v nekaj mi¬
nutah zapustiti samostan. Nacisti so
nas naložili na avto, nas odpeljali
na Hrvaško in nas pustili sredi gozda
na cesti. Mislili smo, da nas bodo
vse pobili. Pa so nam zabičali, da
ne smemo več nazaj. . . ” je pravil.

Po nekaj dneh si je p.Konštantin
našel stanovanje pri nekem sloven¬
skem duhovniku g. Miheliču.

Jaz pa sem neki dan po vrnitvi
iz mesta zagledal na frančiškanski
porti krepkega moža, oblečenega v
uniformo železniškega uradnika. Jo¬
kal je kot otrok. Pogledal sem ga
natančneje in spoznal v njem - Uran¬
kar jevega očeta.

“Vitukaj? Kaj pa se je zgodilo?”

"Sina sem izgubil. V Laškem
smo izvedeli, da so nacisti odpeljali
Konštantina v Zagreb. Druga novica

AVE MARIA
pa je bila, da se je skrivaj vrnil v
Brežice, kjer so ga Nemci zalotili
in ustrelili. Po vsem Zagrebu ga
iščem, če morda še živi. Pa nihče
ne ve nič o njem. . . ” je preizkušani
mož spet zajokal.

Potolažil sem ga, da druga vest
ni resnična, da je p.Konštantin živ
in zdrav nekje v Zagrebu. Da ste vi¬
deli, kako so zažarele očetove oči!

“Kaj je mogoče? Kje pa je?” si
je radosten obrisal solze.

In sva šla skupno na lov ter sva
ga končno našla. Kako veselo je mož
objel svojega Konštantina.

“No, gospod Urankar!” sem se
pošalil, “Pred leti sem vam enega
sina ukradel, danes vam pa enega
vračam. Kaj sva zdaj poravnana?”

“Sva! Hvala vam!” mi je srečen
segel v roke.

P.Konštantin pa je prišel iz Hr¬
vaške kmalu v moje župnišče v
Ljubljano. - - -

Zakaj nam je p. komisar dne
6. maja v duhu zbežal domov k zla¬
toporočencema in kako jih ljubi - pa
čitateljem nihče ne more povedati
lepše, kakor on sam v svojih pesmih.
Zlasti v onih, ki jih je priobčil v
Koledarju Ave Maria 1936., po po¬
vratku iz obiska v domovini.

O svoji materi prekrasno poje v
pesmi “Poljub gorak očema dvema”;

Dve desetletji spremlja dvoje me oči,
dva sončna žarka sevata mi nad življenjem,
odkar sem se pobratil s tem drvenjem
tujine, velemest in njenih težkih dni.

- - - Deset sem let prešteval solze bridke,
ki si jih iztočila, ko sem dal slovo.

Kot jagode sem zbiral jih na zlate nitke,
jih spravljal v svojo srCno kamrico.

- - - Kako jo ljubim to slovensko mamo!

Čeprav jezikov tujih nič ne zna,
čeprav ne ve, kaj bi s sveta reklamo,
pa božji jezik milosti pozna.

Iz vsake vrstice kar žari ljube¬
zen do matere. Če imate še Koledar,

Junij 1951.

prečita jte celo! Tudi Vas bo pesem
ogrela. - In kako prijetno poje naš
p. Aleksander o očetu! Primerja ga
organistu, dirigentu, sebe in svoje
brate in sestre pa orgelskim piščal¬
kam:

Kako se časih smo smehljali dobremu očetu:

‘Otroci mir, vi ste le orgeljske piščali,
lepo mi hote spev življenja zaigrali.
Kaj bom ponavljal stoinstokrat vam, ti šment,
da jaz družine sem postavni dirigent.”

Primerja ga vrtnarju, ki. . .

Zasadil je drevesca v vrtu si po vrsti,
ko so vrstili se mu v hiši sveti krsti:
Jablanco prvemu in Jožku češpljo sivo,
in drugim trem še hruško, Češnjo, slivo.
Prišli so Mici, Kati, Ana, Menica in Zinka,
brž zraste lipa, hrast, jasmin, bršljin, malinka.

187

Da, lepšega spomenika zlatopo-
ročencema pač nemoderno postaviti,
kakor ga je postavil njihov najsta -
rejši sin Lojze - p.Aleksander. Za¬
to pa se mu samo pridružim v ime¬
nu sobratov in vseh naročnikov Ave
Marije, katere dolgoletni urednik je
bil. Vsi prav iskreno čestitamo o-
bema zlatoporočencema injimaželi-
mo, da bi dočakala v zdravju tudi
biserno poroko. V svojih molitvah
se ju bomo spomnili pri lemontski

oto nutK m

o beli niiici

Tam na zemlji mojega očeta,
tam, kraj vinograda sončnega,
tam je groblja kamna sivega,
ki s pelinom grenkim je prežeta.

Hišica tam stala je kdaj bela
in na okencih vse polno rož,
v izbi dobra ženka, dober mož
in predhišo deca zdrava in vesela.

Pa je prišlo besno iz daljave
in se je zagnalo v hišico
in v zemljo jo črno treščilo
brez ljubezni, brez postave.

In od lepe bele hišice
nam ostalo je le kamenje
in še kot grenak, grenak spomin
je prerasel grobljo vso pelin.

Lado Piščanc

188

AVE MARIA

D
M
E
V

P. Andrej in brat
Akurzij se kar ko¬
sata, kdo bo bolj
priden. Mi mora¬
mo oba pohvaliti in
še vse ostale, ki
pomagajo, kadar
le utegnejo. Naši
kleriki so skoraj
vsak prosti čas po
kosilu ali večerji
na hribu.

Tako upamo, da
bo romarjem kar
všeč naš Baragov
dom. Hotel res ne
bo, pa stanovanje

LEMONTSKI

je že zopet
v praznični obleki: vse
zeleno in v cvetju, kakor
druga leta. V majskih
nedeljah tudi obiskoval¬
cev našega parka ni
manjkalo. Marsikdo se
pa tudi zmoti in zavije
s karo z glavne ceste
proti našemu samosta¬
nu, posebno še zdaj, ko
imamo tlakovano cesto.

Naš p. John je v svo¬
ji čebelarski kroniki le¬
tos zabeležil tole zani¬
mivost: Roj dne 9. maja.
Tako zgodaj njegove
čebelice v vseh letih
njegovega čebelarjenja
še niso rojile. Pa še to
je roj napravil, da je
šel nazaj v svoje stano¬
vanje. Dne 12. maja pa
ga je p. John zopet po¬
grešil in ga srečno o-
grebel. Pravi, da bo to
njegova letošnja najbolj¬
ša družinica, kar mu

seveda tudi mi želimo.
Saj smo vsi bolj slad¬
kosnedne vrste in kar
radi ližemo med, po¬
sebno še lemontskega,
ki je zares odličen.

Morda se bodo ro¬
marji spominjali suhega
in majhnega možička, ki
je bil dolgo let med na¬
šimi lemontskimi delav¬
ci. Tega Mr. Johna Pe¬
tka je dne 3. maja hu¬
dega trpljenja rešila
smrt. Bil je že čez
šestdeset let star, a je
skoraj do zadnjega po -
maga}. Umrl je v joli-
etski bolnišnici sv. Jo¬
žefa, nato pa so ga pre¬
peljali v Chicago v faro
sv. Stefana, kjer je svoj
čas živel. - Bog mu daj
mir in pokoj !

*

Romarski dom vsaki
dan pridobi kaj novega.

bo prijetno, hrana
pa zdrava, domača

*

Kakor vidite, je ta
številka tiskana na ne¬
koliko slabšem papirju,
kakor so bile ostale. Pa¬
pirje namreč pod zapo¬
ro, odkar smo v nesre¬
čni vojni. Naročili smo
ga takoj, ko nam je po¬
šla zaloga, a dobili ga
bomo šele proti koncu
meseca. Tako moramo
tiskati na papir, ki nam
že delj časa leži tu kot
“železna rezerva”. Mi¬
slim, da bralcem tako
bolj ustrežemo, kakor
pa, če bi se izdaja šte¬
vilke zavlekla tja do
s rede junija. Ali imamo
prav? Mislim, da.

*

Ljudje nas dostikrat
izprašujejo po pismih,
koliko naj pošljejo de¬
narja, če hočejo svete
maše. Na željo naj tu o
tem napišemo nekaj be-
s ed.

Za peto sveto mašo

Junij 1951.

189

navadno sprejemamo po
$5. Za tihe svete maše,
za katere prosilec želi
gotov dan, ali uro, ali
pa oltar, pošiljajo ljudje
navadno po $2 ali več.
Dar za tihe svete maše,
za katere ni določen go¬
tov dan ali kraj, pa je
na splošno en dolar.

*

V maju je prišel k
nam v Lemont Mr. Jože
Mihelič, naš stari pri¬
jatelj. Vsako leto prebi¬
je svoj dopust med na¬
mi in seveda ves čas
pridno pomaga v kuhinji
in na vrtu.

*

Večkrat smo že pi¬
sali, pa nekateri se kar
nočejo zapomniti: kadar
pošiljate na naš naslov
denar ( za sv. maše ali
kaj drugega), denite v
pismo raje Money Or-
der ali Postal Note. Ve¬
likokrat se je že zgodi¬
lo, da nam kdo piše:
Poslal sem vam denar,
pa ni nič odgovora. -
Seveda ga ni, ko pa ni¬
smo nič prejeli! Niso
vsi pošteni na svetu.
Pismo z denarjem izgi¬
ne na potu in nihče ne
ve, kam. Money Order
pa ima številko in tatu
nič ne koristi ter pride
gotovo na cilj.

Tako boste vedno go¬
tovi, da pride Vaše pla¬
čilo v prave roke. Naš
upravnik pa ne bo imel
toliko nepotrebnega pi¬
sanja sem in tja.

*

šolsko leto se na na¬

ši fakulteti bliža koncu.
Saj smo že v prejšnji
številki omenjali našega
letošnjega novomašnika,
p. Danila Sedlarja. Novo
mašo bo zapel zadnjo
nedeljo v maju in je prav
zdaj, ko to pišemo, ves
v pripravah. Pa se kljub
temu ves čas drži na
smeh in komaj pričaku¬
je, da bo srečni dan tu.
Ce ne verjamete,poglej¬
te to sliko in se boste
sami prepričali.

P. Danilo je trinaj¬
stega maja prejel dia-
konat in sicer v cerkvi
sv. Andreja v Chicagu.
Podelil mu ga je g. škof
Sheil, ki mu bo podelil
tudi mašniško posveče¬
nje. Isti škof je šestega
maja podelil fr. Valeri-
janu subdiakonat.

*

Prihodnjo, julijsko
številko bomo kolikor
mogoče posvetili srebr¬
nemu jubileju kronanja
naše Marije Pomagaj.
Zato bi želeli, da bi na¬
ši bralci za Zapeček na¬
pisali, kakšne milosti
jim je že izprosila le-
montskaMarija. Saj ve -
dno prihajajo pisma za¬
hvale in romarji nam
velikokrat pripoveduje¬
jo, kako jim je Marija
pomagala. Napišite na
kratko in nam pošljite
vsaj do 10. junija. Nič
ne glejte na slabo pisa¬
vo! Kar po domače na¬
pišite, pa bo! Pokažimo
hvaležnost Mariji !

Obenem prosimo tu¬
di drage bralce, od ka¬
terih jih je bilo gotovo
precej pred petindvaj-

Naš novomašnik p.Danilo
setimi leti v Lemontu
na kronanju: če ima kdo
od tistikrat shranjeno
kako fotografijo, naj jo
pošlje našemu uredni¬
štvu. Morda jo bomo
mogli porabiti. Vrnili
jo bomo nepoškodovano.

Večkrat obišče našo

božjo pot Marije Poma¬
gaj kak novoporočeni
par, bodisi tu rojena, a
otroka slovenskih star¬
šev, ali pa novonase-
Ijenca. Lepa navada, ki
bi kar lahko postala na¬
vada vseh slovenskih
parov! Če se nova pot
začne z Marijinim bla¬
goslovom, potem bo go¬
tovo srečna, četudi ji
trnje ne bo odvzeto.

Poročati pa tu žal ne
smemo, ker ni župnije.

Lemontski kronist

190

AVE  MAPJA

BELT, Mont. - Piše Anna Urick:
Kako sem bila vesela, ko sem po dol¬
gem času enkrat videla v Koledarju
sliko naše domače cerkve sv. Jurija.
Tja sem kot deklica hodila k maši in
se še spomnim, da imamo v njej lep
bronast spomenik Friderika Baraga.
Še vem,  kako je bilo, ko smo šli v
Malovas gledat Baragovo škofovsko
palico. Vsi smo bili veseli. - Pa tu¬
di to še pomnim, ko sem bila v bol¬
nišnici v Ljubljani. Konj se mi je
splašil ter sem si zlomila nogo. Vsak
dan zjutraj je prišla v našo bolniško
sobo sestra in je naprej molila. Zdaj
pa reve tako preganjajo v starem kra¬
ju, da se mi res smilijo. Bog daj, da
bi se kmalu obrnilo drugače !

SEATTLE, Wash. - Pošilja Mary
Shiltz: Že nad osemdeset let sem sta¬
ra, pa vendar še veliko berem, kar
mi le pride slovenskega pod roko. Ka¬
ko težko čakam na Ave Marijo! Kako
vesela sem bila tudi Koledarja. Ko je
čez dan vedno dosti dela, mi je pa
zvečer branje v zabavo. Navadno kar
zaspim ob lemontskih bukvah. Bog
daj, da bi jih še veliko poslali!

PICKLE CROW, Ont. Canada - ti¬
še Mr. Bernard Komavh: Dragi slo¬
venski frančiškani v ZDA! Najprej
Vas lepo pozdravljam, novi prišlec
iz zasužnjenega starega kraja. Zdaj
pa na dan s prošnjo! - Čim sem pri¬
šel v novo domovino, sem na postaji
od neke usmiljenke dobil v roke Vašo
Ave Marijo. Tako mi je bila všeč
in ker sem našel na platnicah Vaš na¬
slov, Vam lahko pišem.Iz srca Vas
prosim, ako bi mi mogli stalno po¬
šiljati priljubljeni mesečnik. Mi bo v
veliko tolažbo v tej puščobi, ko ni¬
mamo ne cerkve in ne svojega dušne¬
ga pastirja, da je včasih res kar ža¬
lostno. Tudi za molitvenik Zdravnik
moje duše bi Vas prosil in če imate
morda kako sliko sv. Bernarda. Samo
za enkrat boste morali malo počaka¬
ti glede plačila, ker sem šele začel
z delom. Za Vašo dobroto Vam Bog
povrni !

Komaj že čakam Ave Marijo.

._=_ ru

Naši iMSlS

pokojni L

Frank PETEK, Clev.O.

Mrs.Rozalija FERST, Chisholm, Minn.

John PETEK, Chicago, Illinois

Mrs.Frank VOLK, Villard, Vis.

Mrs.Frančiška TOMAZIN, Lorain.O.

Mrs.Mary GLOBOKAR, Jeferson, O.
Mrs.Caroline BABICH, Brewster, O.

Junij 1951.

191

CLEVELAND, O. - Piše Gertrude
Zaman: Bog bodi Plačnik vsem, ki se
v Lemontu trudijo za nas in nas oskr¬
bujejo z lepim branjem. Koledar še
vedno jemljem v roke. Letos je res
moderen. Mojemu možu je bil tako
všeč, da ga je do polnoči prebiral. Tu¬
di meseci so lepo urejeni in razlaga
pri njih je tako prijetno branje. Ave
Maria nas vsak mesec tako razvese¬
li in komaj čakam, da dobim v roke
razlago litanij. Zares, ko bi vsi na
svetu tako živeli, kakor nas uči Ave
Maria, bi bilo drugače ! Škoda, da no¬
čejo vsaj vsi ameriški Slovenci seči
po našem verskem glasilu!

DETROIT, Mich. - Piše Miss Ma¬
rija Berčič: Zelo sem Vam hvaležna,
da ste mi začeli pošiljati Ave Mari¬
jo. Saj veste, kako je dekletu, ki je
samo v tujem svetu. Sem pa našla ze¬
lo dobro sponzorico, Mrs. Karolino
Podlesny, ki skrbi zame kot lastna
mati. Vse življenje ji bom hvaležna
in se jo vsak dan spominjam v svo¬
jih molitvah. Prav vsakemu begun¬
skemu dekletu bi želela tako prijeten
dom, kot sem ga našla jaz. Cleveland
me je zvabil za dva meseca, pa sem
zopet pobrala svoje stvari in se vrnila
k dragi Karolini, ki me je rada spre¬
jela. Saj mi je že pred odhodom de¬
jala, da mi je dom vedno odprt. Bog
jo ohrani še mnoga leta!

Spomnite se me kaj pri Mariji Po¬
magaj !

LORAIN, O. - Piše Lojze Toma¬
žič: Dne 16. aprila smo imeli v tu¬
kajšnji cerkvi sv. Cirila in Metoda
velik praznik: clevelandski nadpastir
je podelil dvainpetdesetim otrokom
zakrament svete birme, nam pa svoj
nadpastirski blagoslov. Obenem smo
obnovili svojo prisego Kristusu in mu
povedali to, kar pravi našapesem:

“Kristus, čuj prisego našo,
zate gremo v boj, v smrt

- in zmago ! ’’

Zlasti v teh resnih in brezverskih
časih je dolžnost nas vseh katoliča-

*---<*

/ , l

/ Frank  VESEL, Duluth, Minn. f

/ Mary CASSERMAN, Cleveland, 0. /

) Mr.& Mrs. Javornik, Cleveland, 0. /

) Agnes BUKOVEC, Cleveland, 0. /

j j

Pet-dola^Jel kluli
IšcVUMj&ueaa aMia

( Mary PERUSEK, Cleveland, 0. ž

l  Anton TOMAZIN, Chicago, lil. ž

( Mrs. ZUGEL, Chicago, III. i.

l  Michael ORTAR, Sheboygan, Wis. /

nov, da se zavedamo: braniti pravice
Cerkve ni samo dolžnost duhovnikov,
ampak nas vseh! Pri sveti birmi smo
postali vojaki Kristusovi, odslej se ne
smemo sramovati svoje vere in jo
skrivati, ampak moramo vedno in
povsod delati za širjenje božjega
kraljestva.

Drug velik dan pa je bila pri nas
nedelja 6. maja, ko smo gledali v na¬
ši cerkvi belo vrsto angelskočistih
dušic, ki so se pomikale proti oltar¬
ju. Koga ne bi ganil pogled na prvo-
obhajančke? Telo in duša v belem
oblačilu nedolžnosti, na glavi venec ,
v očeh rajska sreča. . . Ko so pred
sveto mašo za g. župnikom ponavljali
krstno obljubo, se je pač marsikomu
izmed nas izvil iz pr s vzdih: “Gospod,
ti čuvaj in varuj to lilijo pred morečo
slano zapeljivosti!” Morda je marsi¬
katero srce, ki je že leta in leta ta¬
valo v temi greha in ga niso ganile
duhovnikove besede, ob pogledu na
te cvetove občutilo kesanje.

Krščanski starši, oče in mati,
zopet imate zgled, kako v vsem dru¬
gačnem duhu se vzgajajo Vaši otroci
v katoliških šolah, kakor pa v drugih.
V luči vere in pravice, ki bo Vašemu
ljubljenčku razsvetljevala temno pot
skozi prevare in zanke življenja. Zato
pa le nadaljujte s krščansko vzgojo!

AVE MARIA

ROMARJEM

m rečkrat nas kateri
teh, ki še niso bili ni¬
koli v Lemontu ali pa
so se doslej pripeljali
vedno v večji skupini,
izprašuje, kako se pride
na ameriške Brezje. Da
ustrežemo vsem, tukaj
nekaj pojasnil:

Lemontski samostan

Romarji, ki se pri¬
peljete z vlakom do Chi¬
caga, morate najti(naj-
bolje s taksijem) BLUE
BIRD BUS STATION, ki
leži na R.andolph Ave. v
bloku med cestama Sta¬
te in Wabash. Ni daleč
od nobene železniške
postaje.

leži na stari Archer
Ave. malo pred Lemon-
tom, mestecem med
Chicagom in Jolietom.
(Nekako 25 milj od Chi¬
caga in 1 2 milj od Joli-
eta).

Listek do Lemonta
stane 63£, bus pa stoji
pri zadnjih vratih na
koncu čakalnice. Poglej¬
te pa, če ima napis:
JOLIET 4A, kajti samo
ta pripelje mimo samo¬

stana. Drugi bus (JOLI¬
ET 66) stoji na istem
prostoru, a pelje drugje
v Joliet, ne skozi Le-
mont.

Prestopati ni treba.
Na izstop pa se pripra¬
vite kako miljo potem,
ko bo bus pustil za sa¬
bo velik železen most.

Bus vozi iz Chicaga
vedno ob uri ter pride
nekako v eni uri in če¬
trt do cilja.

Kdor pa pride z vla¬
kom do Jolieta, naj na
bušni postaji vzame li¬
stek do Lemont, St. Ma-
ry(samo Lemont ne za¬
došča) ter sede v bus
CHICAGO 4A (ne 661).

ZA LUČKE-Po $5: M. Zagorc, U. Šuštaršič,
A. Somrak, N. N., Mrs. J. Persin; po $4: J. Mazo-
vec; po $3: M. Ajdisek, A. Shmuch, M. Škulj, A.
Klemenčič; po $2.75: F. Pust; po $2: M. Knez,
T. Gubane, F. Gregorich, R. Rus, F. Klančar, J.
Lube; po $1.75: F. Orasin; po $1.50: Mrs. L.
Pavšek, j. Brian, A. Ostrelic, M. Vilar, A. Jerak,
M. Kovach, Mrs. G. Tassotti, M. Stefančič, A.
Furlan, M. Možic, M. Novak, M. Brezar, J. Hribar,
J. Hlad, M. Starich; po $1.25: V, Pogačnik; po $1
Mrs. F. Korencic, T. Habjan, G. Lorsek, Mrs. M.
Leskovec, F. Kodelja, F. Raischel, F. Rupert, F.
Košir, A. Pelcic, M. Malarich, J. Bučar, J.
Petrincic, A. Franciskovic, Mrs. R. Verbič, F.
Kastigar, M. Shircel, J. Shircel, A. Ferenčak, M.
Lavrič, A. Rudman, A. Zdešar, U. Legan, M.
Vrečko, J. Kristofelc, F. Skubic, M. Mestek, F.
Kog, J. Bradach, M. Krainz, J. Kerzic, I. Christ,
A. Gornik, Mrs. J. Hodnik, Mrs. A. Gregorač, M.
Hlabse, Mrs. A. Zelnik, R. Koporc, R. Cimperman,
A. Knauss, M. Rangus, M. Markovich, M. Kovach,
M. Oberstar, G. Zallar, Mrs. J. Martinčič, A.
Savnik, J. Strauss, A. Urbančič, M. Shenk, Mr.
Mrs. Bandi, A. Pelcic, Mr. Mrs. Thompson; po
.75$: J. Brodnik; po .50$: F. Drašler, V. Zadnik,
M. Darovic, M. Noda, M. Bencina, F. Malečkar,
M. Zagorc, C. Kolar, M. Ivančič, A. J urecic, M.
Berus, Mrs. F. Kraintz, K. Homar, Mrs. Perpar,
J. Stepic, V. Breznik, J. Logar, M. Coprich, Mrs.
M. Perko, B. Vardijan, U. Turšič, F. Korenchan,
F. Kovačič, M. Strukel, M. Levar, M. Malovrh, M.
Gorišek, M. Sturm, F. Arh, F. Petrič, F. Perme,
F. Hočevar, M. Casserman, A. Zidar, Mrs. V.
Slana, M. Renko, M. Gornik, F. Levec, A. Svigel,
M. Russ, J. Lagina, Mrs. J. Dettlaf, F. Stoničh,
Mrs. F. Skubic, M. Volkar, F. Necimar, Dr. & Mrs.
Skur, Mrs. Pirc, A. Krall, Mrs. A. Korošec, A.
Hren, F. Petrič, U. Lovšin, M. Ivančič, Mrs.
Polž, T. Hrovat, M. Može; po .40$: S. Podgornik;

po .30$: M. Zelko; po .25$: M. Modic, M. Marinko;
po .05$: J. Hirschegger.

Po $10: M. Škrbina, A. Bencin, J.
Jakel, J. Perko, A. Bukovec, M. K ochevar, A.
Krall, V. Hočevar, P. Bukovec, M. Hochevar, J.
Gustinčič, F. Pirš, F. Kostelc, M. Kasteli c, H.
Žgajnar, A. Malesich, R. Šircelj, F. Becjan, M.
Yenc, R. Glazar, L. Simonelic, A. Kozjek, F.
Cerar, J. Volarič, J. Može, D. Orazem, J. Per-
usek, J. Dolinar, F. Knez, J. Cibasek, E. Ule,
M. Flajnik, J. Barbes,' A. Tomazin, J. Jager, Mrs.
J. Gruden; po $9.20: F. Gorenc; po $7.10: F.
Junz; po $6.50: K. Jeras; po $6: J. Koshmerl,
A. Gorkos, F. Sleme, F. Gregorčič, F. Bizjak, A.
Možina, M. Boh, A. Springer, F. Zaic; po $5: J.
Hočevar, J. Aufderklam, J. Medvešček, T. Mo-
zich, J. Godec, A. Savnik, P. Volpatic, C. Hoče¬
var, J. Jelencic, A. Žagar, A. Ferenčak, M. Mutz,
M. Turk, M. Dolinšek, J. Škufca, M. Škulj, J.
Strah, M. Taucher, J. Kmet, J, Habjan, A. Shoner,
L. Pavek, K. Murato, L. Kožuh, M. Željko, M.
Smole, M. Grum, A. Ijfemec, Mr. Mrs. J. Major, J.
Mohar, G. Jurjevič, J. Zuzek, R. Bizjak, A. Ko-
mick, J. Pajk, U. Šuštaršič, M. Barbich, M. Er¬
žen, J. Gačnik, C. Klaus, F. Novak, J. Bradach,
J. Ravnik, M. Kofal, F. Verhovec, M. Levar, J.
Škerl, K. Gregorich, A. Gole, A. Košir, F. Rog¬
ina, J. Zakrajšek, M. Butala, A. Šavor, M. Struna,
A. Kutnar, L. Mladich, M. Jalovec, J. Ježek, C.
Boncha, J.  Vidmar, T. Arko, J. Russ, J. Mivec,
Mrs. N. Haffman, F. Trampuš, A. Ličan, R. Škufca,
Miss M. Sajovic, J. Sečnik, Mr. Mrs. J. Glivar, H.
Laurich, A. Hochfcvar, G. Gorshin, F. Derovsek,
Miss J. Peterka, F. Stražar, J. Kocjancic, M.
Cekada, J. Zupančič, S. Lavrič, M. Meljac, H.
Rosman, M. Starc, M. Tomec, J. Bovitz, A. Korelc,
T. Migvar, B. Škofič, A. Fortuna, R. Šimenc, A.
Baselj, K. Lopcic, F. Skubic, J. Bizal, J. Žitnik,
F. Hočevar, A. Habjan, F. Starr, J. Ravnikar, F.

BOG PLfičfiJ, DOBROTNIKU?

Majerle, M. Perusek, J. Cesar, I. Bizjak, A. Vir¬
ant, F. Ivančič, R. Verbič, J. Bučar, J. Bradač,
F. Rebolj, M. Wretchko, L. Mesnig, H. Dolinar;
po $4: J. Sedej, Mrs. L. Zorc, Mrs. M. Hochevar,
J. Strnad, A. Zadnik, J. Machek, M. Janežič, Mrs.
J. Rauch; po $3.50: M. Vidmar; po $3: J. Kalcic,
C. Smolich, F. Smrke, M. Mikula, F. Pogačnik,
A. Zupančič, T. Derchar, F. Matičič, H. Kraucur,
A. Jesenko, P. Golobic, M. Selak, K. Zrdin, C.
Avsec, A. Lesca, M. Noda, A. Jeglich, F• Košir,
M. Ortar; po $2.50: J. Ancel, J. Kosnjek, Mrs. F.
Zimmerman, F. Mesojedec, J. Mohar; po $2.25: C.
Marolt; po $2: H. Erchul, I. Kralj, M. Zelle, Mrs.
J. Korencich, M. Chervan, A. Toman, J. Pugelj, M.
Zupancich, L. Stanich, F. Petrič, I. Terskan, R.
Zonta, A. Kamin, F. Kočevar, M. Pirc, M. Oblak,

E. Bože, A. Smole, A. Xeller, J. Sedmak, A.
Mlakar, J. Okoren, V. Šušteršič, R. La msek, U.
Strubel, F. Racic, J. Šuštaršič, A. Pluth, F.
Pengal, Miss C. Kalan, J. Kersman, M. Špehar, M.
Marosh, G. Jakša, M. Oblak, A. Luin, R. Klemen¬
čič, F. Balle, A. Volcansek, F. Gerchman, H. Pod-
padec, F. Kocjancic, F. Kolar, F. Ulčar, R. Gor¬
janc, M. Kresevic, P. Peter, J. Pazdertz, J. Simec,
A. Moonich, I. Zalar, E. Kovačič, A. Krulc, F.
Pajk, V. Mole, F. Vidmar, J. Tushar, A. Plemel,
A. Rebol, M^ Stibler, C. Barboric, A. Barboric, M.
Habjan, F. Tomšič, M. Meznarič, T. Broyan, N. J.
Vranichar, M. Frankovich, J. Michelitz, J. Cvar,
A. Hladich, M. Kazoglav, A. Boldin, J. Zabukovec,

L. Letonia, V. Sesek, C. Traven, M. Certalic, A.
Voje, A. Jeršin, Miss A. Gosar, L. Fon, A. Step-
anich, Mrs. Levar, M. Jasnar, T. Zore, Mr. Mrs. G.
Bubash, F. Horzen, A. Coff, J. Dolčič, Mrs. R.
Krall, J. Dobravc, A. Galin, J. Pelhan, J. Leban,
J. Skrabec, A. Golc, J. Kokal, J. Zbocnik, F.
Stanovnik, Mrs. A. Urbas, M. Gorshe, A. Šuštar,
A. Tasnar, F. Bittence, T. Plos, A. Obreza, J.
Beljan, A. Hodnik, A. Peterlin, Miss A. Kocjan,

F. Roitz, Mrs. Dobnikar, F. Pajk, J. Stampfel, M.
Perusek, M. Marinčič, M. Gorup, D. Svetlic, A.
Kos telic, R. Dezelan, L. Dolinšek, J. Starič, *C.
Tomec, C. Slemer, J. Horvat, F. Mavec, M. Krive,
T. Balažič, D. Hudolin, J. Mramor, T. Korošec,

DAR LISTU-: Po $10: Rev. J. Blažič; po $3: J*
Somrak, J. Heraver; po $2.50: N. N., Mr. Perusek;
po $2: Mrs. L. Kralj, M. Hoge, J. Mirtič, M. Hreh,
A. Hudales; po $1.50: A. Zupancich; po $1: M.
Modic, B. L'obe, J. Brula, J. Zbocnik, F. Vesel;
po .504:: F. Horzen, M. Tolar, F. Vehar, F. Hren;
po .254:: J.  Ancel.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO- Po $50: F. Vesel;
po $5: J. Kocin, F. Derovsek, M. Habjan, F.
Majerle, A. Terlep, M. Sheligaj, M. Prah; po $4.50:

M. Kerzich; po $4: J. Mulec, L. Erlach; po $3: J.
Cvar, L. Erlach; po $2.50: M. Knez, A. Rovan; po
$2: S. JureiCr B. Michelich, F. Brezovar, F.
Strauss, M. Vrečko, M. Levar, A. Vidmar, T.
Stariha, M.Knauss; po $1.50: J. Barbes, A. Sajovic,
L. Koželj, M. Stih, M. Gorup, Mrs. Levar; po $1:
L. Erlach, J. Svegel, M. Vidmar, H. Možina, J.
Hlebec, A. Baselj, Mrs. J. Rauch, M. Zaletel, K.
Murato, L. Berce, F. Strelar, Mrs. L. Kralj, J.
Zbocnik, N. N.; Po .504:: A. Nemgar, A. Oratch,
F. Udovich, Mr. Mrs. Bandi, M. Pirnat, A. Rabsel,
H. Stutts.

ZA ROMARSKI DOM—Po $7.50: A. Bukovec; po $5:
F. Vesel, M. Casserman, Mr. Mrs. J avornik, M.
Perusek, A. Tomazin, Mrs. Zugel, M. Ortar; po $2:
J. Pivikart; po $1.50: Miss M. Mohorčič; po $1:
J. Mave, M. Kunčič.

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA- Po $10: F.
Pavlich, J. Caisar, M.Vidmar, M. Starič, J. Adamič,
Mrs. Surjan.

ZA BARAGOVO ZVEZO- Po $2: Mr. Mrs. V.
Mavko; po $1: T. Panijan, J. Godec; po .50<f: A.
Tome.

ZA SVETE MAŠE— Po $100: M. Madic; po $50: M.
Laken; po $45: A. Čolnar, P. Sedlak; po $41: J.
Hren; po $40: M. Strekal; po $34: J. Babich; po
$30 za greg.maše za starokrajske Brezje: F.Junc»
$30: R. First; po $21: J. Pintar; po $19: M. Simon-
isek; po $15: A. Hladnik; po $14: Mrs. Zugel; po
$10: J. Mihelič, F. Laken, J. Perusek, R. Lamsek,
M. Marinich, M. Lupsina, F. Rabich; po $9: M.
Minion, Mrs. Levar; po $8: P. J. Laurich, L.
Cemazar, K. Ercul; po $7: A. Zokal; po $6: F.
Jalovec, F. Škulj, E. Lenarčič, S. Selak, Mrs.
Kogovšek, M. Kofal, Mrs. Lavrič, Mrs. Žlogar;
po $5: A. Novak,.Junc, J.Anzich,F.Petrič,J.Rodina
M. Potochnik, J. Mulec, Mrs. Kness, J . Cankar,
Mrs. J. Mismas, A. Bukovec, M. Lokar, Mr. Mrs.
Javornik, T. Lozier, C. Grachan, L. Simone lic, M.
Yenc, F. Smrke, M. Selak, F. Pirš, F. Starr, A.
Fortuna, M. Habjan, M. Trusnik, A. Zakrajšek, M.
Kenik, A. Miklich, F. Vesel, J. Z akrajsek, A.
Košir, M. Kochevar, M. Barbich, F. Fink, Mrs.
Knafelc, M. Rebek, M. Russ, F. Košir; po $4.50:
Mrs. K. Tomec, F. Zupancich, J. Smrekar; po $4:
A. Kastelic, J. Prazen, A. Ciglar, M. Pavlesich,
T. Panijan, J. Sever, M. Švigelj, J. Mohar, A.
Skrabec, F. Tolar, F. Stergar, M. Karsnick, Mr.
Poljak, U. Budic, J. Znidarsich, C. Govednik, J.
Kramberger, F. Sleme; po $3: Zupančič,Gorenc^
Zerovnik, M. Ortar, C. Smrekar, Mrs. K. Gersich,
F. Plautz, A. Klobuchar, J. Gostic, M. Marinčič,
A. Lesca, R. Verbič, M. Fortuna, J. Horvat, M.
Kazoglav, M. Cekada, T. Rezek, C. Anzich, M.
Deblock, A. Stimetic, A. Tomazin, R. Gorjanc,
M. Mikula, F. Tomšič, A. Rudman, A. Pogačnik,
M. Tomsha, F. Brezovar, F. Snyder, J. Erjavec,
M. Evetz, F. Gartner, J. Cankar, S. Oven, M*
Žiberna; po $2.50: F. Novak, M. Turk, J. Furlan,
Petrovčič Fam., M. Pirc, F. Derovsek; p o $2:
J. Bratush, J. Miks, T. Stariha, F. Shebenik, A.
Kordan, J. Janežič, M. Knauss, C. S molich, J.
Ancel, J. Strunge, Mr. Mrs. F. Setina, A. Sintič,

A. Zupančič, F. Stark, M. Prah, J. Adamich, T.
Hiti, J. Jelencic, F. Vesel, A. Hite, Mr. Mrs.
Mandel, J. Bergles, Mrs. V. Ambrose, J. Sedmak,
M. Seitz, A. Šuštar, M. Sodec, A. Springer, M.
Gostic, B. Evans, J. Janežič, L. Hren, A. Jakovic,
P. Rogel, A. Kovačič, A. Boldin, J. Petrovčič, J.
Jurančič, J. Šenk, A. Florjančič, Mrs. Volk, M.
Usenicnik, Mr. xs. Gregorich, Mr. Mrs. J. Gliver,

B. Geržin, I. Majnik, L. Vončina, J. Vesel, F.
Kastigar, M. Noda, Mrs. A. Bokal, A. Urbas, J.
Mirtič, J. Polk, M. Gornik, A. Rožnika, L. Trontel,

L. Rozman, M. Simonisek, J. Gorjanc, J. Kozel,
A. Chesnik, A. Šuštar, K. Brodarick, A. Molk, M.
Vastalo, L. Trontel; po $1.50: J. Gustinčič, J.
Gali, A. Ban, U. Lukezic, A. Gregorač, M. Tomšič,

M. Knez, M. Hegler, M. Pirnat, N. Tomc, M.
Crtalic, M. Zerovnik, J. Koščak, T. Balažič, M.
Vidmar, M. Luznar, M. Zerovnik; po $1: A. Step-
anich, J. Somrak, M. Mrak, M. Kostelec, T. Koro¬
šec, Fw Strelar, J. Strnad, J. Kužnik, I. Oblak, M.
Mišica, M. Zore, J. Zupin, J. Stimec, Mrs. M. Pe-
vic, M. Kompare, T. Plos, J. Hočevar, J. Gabrov-
shik, M. Sutulovich, M. Konechnik, Mrs. J. Balko-
vec, L. Fon, J. Kascak, J. Resnik, M. Safran, A.
Plemel, J. Steblaj, M. Stibler, C. Higgings, J.

PETER CEMAZAR 8 51

20J7 W. 21 PL. ”

CHCAGO 8, ILL

Za CESTO: Po $3.50:M.Tomšič,J.Bu-
tar, Po $3: M.UŠenlČnik, Po $2:M.Ce-
kada, L.Šimenc, Po $1.50 :F.Lešnjak,

J.Zore, Po $1:J.Strnad, V.Ambrose.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 48 132 1951

Legan, Mr. Mrs. Kristoff, H. Zore, J. Cesar, A.
Pluth, A. Štiglic, T. Urbiha, Mrs. Trlep, Mrs.
Seneca, J. Šuštaršič, F. Poje, F. Pogačnik, M.
Stampfel, A. Zokan, F. Dornik, J. Skor janec, M.
Gerdovic, Mrs. A. Malovasic, A. Muren, L. Pani-
jan, A. Derganc, J. Kascek, A. Cegler, A. M., Mrs.
Hojnik, M. Strumbel, J. Lozar, J. Kalcic, M. Vid¬
mar, Mrs. F. Sadar, P. Strnad, Mrs. Pucelj, Mrs.
Kambič, Mrs. ‘Govednik, Mrs. Sur jan, Mrs. J.
Modec, Mrs. E. Kerzich, M. Culkar.

A. Oratch, R. Štancar, F. Coz, Mrs. G. Bokal, H.
Bizjak, M. Barle, H. Fonda, T. Kovačič, M. Bild-
hauer, M. Osterman, Mrs. A. Kovačič, F. Gartner,
J. Cankar, K. Ercul, J. Ancel, P. Strnad, J. Hren,
P. Kure, F. Krebelj, J. Snyder, B. Omahne, A.
Zupančič, A. Jančar, Mrs. M. Strancer, M. Škulj,
G. Gradisher, M. Kerzich, J. Burgstalher, F.
Orasin, F. Grzelj, M. Žiberna, A. Yermqn, C.
Boyce, Mrs. A. Povirk, A. Rudman, A. Pogačnik,
A. Potkon, K. Golinar, C. Kovačič, F. Jakše, A.
Zupancich, J. Logar, A. Vene, J. Vidmar, K. Rob¬
erts, A. Rent, T. Jordan, R. Pozlep, J. Volek, J.
Kascek, M. Palčič, F. Vehar, J. Michelich, M.
Fink, J. Velich, J. Haložan, M. Knaus, K. Vindi-
sar, F. Brezovar, A. Susman, J. Tegelj, M. Golob-
ich, A. Sampson, Mrs. M. Vajk, J. Winkler, J.
Heraver, F. Drašler, K. Biček, A. Svigel, Mrs.
Kocjancic, V. Kuretich, J. Semel, T. Grum, A.
Štirne, J. Kmet, Mr. Mrs. M. Brezar, Mr. Poljak, A.
Zokan, Mrs. A. Slane, M. Trusnik, M. Hočevar, F.
Kovacich, J. Grdina, F. Snyder, J. Kocin, K. Jud-
nich, A. Klobuchar, M. Si vic, M. H ajdinjak, A.
Stimetic, J. Zakrajšek, A. Novak, M. Alduk, F.
Zaller, J. Bojane; po $1.50: J. Penne, F. Picelin,
Mrs. J. Brezovec, J. Mismas, P. Moshich, G. Ivan¬
čič, A. Antolich; po $1.25: J. Povse; po $1: F.

m vi t  996530225,6

Stergar, M. Klun, I. „ ’

sha, F. Ash, J. Kramberger, A. Muren, L. Poni jan,

K. Mauser, A. Kuhar, J. Kern, J. Kosten, A. Doles,
Mrs. G. V. Collier, A. Pintar, A. Cegler, A. Nem-
gar, R. Martinovic, G. Mase, A. Pristov, V. Zad¬
nik, N. regoras, M. Gregal, A. Sintič, L. Erlach,
J. Ruppe, J. Okorn, A. Korošec, Ivfrs. Pavlesic,
A. M., M. Strumbel, M. Prah, J. Mlakar, A. Luzar,
J. Lozar, M. Stimec, M. Plese, A. Minerich, J.
Uhernik, G. Debevs, Mrs. Simonisek, Mrs. F. Sadar,
H. Zore, M. Zovic, A. Breznick, F. Orazem, K.
Lenac, F. Vidmar, A. Možina, M. Tomsich, C. Ver-
scaj, J. Rosam, J. Knauss, J. Hočevar, Mrs. J.
Prazen, J. Smrekar, J. Strunge, T. S tariha, C.
Govednik, Mrs. J. Modec, Mrs. E. K erzich, J.
Erjavec, A. Kordan, Mrs. M. Trinko, B. Strahan,
J. Žnidaršič, M. Vidmar, H. Možina, J. Ferlan,
Mrs. R. Šimenc, M. Spolar, Mrs. M. Minion, M.
Safran, Miss A. Gosar, F. Bachnik, M. Lovshin,
M. Grezeta, J. Zaman, V. Veselich, N. Haffman,
J. Petrovčič, J. Legan, D. Zabukovec, M. Stariha,
M. Kranjc, M. Prince, H. Stutts, J. Sever, E. Pakiž,

L. Vernic, K. Petrovcich, B. Evans, F. Sterle, H.
Zore, M. Kalan, Miss J. Pavlesic, Mrs. V. Amb-
rose, Mrs. M. Bukovatz, A. Sega, F. Fr ancel, A.
Jerman, F. Stergar & Fam., A. Ribnikar, K. Novak,

M. Težak, A. Štiglic, T. Panion, T. Urbiha, M.
Stariha, F. Škulj, V. Krajc, J. Zieherl, M. Pristow,
A. Arko, Mrs. M. Žnidaršič, M. Tolar, R. Urbančič,
F. Stanonik, M. Seitz, Mrs. Seneca, J. Šuštaršič,
R. Markel, L. Hren, K. Brodarick, A. Kutnar, R.
Kočevar, T. Cekuta, M. Zaletel, A. Kompare, A.
Krejacic, M. Škerjanc, A. Nemgar, M. Stampfef, U.
Budic, M. Persa, A. Zagorc, A. Fajfar, H. Stam¬
pfel, J. Paulin, R. Francel, A. Sraj, J. Ilier,

Dalje prihodnjič

SLOVENSKI STARjl!

A k o želi Vaš sin služi¬
ti Bogu kot DUHOVNIK
ali REDOVNI BRAT v
redu sv« Frančiška asiš¬
kega, povejte mu, da
lahko izpolni svojo željo
tukaj pri slovenskih fran¬
čiškanih v Lemontu« Po¬
kažite mu ta oglas, ki
je tudi v angleščini na¬
pisan, da ga lahko sam
vidi in bere« Najlepša
Vam hvala!

YOUNG MEN & BOYS

of Slovene parentage,
who feel the call to
s<rve God as PRIESTS
or LAY BROTHERS in
the Franciscan Order,
founded by St« Francis
of Assisi, are invited
to make their desires
known to the Slovene
Franciscan Fathers at
Lemont, Illinois« F or
full particulars write to:

Very Rev« Commissary
St« Mary*s Seminar/
Lemont, Illinois