TIM

MAREC 1996. CENA 260 SIT. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POSTI 61102

RV-JADRALNI
MODEL
HOT-95


Man
h VINI

mrnsiam

V OBJEKTIVU

1. Po načrtu, ki je bil objavljen v Timu št. 2 (1994/95), je Gregor
Bračun iz Brestanice izdelal maketo fregate iz 1 8. stoletja.

2. Tadej Oražem, učenec 3. b-razreda Osnovne šole Trzin se je
moral kar krepko potruditi, preden mu je uspelo narediti ta lični
oldtimer. Načrt zanj je našel v Timu št. 1, letnik 1994/95.

3. Novi model Staneta Puharja iz Sežane je cessna 177 mini Cardi¬
nal z razpetino 1730 mm iz sestavljanke firme Aviomodelli. Model
z maso 4000 g poganja motor OS max 15 cm 3 , upravlja pa ga s
4-kanalno RV-napravo.

4. Češki modelar Petr Mališek je na lanskem EP v Liptovskem
Mikulašu nastopil z maketo njihove rakete sonda 1 - 2, ki je vzbu¬
dila pozornost predvsem zaradi neobičajne velikosti.

5. Na praškem sejmu Model hobby 95 je češka firma SVOR pred¬
stavila zanimivo sestavljanko modela letala P - 51 D mustang, ki je
predviden za pogon z motorjem 3,5 cm 3 .

Foto: G. Bračun, J. Čuden, M. Kozjek, D, Oražem, S. Puhar

REPORTAŽA

186671

Srečanje modelarjev
Euromeeting 95
v Dolomitih

Zadnji teden v juliju je v italijanskih Do¬
lomitih potekalo osemnajsto mednarodno
srečanje modelarjev Euromeeting 95. Po¬
sebnost tega srečanja, ki ni tekmovalne
narave, je, da je namenjeno druženju in
izmenjavi izkušenj modelarjev pilotov
jadralnih letal. Razpisane so naslednje
Kategorije modelov: navadni jadralni

modeli, jadralni modeli velikih razpetin
(nad 3,/5 ml, akrobatski, deltoidni in
brezrepi jadralni modeli, modeli vrste rac¬
man kakor tudi makete starih jadralnih
letal. Prizorišče srečanja Balta Fredarola
je na nadmorski višini skoraj 2500 m.
Strmina, ki je predvidena za pobočno jad¬
ranje, pa se razteza severozahodno od v
ledenik uklenjenega masiva Marmolada
(3342 m). Severno od tod je na nadmor¬
ski višini 2000 m cestni prelaz Passo
Pordoi. Višina je tudi za naše pojme izjem¬
na, kljub temu pa je kraj dogajanja raz¬
meroma lahko dostopen. Na večino vrhov
v Dolomitih so speljane gondolske žičnice.
Od gondolskih postaj pa so proti raznim
vrhovom speljane široke planinske poti,
primerne tudi za vožnjo z avtom.

Srečanja se vsako leto udeležuje precejš¬
nje število. modelarjev iz Italije, Neničije,
Avstrije, Švice, Francije, Belgije, Češke,
zadnji dve leti pa tudi iz Slovenije. Doslej
jih je bilo največ okrog 300, lani pa jih je
sodelovalo 172. Organizatorji so sestavili
22 skupin s povprečno po 12 nastopa¬
jočimi modelarji, kar pomeni kakih 260
nastopov. Vsaka skupina je za nastop
imela na voljo 10 minut časa, na dani
znak pa so morali čimprej pristati. En tur¬
nus, vključno z oddajo in prevzemom na¬
prav, tu so bili organizatorji zelo na¬
tančni, je trajal približno 7 ur in pol. Le¬
tenje vsakega posameznika je z vzletišča
ocenjeval sodnik ocenjevalec, izbran iz¬
med spremljevalcev modelarjev. Čeprav
srečanje ni tekmovalnega značaja, orga¬
nizator po koncu prireditve vseeno podari

Pokal za najlepši starinski model - oldtimer je
pripadel temu starejšemu avstrijskemu mo¬
delarju za maketo madžarskega jadralnega
letala s konca tridesetih let. Model je izdelan
iz tanke vezane plošče in delno prekrit s tkani¬
no ter prelakiran s prozornim lakom.

za naše razmere veliko pokalov (nekaj
manj kot 40) in sicer najboljšim trem iz
vsake skupine: modelarju, ki je izdelal
najlepši model, za najmanjši in največji
model, najmlajšemu in najstarejšemu ude¬
ležencu, predstavnici nežnejšega spola,
modelarju z najbolj nesrečnim pristankom
ali pa za najbolj spektakularno trčenje
modelov v zraku. Razni pokrovitelji prispe¬
vajo bogate praktične nagrade, ki jih na
zaključni slovesnosti z žrebom razdelijo
med udeležence srečanja. Med nagrada¬
mi so tako kompleti RV-naprav kakor tudi
sestavljanke modelov in drugi uporabni
izdelki. Glavni pokrovitelj srečanja je bila
tudi tokrat nemška firma Graupner, ki je
prispevala največ praktičnih nagrad, iz¬
kazala pa se je tudi firma ARC, italijanska
trgovina z modelarskimi izdelki.

In kako je potekala letošnja prireditev?
Iz Slovenije smo se je udeležili trije mode-

Največji model je imel razpetino 8,25 m.

larji: Bogo Štempihar, Boris Sekirnik in
Aleksander Sekirnik, ki smo obisk Dolomi¬
tov povezali tudi s počitnikovanjem. Z bra¬
tom sva s seboj pripeljala po tri modele,
Bogo pa kar 8, saj je prireditev, tako kot
tudi drugi proizvajalci, izkoristil za pred¬
stavitev modelov svoje firme MIBO modeli
iz Logatca.

Proti mojim pričakovanjem se je na bliž¬
njem pobočju neposredno iznad našega
hotela že dan po našem prihodu pojavila
dokaj številna skupina avstrijskih modelar¬
jev, s katerimi smo leteli v termičnih
vzgornikih, ki so tu precej izraziti in ozki.
Pristajali pa smo vsakič, ko so vzgorniki
popustili in so v širšem območju prevladali
vzdolniki. Besede širše območje nisem
uporabil kar tako. Tisti, ki smo svoje mo-

Urednikov predal

Zima se letos kar ne more posloviti, če¬
prav je sonce vsak dan močnejše. Če se oz¬
remo na koledar prireditev, ki ga prinaša
marčevska številka Tima pa bomo videli, da
so se nekatere tekme že začele. Modelarji
skoraj ne poznajo več mrtve sezone. Lani so
bili tako kot običajno zadnji na terenu rake¬
tarji, ki so ugotovili, da je v novembru razen
mraza vreme lahko dokaj naklonjeno aktiv¬
nostim na terenu, seveda če je ne zagode
zgodnji sneg.

Letos pa so bili spet najbolj zgodnji letal¬
ski modelarji na memorialu Stojana Kranj¬
ca. Pravijo, da je bilo pasje mrzlo, kljub
temu pa silno napeto in zanimivo. Kako bo
šele, ko bo sezona v polnem zamahu.

Priča smo poskusom oživljanja nekoč pri¬
ljubljene _ panoge avtomobilskega mode¬
larstva. Če bo zanesenjakom uspelo izpe¬
ljati vse načrtovane dirke in se jih bo
udeležilo dovolj tekmovalcev, se tudi tej
panogi obetajo boljši časi.

Ne smemo pozabiti, da smo letos gos¬
titelji kar dveh svetovnih prvenstev. Avgusta
se bodo na Velenjskem jezeru pomerili naj¬
boljši ladijski modelarji v kategorijah mo¬
tornih čolnov FSR-V in H. Po nekaterih po¬
mislekih, tako v tujini kot doma, so vsi skep¬
tiki lani "odkrili" Velenje in ugotovili, da
imamo pravzaprav idealne pogoje za iz¬
vedbo tekmovanj na najvišji ravni, izkušnje
pa lahko pridobimo le z organizacijo velik¬
ih prireditev.

Že naslednji mesec bo Slovenija v
središču pozornosti modelarjev, ki se ukvar¬
jajo z raketami. V Ljubljani se bodo zbrali
raketni modelarji na članskem in mladin¬
skem svetovnem prvenstvu.

Modelarstvo v športnem pomenu očitno
počasi, a vztrajno pridobiva na veljavi, kljub
temu da mu naša osrednja športna organi¬
zacija vztrajno odreka priznanje enakovred¬
ne športne panoge. Ugled Slovenije se kljub
temu gradi tudi z izvajanjem velikih mode¬
larskih športnih prireditev. Če na njih naši
tekmovalci osvojijo kako medaljo, pa še
toliko bolj. Lani so jih osvojili sedem.
Upajmo, da bo tudi letošnje leto vsaj tako us¬
pešno.

Poleg tega ne smemo pozabiti na še en
izjemen dogodek. Letos bomo na Bledu gos¬
titelji generalne konference mednarodne le¬
talske zveze FAI, kateri pripadajo tudi letal¬
ski j n raketni modelarji.

Če k temu prištejemo še vse druge prire¬
ditve, se nam obeta izjemna sezona,
kakršne doslej še ni bilo.

Jože Čuden, urednik

TIM 7 • marec 1996 • 1

REPORTAŽA

Pogled na prizorišče dogajanja. Vzletišče je levo za zastavami. V
ospredju so modeli ASK-18, lunak ter dvosedi fox.

Robbe team z modeli ASH-26, ki so se izkazali z odličnimi letalnimi
sposobnostmi

dele morali pobirati nekje tam nizko spo¬
daj, se,pomena teh besed še kako zave¬
damo. Število tistih, ki smo trenirali na tem
in drugih bližnjih pobočjih, se je iz dneva

v dan skokovito večalo in le zaradi dobre¬
ga medsebojnega sodelovanja nismo za¬
radi frekvenčnih motenj v dolino v vrečki
odnesli niti enega modela.

Trening in prireditev smo vsi trije izkoris¬
tili tudi za predstavitev Mihovega novega
modela makete akrobatskega letala svvift
z razpetino 2 m, ki ga že lahko kupite pri
njih ali pa pri Graupnerju. Svoje odlične
jadralne sposobnosti, predvsem fineso in
majhno propadanje, je potrdil tudi pre¬
novljeni experience z novim V-repom, ki so
ga preizkusili vsi nastopajoči v Graupnerje-

vi slcupini, vključno s šefom, g. Johannesom
Graupnerjem. Modelu, ki je namenjen
predvsem za tekmovanja v kategoriji F3J,
tudi vzdolniki niso mogli do živega, saj je
z rahlo navaor dvignjenimi zakrilci kaj
hitro našel dviganje povsem na drugem
koncu doline, kjer modelarji z manjšimi
modeli z razpetino okrog 2 m zaradi ne¬
razločne preglednosti naa modeli niso več
mogli uspešno jadrati. Brez težav so poleg
experiencea v zraku dalj časa ostajale le
še 4-metrske makete, drugim modelom pa

je to uspevalo le, če je bilo poleg vzgor-
nikov še kaj vetra proti pobočju.

Prvi dan prireditve me je presenetila
prava reka modelarjev in njihovih sprem¬
ljevalcev, ki se je stekala proti prizorišču,
do koder je bilo še kakih 25 minut zmerne
hoje. Okoli poldneva se je v ograjenem
prostoru nabralo blizu 270 modelov vseh
mogočih oblik in velikosti. Najmanjši med
njimi, picolo, je imel razpetino krila okrog
0,3 m, največji pa kar 8,25 m. Občudo¬
vali smo lahko tudi osemmetrskega kestre-
la, ki je bil do potankosti podoben prave¬
mu letalu. V kabinije imel celo miniaturni
delujoči barograf. Tudi tokrat se je sreča¬
nja udeležil Švicar Josef Wimmer, ki ma¬
kete gradi po risbah in skicah letečih stro¬
jev in priprav legendarnega Da Vincija in
je vsakič v središču pozornosti. Svojo zad¬
njo maketo (glej naslovnico Tim, november
94!) je poklonil Da Vincijevemu muzeju,
lani pa je s seboj prinesel maketi letečega
krila in dvokrilca. Oba modela sta bila
grajena na klasičen način in prevlečena s
transformatorskim papirjem, ki jima je dal
starinski videz. Zanju je dobil pokal za
izvirnost.

Med modeli je bilo največ raznih DG-
jev, ASW-jev in drugih maket sodobnih ja¬

dralnih letal z razpetinami v glavnem
okrog 4 m. Mnogo zanimivejše so se mi
zdele velike makete starih jadralnih letal,
posebej tistih z galebjim lomom krila. Ne¬
kaj teh je vso svojo gracioznost v zraku
prikazalo že med treningom. Najlepša
med njimi je bila po mnenju komisije ma¬
keta madžarskega jadralnega letala s
konca tridesetih let, katere trup in opiate
krila je modelar iz Avstrije v celoti izdelal
iz P,4 mm debele vezane plošče.

Zal organizator ni imel sreče z naro¬
čilom dobrega vremena. Oba dneva je
pihal dokaj močan hrbtni veter, ki so ga
opoldne spremljale še deževne plohe,
dino upanje za uspešno jadranje je da¬
jalo sonce, ki je občasno obsijalo dolino
in s tem ustvarilo termične vzgornike. Prire¬
ditev se je pričela kljub neugodnemu hrbt¬
nemu vetru, ki je zelo oteževal vzletanje
velikih modelov. Kar nekaj jih je zato svoj
let končalo s ploskim padcem kakih 10 m
nižje, na srečo brez poškodb. Treba je
bilo čimprej zapustiti pobočje in kljub
hitremu izgubljanju višine z modelom
kakih 100 m niže najti ugoden vzgornik.
Vsem to ni uspelo, zato so se bili nekateri
prisiljeni ob vrnitvi z modelom tudi malo
rekreirati. Organizator je bil zaradi slabih

2 • TIM 7 • marec 1996

REPORTAŽA

Johannes Graupner bdi nad modeli svoje
skupine. Kljub letom in prezaposlenosti še
vedno nadvse rad leti z modeli. Tokrat je uži¬
val z experienceom.

vremenskih razmer, v dveh dneh mu ni
uspelo izpeljati niti enega turnusa, oba¬
krat prisiljen prireditev predčasno zaključi¬
ti. Vsega skupaj je svoj program opravilo
5 skupin jadralnih modelov ter po 2 skupi¬
ni velikih jadralcev in akrobatskih mode¬
lov. Od nas je še najbolje letel Bogo s svo¬
jim experienceom, ki je bil za te vre¬
menske razmere idealen model. Z njim je
dosegel jadralni čas okrog 8,5 minut,
drugi dan pa je med akrobatskimi jadral¬
nimi letali z njim dobil pokal za drugo
mesto. Brat Boris je nastopil z Multiplexo-
vo maketo DG-600 in jadral nekaj manj
kot 4 minute, meni pa je z Multiplexovim
bingom B-4 uspelo leteti 3 minute in pol.

Med proizvajalci modelov sta bili naj¬
bolj opazni Graupnerjeva in Robbejeva
skupina. Graupnerjevci so vsi po vrsti ja¬
drali z modelom experience in z njim po¬
brali pokal za uspešno jadranje. Med
akrobatskimi modeli pa so se izkazali z
lansko noviteto, 2-metrsko maketo poljske¬
ga letala foka. Skupina firme Robbe je
nastopila z modelom ASH-26, ki so mu
blokirali elektropogon. Model ima ne¬
dvomno odlične jadralne sposobnosti, ki
jih je dokazal z letenjem v ozkih vzgor-
nikih na precejšnji oddaljenosti od vzle¬
tišča. Seveda si je tudi on prislužil pokal.

V nedeljo, po koncu prireditve, je bila
na vrsti slovesnost s podelitvijo pokalov,
priznanj in nagrad, s katerimi resnično
niso skoparili. Pri tem so Italijani vselej ne-
nadkriljivi. Slovesnost je trajala več kot
eno uro in j§ proti koncu postala že rahlo
utrujajoča. Zal kasneje prireditelj ni pri¬
pravil seznama z imeni nagrajencev in
drugih statističnih podatkov, ki bi utegnili
biti zanimivi za bralce naše revije.

Na koncu bi želel poudariti, da ima Eu-
romeeting velik odmev, saj se zapisi o
njem pojavljajo v raznih modelarskih revi¬
jah po vsem svetu. Hkrati se ta prireditev
vključuje tudi v pomoč lokalnemu turizmu v
obdobju mrtve poletne sezone in pomeni
izvrstno promocijo naše sosede. Ni
naključje, da je za to italijanski predsed¬
nik celo odlikoval glavnega organizatorja
Euromeetinga.

Aleksander Sekirnik

Na obisku v modelarski

šoli Promodel-Remiko

tudi njihova modelarska šola, ki jo obi¬
skuje 15 osnovnošolcev. Tečaji so ob pet¬
kih med 15. in 19. uro, vtem času pa se
v prostorih zvrstita dve skupini. Tečaji po¬
tekajo med šolskim letom, mesečna tečaj-
nina pa znaša 1500 tolarjev.

Pred kratkim so me povabili, da jih
obiščem pri njihovem delu. Z veseljem
sem se odzval vabilu, saj je to ena prvih
zasebnih modelarskih šol pri nas.

Direktor firme Srečko Jakoš, ki obenem
tudi vodi tečaje, in njegovi varovanci so
me sprejeli v dveh skromnih, vendar lepo
urejenih kletnih prostorih nekdanje ropo-

Enajstletni Miha Vrabič izdeluje po načrtu iz
Tima jahto nina. Medtem, ko sestavlja šele
ogrodje trupa, ...

... Matevž Stojanovič že oblikuje kabino.

tarnice, ki je preurejena zaživela v novi
funkciji. Prostora ni ravno na pretek, ven¬
dar ima vsak učenec svoj delovni prostor,
pa tudi osnovnega orodja in materiala
jim ne primanjkuje. Za začetek so se lotili
izdelave preprostejših letalskih in ladij¬
skih modelov, naredili pa so tudi že nekaj
raket. Posebej prijetno sem bil prese¬
nečen, ko sem videl, kako razen modelov
iz kompletov pod prsti mladih modelarjev
nastajajo tudi tri jahte nina - po načrtu iz
revije Tim. To je šele začetek, so mi za¬
gotovili, v programu pa imajo tudi zahtev¬
nejše modele. Spomladi se nameravajo
udeležiti tudi nekaterih modelarskih tek¬
movanj in seveda osvojiti kako medaljo.
Zaželimo jim veliko uspeha in upajmo, da
se jim bodo v modelarski šoli kmalu
pridružili novi tečajniki. Z veseljem jih
bodo sprejeli medse.

Jože Čuden

Ime podjetja Promodel-Remiko je med
modelarji že dobro znano, saj je njihova
prodajalna v hali D Blagovno-trgovskega
centra v Ljubljani iz dneva v dan bolje za¬
ložena z najrazličnejšimi modeli, materia¬
lom in pripomočki za modelarje. Zanje so
pripravili tudi nekaj začetniških letalskih
modelov v kompletu lastne proizvodnje. V
zadnjem času se radi pohvalijo z najbo¬
gatejšo ponudbo železniških modelov in
pribora v Sloveniji, med drugim imajo
tudi kakovostne Mfrklinove izdelke.

Le malokdo pa ve, da že nekaj časa v
prostorih vrtca na Pokopališki 30 deluje

Sestošolec Klemen Radetič bo spomladi tekmo¬
val z jadralnim modelom marš kategorije A-l.

Mlajši Miha Rajšter se je odločil za preprostej¬
ši model iz kompleta mik, ki ga prav tako izde¬
luje Promodel-Remiko.

Tomo Jakoš je izdelal že več modelov. Zdaj je
na vrsti maketa barke Olaf.

TIM 7 • marec 1996 • 3

PRILOGA

RV-jadralni model
HOT 95

Jadralni model HOT 95 sem izdelal v
začetku leta 1995. Prvotno je bil predvi¬
den kot jadralni model za letenje na
pobočju. Zaradi tega ima bolj kompakt¬
no konstrukcijo, pa tudi nekoliko večjo
globino krila, ki je bila predvidena za
razpetino 2,6 m. Kasneje sem se odločil
drugače, in sicer da ostane namenjen za
letenje na pobočju, pa tudi za letenje v
termiki, zato je razpetina kril nekoliko
povečana. Model ni izrazito tekmovalni
za pobočno letenje, boljši je za letenje v
termiki. Všeč bo predvsem modelarjem,
ljubiteljem samogradnje, takim, ki že
imajo nekaj izkušenj z izdelavo letalskih
modelov. Krmilimo ga s štirimi servomeha-
nizmi (2 za krilca, 1 za smer in 1 za viši¬
no).

Gradnja modela
Trup

Trup iz epoksidnega laminata je izde¬
lan v kalupu. Vanj pritrdimo dva servo-
mehanizma za pogon višinskega in smer¬
nega repa. Položaj servomehanizmov je
nakazan v načrtu, vendar ni strogo dolo¬
čen. Odvisno od velikosti in nekaterih
drugih lastnosti servomehanizmov je na¬
čin pritrditve prepuščen graditelju mo¬
dela. Prenos sile za pogon krmil je klasi¬
čen. Za višinsko krmilo je predviden drog
(št. 2) iz trde balze. Lahko uporabimo
aluminijasto cev ali pa togo plastično
cev, vendar moramo v tem primeru glob¬
lje poseči v žep. Smerno krmilo premika¬
mo z dvostransko napeljano jekleno ple¬
tenico. Za oba pogona velja, da se med¬
sebojno ne zadevata, da nimata mrtvih
hodov in da zagotavljata zanesljivo kr¬
miljenje. Zaradi večje varnosti je dobro,
če drog za pogon višinskega krmila okre¬
pimo tako, da vzdolž vseh štirih ploskev z
epoksidnim lepilom nalepimo steklena
vlakna (roving). Na obeh koncih droga je
ritrjena žica premera 2 mm z vilicami,
i jih pritrdimo na vzvode na servomeha-
nizmih oziroma na repu. Zaradi premajh¬
nega prostora v zadnjem delu trupa in
zato, da se prenosa za pogon krmil ne bi
zadevala med seboj, sem predvidel dvos¬
transki pogon smernega krmila. Jekleno
pleteno žico pritrdimo na vzvod (št. 15) s
pomočjo cevčice (št. 16), ki jo narahlo
stisnemo in dodatno zalotamo (mehko
spajkamo). Na drugem koncu žice pritr¬
dimo tulko z navojem M 2, nanjo privije¬
mo vilico in jo pritrdimo na vzvod servo-
mehanizma. Izvedba dvosmernega pogo¬
na za smerno krmilo je dobra in zanes¬
ljiva, če je pravilno narejena; če ni, pri¬

haja do preobremenitve ležaja servome-
hanizma ali do ohlapnosti pletenic (neza¬
nesljivega vodenja smernega krmila). Za
pravilno delovanje omenjenega sistema
moramo paziti, da so luknje v vzvodu (št.
15) natančno poravnane z vrtiščem teča¬
ja (šarnirja) smernega krmila. Lahko si
dovolimo, da so luknje pomaknjene na¬
zaj največ za 1,5 mm, nikakor pa ne na¬
prej. Dobro je uporabiti vijačne vzmeti
(dobre so iz kemičnega svinčnika), ki jih
vstavimo med servomehanizem in žico h
krmilu. Na ta način zagotovimo, da sta
krmilni žici vedno napeti in je onemo¬
gočena preobremenitev ležajev servomo-
torja in krmilnega vzvoda (št. 15). V zad¬
nji del trupa pritrdimo še vzvod (št. 14)
za pogon višinskega krmila; nabavimo
ga lahko v modelarski trgovini, zraven pa
dobimo tudi navodila za montažo. Zad¬
nji del trupa - smernega stabilizatorja za¬
premo z letvico (št. 1 2), jo oblikujemo,
kot je prikazano na načrtu (prerez F-F),
in nato po celotni dolžini utrdimo s stekle¬
no tkanino (50 g/m 2 ). Na spodnji del tru¬
pa prilepimo ostrogo (št. 8) in jo ob¬
likujemo po predlogi. V notranjost trupa z
epoksidnim lepilom (UHU plus endfest
300) prilepimo cev (št. 5). Pri tem si
pomagamo z rebrom (št. 26) in pazimo,
da ga ne prilepimo na trup. Za visoki
start potrebujemo še štartno kljuko (št. 7).
Položaj kljuke je označen v načrtu. Kljuko
privijemo v leseni vložek (št. 6), ki smo ga
že prej z epoksidnim lepilom prilepili v
trup.

Ce se odločite za gradnjo tega mo¬
dela, lahko trup iz epoksidnega laminata
kupite pri g. Borutu Perparju, Trojarjeva

ulica 19, 64000 Kranj, telefon (064)
310-174.

Smerni rep

Smerni stabilizator je sestavljen iz več
elementov (št. 9, 10, 1 1 in 12), ki so med
seboj zlepljeni. Element št. 9 je iz izredno
lahke (mehke) balze; na njegove robove
nalepimo preostale elemente. Ko se lepi¬
lo posuši, v elementu št. 9 izrežemo luk¬
nje in na ta način prispevamo, da je rep
modela še lažji. Nato vse skupaj obliku¬
jemo v trikotno obliko. Smerno krmilo s
šarnirji pritrdimo na element št. 1 2, ki se
nahaja v trupu. Vzvod (št. 15) prilepimo
z epoksidnim lepilom (UHU plus endfest
300). Pri namestitvi smernega stabiliza¬
torja je treba paziti na simetrijo oziroma
na točen položaj ležišč za šarnirje. Se
enkrat opozarjam na pravilno namestitev
pogonskega vzvoda št. 15. Vzroki so
opisani v poglavju o trupu.

Višinski rep

Izdelamo ga iz lahke balze. Elemente
(št. 17 in 20) zlepimo. Nato vrežemo uto¬
re za namestitev aluminijastih cevčic (št.
22). Najbolje je, če cevčice oblepimo z
vložki (št. 23) in jih potem prilepimo v
utore. Za lepljenje teh elementov obvez¬
no uporabimo epoksidno lepilo. Na ro¬
bove tako pripravljenega stabilizatorja s
sekundnim lepilom prilepimo šablonska
rebra (profile NACA 0009 in NACA
0006) in jih oblikujemo v simetričen pro¬
fil. Ko je stabilizator oblikovan, izrežemo
luknje v elementu št. 17, odstranimo šab¬
lonska rebra, prilepimo element št. 18,
odrežemo odvečni del stabilizatorja in
prilepimo element št. 19. Na nasprotni
strani zalepimo rob (št. 21) in ga obliku¬
jemo. Stabilizator okrepimo s stekleno
tkanino (50 g/m 2 ). Vse še enkrat pre-
brusimo s finim brusilnim papirjem in sta¬
bilizator je pripravljen za prekrivanje.

Krilo

Krilo je klasične gradnje, sestavljeno iz
štirih delov, ki so med seboj povezani z
bajoneti (št. 60 in 61). Izdelava ni za¬
pletena in ne zahteva posebnega znan¬
ja, razen natančnosti in potrpežljivosti.
Rebra izdelamo v bloku, zato potrebuje¬
mo šablone (element št. 41 in 55). Rebra
št. 41 in 42 so enaka. Elemente št. 24 in
25 dobimo tako, da razrežemo rebra št.
41 in jih potem skrajšamo za debelino
elementa št. 30 (1 mm). Postopek izde¬
lave poteka takole:

Na ravno desko z žebljički pritrdimo
spodnjo oplato krila. Nanjo prilepimo
spodnji del nosilca krila (št. 31), nato še
rebra št. 41. Pri tem pazimo na pravilno
razdaljo med rebri - 50 mm. Sprednji del
spodnje opiate podložimo (glej prerez
A-A). Na ta način zagotovimo ustrezno
zakrivljenost in stik z rebri. Na tako
postavljena in prilepljena rebra nalepimo
prednjo letev (št. 10), zgornji del nosilca

4 • TIM 7 • marec 1996

PRILOGA

kril in vložke (št. 36) ter vse skupaj
prilepimo v prostor med nosilce št. 3 1. Pri
tem je treba paziti na simetrijo, saj bo v
primeru nesimetrične gradnje tudi krilo
nesimetrično pritrjeno na trup. Tako prile¬
pljeno ploščato cev okrepimo z elementi
št. 30, ki jih prav tako prilepimo z epok-
sidnim lepilom. Nato nalepimo še rebra
(št. 24 in 25) in zadnjo letev (št. 35), ki
jo, ko se lepilo posuši, oblikujemo v trikot¬
ni profil (glej prerez A-A). Na tako, še
odprto konstrukcijo krila nalepimo vložke
(št. 28), ki jih najprej oblikujemo po
rebru, na katero jih bomo nalepili (št. 24
in 25). Konstrukcija krila je tako priprav¬
ljena za prekrivanje z zgornjo oplato (št.
38). Stične ploskve rahlo prebrusimo, da
odstranimo morebitne ostanke lepila. S
kontaktnim lepilom namažemo oplato,
rebra in druge stične ploskve in oplato
nalepimo. Ta postopek je zelo hiter in
zanesljiv.

Površino še enkrat prebrusimo, odstrani¬
mo odvečne dele opiate, prilepimo pred¬
njo letev (št. 33) in rebra (št. 26), v katera
smo najprej zvrtali luknje za pritrditev ele¬
mentov št. 27 in 29. Priporočljivo je, da
hkrati gradimo levo in desno polovico kri¬
la ali oba srednja dela krila.

Podaljška krila (ušesi) izdelamo na
enak način kot srednji del krila. Bistvene
razlike v izdelavi ni, razen da se nosilec
krila proti koncu nekoliko zoži in da na
ušesih napravimo krilci ali elerona. Med
rebra št. 42-55 vlepimo vložke (št. 58 in
59), med katerimi pustimo nekaj prostora
- približno 1 mm. Pri prekrivanju kon¬
strukcije z zgornjo oplato posebej prekri¬
jemo krilce. Konec ušesa oblikujemo
tako, da na končno rebro (št. 56) prilepi¬
mo še zaključek krila (št. 57), ki ga obli¬
kujemo, kot je prikazano na načrtu.

Iz tako pripravljenega ušesa izrežemo
krilce in režo na stiku pobrusimo, da
omogoča njegov naklon približno pod
kotom 20° (glej Prerez D-D). Prilepimo
kline (št. 29), privijemo kavlje (št. 27) in
zbrusimo (zožimo) bajonet (št. 61) za kot
4°. Na nasprotni strani dodamo enak
trikotni vložek in oboje skupaj prilepimo v
ploščato cev (št. 40), ki je v ušesu krila.

Preostane nam še dokončno oblikovan¬
je sprednje letve krila (nos profila) in
priprava površine krila za prekrivanje.

Prekrivanje modela

Vse površine modela - krilo, višinski
stabilizator in smerni rep - prebrusimo s
finim brusilnim papirjem in odstranimo
prah. Najbolje in najhitreje je, če model
prekrijemo s plastično folijo oracover. Ta
je nekoliko dražja, vendar v primerjavi z
drugimi najboljša. Zagotavlja trdnost, do¬
bro se prilepi na balzo pri temperaturi, ki
je potrebna za prekrivanje s to folijo. Kril¬
ci (elerona) prekrivamo posebej in ju
potem pritrdimo na krilo z lepilnim tra¬
kom, ki ga nabavimo v modelarski trgovi¬
ni.

RV-na prava

Model upravljamo s pomočjo 4 ser-
vomehanizmov. Njihov položaj je na na¬
črtu nakazan le približno. Način pritr¬
ditve je treba prilagoditi servomehaniz-
mom, ki jih imamo na razpolago. Dva, ki
sta v trupu, sta predvidena za pogon
smernega krmila in višinskega repa,
druga dva pa za krilci in sta vgrajena v
krilo. Za ta model je predvidena akumu¬
latorska baterija 4,8 V in najmanj 1200
mAh. Baterijo ovijemo s penasto gumo,
da se ne more premikati. Za krmiljenje
modela zadošča že naprava Futaba F-
16, Graupner mc-15 ali podobna, ven¬
dar bo treba dokupiti še dva manjša ser-
vomehanizma za pogon krilc in sicer:
Futaba S 143 ali Graupner C 341.

Reglaža in spuščanje modela

Model sestavimo, krilo s pomočjo moč¬
nejših elastik pritrdimo na trup, spoj med
ušesi in srednjim delom krila zavarujemo
z lepilnim trakom in na trup pritrdimo
višinski stabilizator. Preverimo položaj te¬
žišča, ki mora biti na sredini krila, 78 mm
od prednjega roba krila v korenu. V pros¬
tor med svinčeno utežjo in akumulatorjem
naložimo penasto gumo ali stiropor. Če
smo za utež uporabili svinčene šibre, je
dobro, če jih najprej potopimo v belo
mizarsko lepilo, tako da se med seboj
zlepijo.

Pri prvem spuščanju je dobro imeti
pomočnika, ki bo model nekajkrat vrgel
iz roke, da ugotovimo, ali sta težišče in
kot višinskega stabilizatorja pravilno nas¬
tavljena. Ko se prepričamo, da model leti
pravilno, lahko opravimo visoki štart.
Startamo lahko s pomočjo gume, vitla ali
tako, da nam ga z vrvico potegne mode¬
larski kolega. HOT 95 je preizkušeno
zanesljiv jadralni model, ki leti relativno
počasi, je dokaj stabilen in med letenjem
manj izkušenemu modelarju pilotu od¬
pušča napake pri vodenju. Temeljni po¬
goj za dober let pa je natančna izdelava
modela ter seveda zanesljiva RV-napra-
va. In še nečesa ne pozabite: pred vsa¬
kim poletom preverite delovanje RV-na-
prave in njen doseg. Z neizvlečeno ante¬
no iz oddajnika se odmaknite najmanj
50 metrov od modela in preizkusite delo¬
vanje kril. Pri tem preizkusu naj vas kdo
sproti obvešča o delovanju krmil. Če na
tej razdalji krmila ne delujejo normalno,
trzajo ali povsem mirujejo, z letenjem ne
bo nič, napravo pa zaupajte v pregled in
popravilo strokovnjaku.

Načrt modela HOT 95 bo kmalu
naprodaj tudi v merilu 1 : 1 kot TIMOV
NAČRT 7.

Če se boste odločili za gradnjo tega
modela, vam želim veliko uspešnih pole¬
tov.

Otokar Hluchy

TIMOVI OGLASI

UGODNO PRODAM konzolo sega mega drive
skupaj s tremi igricami in vso pripadajočo opre¬
mo. Cena po dogovoru.

Beno Mihelič
61000 Ljubljana
Tel.: |061) 221-271

PRODAM malo rabljeno RV-napravo Graupner

FM 314/40 z akumulatorji. Cena je 250 DEM.

Gregor Urbančič

Kajuhova ulica 12

62325 Kidričevo

Tel.: (062) 796-363

PRODAM digitalne merilnike vrtljajev (2 do 4
mesta), vezja, primerna za panelni digitalni
voltmeter in termometer (3 in 4 mesta), in leteče
luči do 10 kanalov.

Vili Jan

Partizanska 31
64260 Bled
Tel.: (064) 77-671

PO UGODNI CENI PRODAM nerabljeno
Multiplexovo sedemkanalno RV-napravo
europa mc 1010 z vso dodatno opremo (spre¬
jemnik, servomehanizem). Cena je 38.500 SIT
oziroma po dogovoru.

Prodam tudi nekaj Muitiplexovih servomehaniz-
mov MS 11 po 3500 SIT za kos.

Tel.: (0602) 22-843

PRODAM novo nerabljeno dvokanalno RV-na¬
pravo panda z vso dodatno opremo (sprejem¬
nik, servomehanizem, stikalo za vklop in iz¬
klop). Cena je 9500 SIT oziroma po dogovoru.
Prodam tudi dva servomehanizma D 1000 mini
(34 x 13 x 32 mm, 26,5 g). Cena je 5800 SIT
za kos.

Tel.: (0602) 23-384 (zvečer)

PRODAM pol leta star Tamiyin kombi dodae
van in vse dele, ki spadajo k avtu. To so: elek¬
tromotor rally nemške firme LRP s parom novih
krfačk, servomehanizem ter sprejemnik s krista¬
lom 89 firme Graupner, paket za sprejemniške
baterije, baterijo s sedmimi celicami in Graup-
nerjev elektronski regulator. Cena je 40.000
SIT.

Beno Bertoncelj
Kropa 105
64245 Kropa

Tel.: (064) 736-667 (po 15. uri, v soboto in
nedeljo po 13. uri)

PRODAM RV-akrobatski model z razpetino kril
1750 mm klasične gradnje (leseno krilo in trup
prevlečena z epoksijem), prirejen za montažo
motorja OS-max 10 cm 3 , prebarvan z dvokom-
ponentno barvo design messersmith. Cena je
300 DEM (možna menjava za termični jadralni
model do 2500 mm).

Bojan Bezjak
Trubarjeva 11 c
65000 Nova Gorica
Tel.: (065) 25-937

KUPIM rabljeno 2-kanalno RV-napravo z dodat¬
no opremo.

Janez Rekelj
Struževo 40 c
64000 Kranj
Tel.: (064) 211-455

KUPON ZA OBJAVO
BREZPLAČNEGA OGLASA

TIM 7 • marec 1996 • 5

MODELARSTVO

Vezani dvokrilec

Ta vrsta modela pravzaprav nima ne-

E osredne zveze s prostoletečimi drsalci,
er je med poletom privezan na vrvico in
leti v krogu. Od tod tudi ime - vezani
dvokrilec.

Po celi seriji prostoletečih drsalcev pri¬
de prav malo spremembe, dvokrilni drsa¬
lec pa je za predelavo v vezani model
zelo primeren. Kadar zaradi slabega vre¬
mena drsalcev ne boste mogli metati zu¬
naj, si vezani dvokrilec zavrtite kar v pro¬
storu. Dovolj bo že telovadnica ali kak
drug večji prostor.

Načrt dvokrilnega drsalca iz zadnje
številke Tima je malo spremenjen in prila¬
gojen za krožni let.

ni mogoče, kadar je model prelahek. To¬
rej, da ga ne bi po nepotrebnem obre¬
menjevali z utežmi, ga v celoti izdelamo
iz težjega gradiva.

Obe krili je tokrat preprosteje izdelati,
ker nimata V-oblike, ampak sta ravni.

Tudi vpadni koti so dosti manjši: zgor¬
nje krilo +1°, spodnje krilo 0° in horizon¬
talni stabilizator 0°.

O

>\

•--i-v


Vezani dvokrilec

,. .,U. , V7  Konstruiral: E. Engelsberger

///////777  Merilo . 1:1

Spremembe so naslednje: vezani dvo¬
krilec mora biti težek, zato ga tokrat izde¬
lamo iz lipovine, topolovine ali pa iz zelo
trde balze.

Zakaj mora biti model kar naenkrat
težek? V vsakem navodilu za izdelavo dr¬
salcev do zdaj je bilo poudarjano, da
morajo biti modeli čim lažji, da bi bolje
leteli. Pri gradnji vezanega modela pa
zahtevamo ravno nasprotno. Razlaga je
preprosta. Dvokrilec tokrat ne bo namen¬
jen jadranju, ampak ga bomo vrteli okoli
sebe na nekaj metrov dolgi vrvici. To pa

6 • TIM 7 • marec 1996

MODELARSTVO

©

Vertikalni stabilizator je malo manjši,
odtočni rob pa je profiliran samo z leve
strani.

Težišče mora biti pomaknjeno naprej,
na prvo petino (glej risbo 1).

Celotna konstrukcija je kompaktnejša,
ker je zgornje krilo prilepljeno neposred¬
no na povišani trup, ne pa na nosilce.

Vse drugačne šablone za izdelavo ve¬
zanega dvokrilca si lahko naredimo po
vzoru na dvokrilni drsalec oziroma upo¬
rabimo tiste, ki so enake (obe krili, repna
stabilizatorja).

Z opisom izdelave oziroma obdelave
gradiva tokrat ne bomo izgubljali besed.
Za lepljenje uporabljamo acetonsko lepi¬
lo.

Vezani dvokrilec je opremljen s kolesi
in propelerjem, tako da je videti kot pra¬
vo letalo. Tudi obarvamo ga lahko po žel¬
ji z lepimi (beri: težkimi) barvami.

Na zadnji del trupa namesto drsalke
nanesemo kapljo epoksidnega lepila.

Edino dopolnilo je kljuka, na katero pri¬
vežemo model. Izdelana je iz 0,5 mm
debele jeklene žice, pritrdimo pa jo tako,
da se ne more iztrgati (risba 1).

Dvokrilec na nekaj metrov dolgi vrvici
zavrtimo v smeri, nasprotni od vrtenja uri¬
nega kazalca. En konec vrvice priveže¬

mo na dvokrilec, drugega pa držimo v
roki. Pred štartom preverimo vozle, ali
dobro držijo. Najbolje bo, da jih kar pri¬
lepimo.

Dvokrilec štartamo tako, da ga zavrti¬
mo na 1,5-2 m dolgem delu vrvice, ki jo
držimo v desnici, v levici pa preostanek.
Med vrtenjem vrvico počasi spuščamo
med prsti tako dolgo, dokler ne začutimo,
da modela ne moremo več vrteti (vleči),
oziroma da izgubljamo nadzor nad njim.
Ta dolžina je približno 5-6 m.

Pri kateri hitrosti dvokrilec leti vodorav¬
no, kar hitro ugotovimo. Če ga vlečemo
močneje, bo poletel više in verjetno delal
tudi lupinge, pri počasnejšem vrtenju pa
bo letel niže in pri še počasnejšem tudi
pristal.

Bodoči piloti torej čimprej na trening!

Med poletom pa pazite, da bo okoli
vas dovolj prostora. Udarci, ki jih bo kdo
deležen zaradi nepazljivosti, ne bodo
prav nič nežni!

Egon Engelsberger

Okraševanje modelov (5. del)

Nekaj primerov okraskov

Peresa na krilu

Pravi primer uporabe računalnika pri
snovanju okrasnega vzorca za jadralni
model je prikazan na spremljajočih ris¬
bah. Take okrasitve sem se lotil zato, da
bi se moj spider razlikoval od drugih ena¬
kih modelov, s katerimi letijo klubski kole¬
gi. Ideja ni nova, saj sem jo povzel po
vzoru motornega akrobatskega letala
Christen's eagle z množico okraskov, ki
ponazarjajo ptičja peresa. S peresi sem
okrasil krilo in vse repne površine. Celot¬
na shema je izvedena tako, da prehaja
iz začetne oblike prvega peresa modre
barve v korenu krila oz. repa do končne
oblike rumenega peresa na njegovem
zaključku in to v šestnajstih korakih v 8
barvnih vzorcih, kar zahteva izdelavo se¬
demnajstih različnih šablon.

Peresa sledijo zoževanju oblike krila in
repa, hkrati pa se spreminja tudi njihov
nagib glede na vzdolžno os trupa mode¬
la. Spodnjo ploskev krila in repnih povr¬
šin sem prav tako okrasil s peresi vendar
v drugačnih barvnih tonih. Vseh skupaj
sem jih izrezal skoraj sto. Oblikoval sem
jih s pomočjo računalniškega programa
Corel Draw. Če določite obliko prvega in
zadnjega peresa, program sam nariše
želeno število in oblike vmesnih peres. Iz¬
brani motiv je rezultat nekajurnega preiz¬
kušanja raznih variant razporeditev nagi¬
ba in oblik peres. Na risbi je poleg oblik

Detajl okraska repnih površin mojega spider-
ja. Okraševanje tega modela je bilo doslej
tehnično in izvedbeno največji zalogaj.

obeh končnih peres prikazana še raz¬
poreditev vseh drugih peres na krilu. Res¬
nici na ljubo moram priznati, da s shemo
nazadnje nisem bil preveč zadovoljen.
Uporabil sem preveč barvnih odtenkov in
pa preozka peresa, ki se na modelu za¬
radi premajhnega kontrasta barv peres in
bele osnove modela v zraku na večji od¬
daljenosti ne razločijo tako dobro, kot
sem si želel.

Okraševanje letala piper

Model makete piperja J-4 (Robbe) sem
zato, ker se mi zde barvne sheme pravih
letal v naših aeroklubih premalo zanimi¬
ve, okrasil z bolj atraktivnim motivom, ki
je sicer namenjen okraševanju akrobat¬

skih letal. Motiv sestavljajo: bela osnovna
barva, modra, ki prekriva prednje robo¬
ve krila in repa in na katero sem prilepil
večje število belih peterokrakih zvezdic,
ter rdeča barva žarkov, ki se od sredine
stekajo proti koncem krila in repnih povr¬
šin. Spodnja stran je okrašena podobno,
le da sem namesto rdečih žarkov nalepil
več večjih rdečih peterokrakih zvezd.
Motiv deluje zelo ubrano, in kar je naj¬
važnejše, omogoča dobro razpoznava¬
nje položaja modela v zraku.

Iz Muflonovih "nalepk" sem v svoje
veselje in za svojevrsten preizkus izdelal
še napis, ki naj bi predstavljal registrske
oznake letala "S5-ROK". Pri tem sem ho¬
tel posnemati oznake na ameriških vojaš¬
kih ladjah, ki so izdelane iz oglatih

Izgled okrašenega in za let pripravljenega
modela letala piper (Robbe)

TIM 7 • marec 1996 • 7

MODELARSTVO

senčenih znakov. Oznako sem senčil s
sivo barvo, črke pa so črne. Od vseh vrst
črk, ki so shranjene v spominu mojega
računalnika, se mi je še najbolj primerna
zdela tista z nazivom "motor". Napis
sem izdelal po postopku, ki smo ga opi¬
sali v prejšnji številki Tima.

TIMOVI NAČRTI - KNJIGE

Izšli so novi TIMOVI NAČRTI!
TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala

Cessnal 80 .650 SIT

TIMOV NAČRT 5 - RV-model

katamarana KIM I.500 SIT

TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG,
RV-jadralni model

za spuščanje iz roke.500 SIT

Bralce obveščamo, da imamo še vedno
na zalogi tudi ostale TIMOVE NAČRTE:

TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski

RV-model Basic 4 Star .496,00

TIMOV NAČRT 2 RV-jadrnica

Upa I .496,00

TIMOV NAČRT 3 RV-jadralnl
model HOT-94 .500,00

Vsi načrti so risani v merilu 1:1.

Naročite jih lahko na naslovu uredništva:

Revija TIM, Lepi pot 6,

61000 Ljubljana, tel.: (061) 213-749.

K ceni prištejemo še stroške poštnine.
Pošiljko vam bomo poslali po povzetju.

Poleg načrtov vam iz našega knjižnega pro¬
grama priporočamo še naslednje izdaje:

O. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja). 2940,00

Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO.3150,00

R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO. 1995,00

V. Zupan: MALE ŽELEZNICE. 1995,00

M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE.420,00

MIZARJENJE. 840,00

MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .... 2100,00
Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ...1260,00
PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE.3990,00

Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta.

Okraski velikega pilatusa

Zadnji posebnež iz moje jate modelov
je Multipleksov bingo, maketa akro¬
batskega jadralnega letala pilatus B-4.
Naveličan tovrstnih modelov, okrašenih v
barve švicarskih letal, sem se odločil za
črno mat izvedbo z množico fluorescenč¬
nih peterokrakih zvezd. Vse zvezde, prib¬
ližno 150, sem izrezal iz "folije" v rdeči,
zeleni in rumeni fluorescenčni barvi. Na
zgornje površine modela sem jih nanašal
brez nekega reda, spodaj pa sem na
opisani način z množico majhnih zvezdic
izpisal svoj priimek. S to vrsto okraska
sem bil dolgo časa dokaj zadovoljen, sča¬
soma pa sem se je naveličal in jo spreme¬
nil. Medtem se je z modela odlepilo tudi
kar precejšnje število zvezdic, zato sem
se pri prenovi odločil, da namesto "folije"
raje uporabim "nalepke" Muflon. Okrasni
vzorec sem narisal z računalnikom. Iz flu¬
orescenčne folije sem izrezal tri žarke,
rdečega, zelenega in rumenega, ki se od
sredine širijo proti koncem kril.

Na spodnjo površino krila sem napisal
svoj priimek, sestavljen iz nagnjenih tis¬

kanih senčenih črk. Model je z novo
obliko okraska pridobil na kontrastu barv
in se sedaj še bolje loči od ozadja, kar mi
omogoča lažje vodenje.

Zaključna beseda

Kot ste med prebiranjem prispevkov o
okraševanju modelov že opazili, se rad
poigravam z zahtevnejšimi načini okraše¬
vanja. Resda za to porabim nekaj več
časa, kot bi ga sicer, vendar si želim svoj
model okrasiti nekoliko drugače, kot to
običajno počno drugi modelarji. Pri tem
opravilu mi je temeljno vodilo, da ust¬
varim nekaj novega in svoje modelarske
izkušnje povežem z uporabo osebnega
računalnika, ki omogoča hitro in učinko¬
vito realizacijo prenekaterih idej. Prepri¬
čan sem, da se bo tudi med bralci Tima
našel kdo, ki ga to področje zanima,
zato vas v imenu uredništva vabim k so¬
delovanju. Pošljite nam risbe okraskov, ki
ste jih ustvarili na podoben način, in
fotografije modelov. Z veseljem jih bomo
objavili.

Aleksander Sekirnik

TIMOVI OGLASI

PRODAM RV-čoln dolžine 520 mm z regulator¬
jem hitrosti, motorjem, osjo in krmilom za 150
DEM; 2-kanalno RV-napravo z dvema servo-
motorjema in polnilnimi baterijami za 150
DEM; skoraj nov commodore 64 z dvema
igralnima palicama, kasetofonom in veliko igri¬
cami z,a 250  DEM.

Boris Šinigoj
Kolodvorska 1 1 a
65294 Dornberk
Tel.: (065) 56-897

PRODAM dobro ohranjen sintetizator znamke
Casio CTK-550 keyboard, star samo pol leta.
Cena po dogovoru.

Kupim mali barvni televizor s premerom ekrana
približno 8 cm, star do enega leta ter dobro
ohranjen.

Nejc Kugler
Pondor 24 a
63304 Tabor
Tel.: (063) 726-388

PRODAM Robbejevo RV-napravo FC-16. Na¬
prava je skoraj nova in zelo malo rabljena. V
ceno 32.000 SIT so vključeni oddajnik in aku¬
mulatorji brez sprejemnika,

Luka Pirnat
Količevo 44
61230 Domžale
Tel.: (061) 724-208.

KUPIM motor speed-500 race 7,2 V in zobnika
za prenos s premerom 14 mm in 34 mm.

Miha Senčar
65250 Ptuj

Tel.: (062) 779-788 (po 15. uri)

PRODAM jadralno letalo z  razpetino kril 2000
mm (trup - GFK, krilo klasične konstrukcije) in
model z razpetino 1500 mm. Cena po dogov¬
oru,

Bojan Piškup
Potrčeva 8
62000 Maribor
Tel.: (062) 38-316

8 • TIM 7 • marec 1996

MODELARSTVO

Priprava za uravnoteženj e
pogonskih vij akov

V Timu smo že večkrat lahko brali o
pomenu uravnoteženosti letalskih in ladij¬
skih vijakov, na marsikateri tekmi pa še
lahko slišimo ropotanje pogonskih gredi
na čolnih ali tresenje celega modela leta¬
la pred poletom. Pogosto je za to kriv
neuravnotežen vijak, včasih pa celo ves
pogonski sistem s slabo pritrjenim motor¬
jem, neustrezno sklopko, deformirano
gredjo in zračnostjo v ležajih.

Mase letalskih in ladijskih vijakov zna¬
šajo od nekaj gramov do nekaj deset gra¬
mov in na dobro uravnoteženje zelo vpli¬
va prav vsaka malenkost pri piljenju in
preizkušanju.

Za primer poglejmo, kolikšno centrifu¬
galno silo dobimo na vijaku z maso
m = 10 g in težiščem za r = 0,1 mm od
osi vrtenja pri 15.000 vrtljajih na minuto.

Z enačbo:

Fc = m x r x G3 2  izračunamo

Fc = 0,010 kg x 0,0001 m x (2 x Jt x
15.000/60) 2  = 2,47 N.

Tako velika centrifugalna sila hitro poš¬
koduje ležaj pri pogonskem vijaku, pri
tem nastanejo še vibracije, ki kvarno vpli¬
vajo na vse druge pogonske dele in ves
model ter mu skrajšajo življenjsko dobo.

Pri pogonskih vijakih z majhno maso je
dobro uravnoteženje zelo zahtevno in

Slika 1

natančno opravilo. Za uspeh pa potrebu¬
jemo natančno pripravo.

V modelarskih trgovinah lahko dobimo
praktične pripomočke za uravnoteženje
pogonskega vijaka različnih izvedb in
proizvajalcev. Običajno je to 56 mm dol¬
ga kovinska os z 20 mm dolgim navojem
M 4 na srednjem delu in stožčasto zašil¬
jenima koncema. Ladijski vijak ima obi¬
čajno že vrezan navoj M 4, za pritrditev
letalskih vijakov pa sta dodani dve stož¬
časti matici, tako da lahko pritrdimo vi¬
jake z različno veliko luknjo.

Zal je uravnoteženje s takim pripomoč¬
kom zelo nenatančno, ker ga moramo dr¬
žati za konici med dvema prstoma. S
stiskanjem prstov in z nagibanjem od
vodoravne ravnine vplivamo na lahkot¬
nost vrtenja osi in natančnost uravno¬
teženja. Pri zelo lahkih vijakih je težko
določiti, kateri krak je težji, ker že naj¬
manjše zaviranje vrtenja osi onemogoči,
da bi se težji krak zavrtel navzdol.

Natančnost uravnoteženja lahko bist¬
veno izboljšamo s primernim podstav¬
kom, na katerega postavimo os z vijakom
tako, da se lahko čimbolj neovirano vrti.
Pri tem je treba paziti, da sta os in pod¬
laga podstavka postavljena vodoravno,
da ne pride do kotaljenja osi po klancu.
Praktično je možnih več različnih izvedb
podstavka, tukaj sta le dva primera.

Podstavek 1

Iz pleksi stekla naredimo podstavek z
dvema vzporednima pokončnima stena¬
ma. Na vsaki naredimo po dve luknjici
na enaki višini in medsebojni razdalji, ki

Kosovnica 2

TIM 7 • marec 1996 • 9

MODELARSTVO

je 15 mm manjša od dolžine osi. Skoznje
potisnemo dve ravni jekleni paličici s
premerom 4 mm tako, da povežeta obe
steni. Paličici se morata v luknjicah tesno
prilegati. Pri izdelavi pazimo, da sta pali¬
čici vzporedni in popolnoma vodoravni
glede na osnovno ploščo podstavka.

Os z navojem in ladijskim vijakom po¬
ložimo na podstavek, vse skupaj pa na
vodoravno podlago, kar preverimo z
vodno tehtnico (Risba 1, slika 1). Os z
vijakom postavimo v tako lego, da je težji
krak spodaj. Dotikalna površina med
osjo in nosilnima paličicama je zelo
majhna, zato je trenje minimalno. S tako
pripravico in natančno obdelavo lahko
zelo dobro uravnotežimo pogonski vijak.
Za uravnoteženje letalskega vijaka pa
morajo biti stranice podstavka dovolj
visoke, da se vijak lahko neovirano vrti.

Podstavek 2

Naredimo enak podstavek kot v prvem
primeru. Namesto dveh jeklenih paličic v
vsako pokončno steno vgradimo po en
majhen magnet, lahko je navaden okro¬
gel s premerom 13 mm. Paziti moramo
le, da sta oba na enaki višini, in na raz¬
daljo med njima, ki mora biti za 0,5mm

Slika 2

večja od dolžine osi. Magneta morata
biti obrnjena drug proti drugemu z nas¬
protnima poloma (Slika 2, risba 2).

Na os montiramo pogonski vijak in jo
vstavimo med magneta tako, da se ene¬
ga dotika, na drugi strani pa prosto lebdi
v zraku. Magnetna sila je dovolj velika,
da os ostane v vodoravni legi. Ker sta
konca osi konična, je dotikalna površina
osi in magneta praktično točka, to pa po¬
meni, da trenja skoraj ni. Ta sistem je tudi
manj občutljiv za nagib.

Primerjava občutljivosti obeh pripravic
je pokazala, da je druga veliko boljša,
saj je tako natančna, da se pokaže že
neuravnoteženost same osi.

Vijak uravnotežimo tako, da s pilo
odvzemamo material na zadnji strani tež¬
jega kraka, to je tista, na kateri nastaja
podtlak in je obrnjena v smer vožnje.
Pilimo previdno in ne odvzemamo preveč
materiala naenkrat; raje večkrat poskusi¬
mo in pri tem opazujemo, v kateri legi se
vijak ustavi. Tako ugotovimo, kje je pre¬
sežek materiala.

Na načrtu so narisani vsi sestavni deli,
ki jih zlepimo s cianoakrilatnim ali dvo-
komponentnim epoksidnim lepilom. Paziti
moramo le, da so vsi deli izdelani natanč¬
no in zlepljeni pravokotno.

Andrej in Jože Seljak

Popravilo trupa
letalskega modela

Med letenjem z letalskim modelom lah¬
ko zaradi tršega pristanka ali strmoglav¬
ljenja modela pride do poškodbe ali pre¬
loma trupa. Če so te poškodbe take, da
jih lahko popravimo, se nam to vedno
izplača, kajti dober trup ni tako poceni.

steklena tkanina (150 g/m 2 )

zbrusiti

Opisani postopek popravila velja za
trupe, napravljene iz steklene tkanine in
epoksidne smole.

Na risbah 1 in 2 sta prikazana dva
primera poškodbe oziroma loma trupa. V
obeh primerih je najpreprostejši način
popravila trupa v kalupu, v katerem je bil
narejen, vendar lahko trup popravimo
tudi če kalupa nimamo pri roki.

Risba 1 kaže postopek popravila tru¬
pa, če je ta poškodovan ali prelomljen na
sprednjem delu oziroma pred centro-
planom. Poškodovani trup ali oba dela
postavimo v pravilni legi na ravno delov¬
no površino ter ga (ju) utrdimo s plas¬
telinom ali drugim podobnim sredstvom.
Stične točke na prelomu na več mestih
namažemo s petminutnim epoksidnim le¬
pilom ter utrdimo z lepilnim trakom. Ko se
lepilo posuši, notranjost trupa narahlo
prebrusimo in očistimo z acetonom. Na
tako pripravljeno površino z epoksidno
smolo nalepimo stekleno tkanino ali mato
(300 g/m 2 ). Ko se smola strdi, obdelamo
še spoj na zunanji strani trupa. Zbrusimo
ga, očistimo z acetonom, premažemo z

plastelin

Risba 2

10 • TIM 7 • marec 1996

MODELARSTVO

epoksidno smolo in nanjo položimo frak
iz steklene tkanine (150 g/m 2 ), nanj pa
še nekoliko širši trak iz steklene tkanine
(300 g/m 2 ). Ko se vse posuši, morebitne
vdolbine in pore zapolnimo z dvokompo-
nentnim poliestrskim kitom ali z zmesjo
epoksidne smole in mikrobalonskega pol¬
nila. Spoj prebrusimo z vodnobrusilnim
apirjem in prebarvamo z ustrezno
arvo.

Drugi primer na risbi 2 prikazuje pos¬
topek popravila trupa, če je ta prelomljen
med centroplanom in repom. Tokrat si po¬
magamo z vezno cevjo, ki jo izdelamo iz
steklene tkanine (80 ali 90 g/m 2 ). Vezno
cev pripravimo tako, da si pomagamo s
papirjem ali vezanim lesom (Risba 3). V

označiti
s svinčnikom

steklena tkanina (80 - 90 g/m 2 )

trup zvijemo trši papir, npr. šeleshamer,
ali tanek vezan les debeline 0,4 mm,
zlepimo in na tako izdelano osnovo

(manšeto) navijemo 2 do 3 plasti omen¬
jene steklene tkanine, namočene z epok¬
sidno smolo. Ko se tako prirejena vezna
cev posuši, jo s pomočjo vrvice in lesene¬
ga klina potegnemo in vlepimo v sprednji
ael trupa (Risba 2). Nato nataknemo in
prilepimo na vezno cev še zadnji del
trupa. Stik obeh delov povijemo z lepil¬
nim trakom. Zlepljen trup postavimo na
ravno podlago in utrdimo s plastelinom
ali podobno snovjo.

Pri popravilu si lahko pomagamo s sta¬
rim neuporabnim trupom, iz katerega lah¬
ko izrežemo primeren kos in ga uporabi¬
mo kot vezno cev za trup, ki ga poprav¬
ljamo.

Otokar Hluchy

Novosti na trgu

Po zgledu sorodnih revij uvajamo novo
rubriko, ki naj bi modelarje in druge kon-
jičkarje opozorila na novosti, boljšo
ponudbo in nove priložnosti. V Ljubljani
ta hip obstajajo že štiri večje in dobro
založene modelarske trgovine (Mladi
tehnik na Levstikovem trgu 4, tel. 12-61-
155; WM modelarski center na Ciril-
Metodovem trgu 14, tel.: 13-22-242;
Nebec hobi v ulici Andreja Bitenca 36,
tel.: 51-952, in Promodel-Remiko v Trgov¬
skem centru BTC v hali D, tel.: 18-51-
668). Še bolj smo veseli večjega resnič¬
no slovenskega modelarskega proizvajal¬
ca MIBO modeli (Čevica 6, Logatec), ki
je zelo cenjen kooperant ene največjih
modelarskih hiš - nemškega Graupnerja.
Kupci se ne samo veselimo vse boljše
ponudbe, temveč ob večji konkurenci
opažamo tudi zniževanje cen. To pa
vsakogar razveseli, če cena seveda ne
gre na račun nižje kakovosti.

RV-naprave

Prava cenovna vojna se še najbolj
občuti pri manjših napravah, tj. onih vrste
AM z dvema servomehanizmoma. Teh
tudi naši trgovci prodajo največ. Kvalitet¬
ni Aconsov sistem v Multiplexovem plašču

Slika 1. Multiplex delta je kakovosten AM-sis-
tem za frekvenčni območji 27 in 40 Mhz.

(Delta star) stane zdaj pri Mladem teh¬
niku 10.900 SIT z enim, oziroma 13.410
SIT z dvema servomehanizmoma.

Tudi izdelki Futaba-Robbe so cenejši.
Boljši attack (sivi) stane 120, mali "plas¬
tični" attack II pa le še 99 DEM (v tolarski
protivrednosti seveda) in to z dvema ser¬
vomehanizmoma!

Kdor vozi avtomobilske modele, bo ve¬
sel naprave s pravim volanom. Sanvvin
model "seven" ponujajo pri Nebcu za
21.800 SIT. Tudi to je AM-naprava z
dvema servomehanizmoma za območji
27 ali 40 Mhz, vendar v višjem kakovost¬
nem razredu.

Slika 3. Avtomobilski modelarji si želijo pravi
volan. Ima ga sistem Sanwa,

Slika 4.  Space 4 prihaja z Daljnega vzhoda.
FM-sistem za območje 40 Mhz je kompatibilen
s sistemom Robbe, zahteva pa Graupnerjeve
kristale.

Pocenitev večkanalnih naprav pa je še
najbolj opazna pri Prafinem sistemu, ki
vam ga pri Modelarskem centru ponujajo
za 1 80 DEM. Model "space 4" je pravi
štirikanalni FM-sistem, pri čemer dobite v
kompletu oddajnik, sprejemnik in kabel
(brez servomehanizmov). Na sprejem¬
niku so priključki vrste Robbe.

Slika 2. Za sistem atack II, ki je ta hip najcenejši, je treba odšteti samo 99 DEM.

Dr. Jan I. Lokovšek

TIM 7 • marec 1996 • 11

MAKETARSTVO

Šola plastičnega maketarstva (33. del)

Letalske diorame

Mitja Maruško

Dioram si niso izmislili graditelji pla¬
stičnih maket. Sprva so bile znane kot
scenska upodobitev dogodka v zaprti
škatli, v katero si lahko pokukal skozi
zastekleno odprtino. Mojstri v izdelova¬
nju dioram so se odlikovali s skrivnostno
ričarano osvetlitvijo. Muzejske zbirke
rasijo veličastne scenske tridimenzio¬
nalne predstavitve velikih bitk in le redki
naravoslovni muzeji shajajo brez dioram
z upodobitvami živali v njihovem na¬
ravnem okolju.

Z razvojem plastičnega maketarstva je
diorama postala tudi priljubljena oblika
predstavitve plastičnih maket različnih
objektov v njihovem naravnem ali namiš¬
ljenem okolju.

Diorama je prostorska postavitev ob¬
jektov "z zgodbo". Vsaka diorama nam
pripoveduje o nekem dogodku, ki ga
upodablja, zato je mnogo več kot goli
seštevek vozil, letal, opreme in figur, ki
jih namestimo na upodobljeno okolje.
Pravzaprav je dogodek bistvo vsake dio¬
rame, saj določa izbor vseh njenih ele¬
mentov. Dogodek gledalec najprej opa¬
zi. Njegovi upodobitvi so podrejeni vsi
elementi diorame, kompozicija, razmerja
med elementi, njihova postavitev in
izdelava.

Diorame so najbolj priljubljene med
graditelji maket oklepnih vozil in vojašt¬
va. Maketa tanka, postavljena na pre¬
prosto podlago z upodobitvijo kosa
zemljišča, z nekaj figurami vojakov in
nekaj kosi vojaške opreme, nam govori
ne le o kosu vojaške tehnike, temveč o
namenu in vlogi tanka kot bojnega sred¬

stva, o uničevalnem orožju v naravnem
elementu, med blatom in prahom, razde¬
janjem in uničenjem, med utrujenimi in
ranjenimi vojaki.

Če bi želeli upodobiti letalo v njego¬
vem naravnem okolju, potem bi ga
morali predstaviti v zraku med sledmi
kondenza, izpušnih plinov in dima, oziro¬
ma med pravljično idilo kopastih obla¬
kov. Na tleh pa izgubi značilno elegan¬
co. Njegovo zunanjo podobo dopolnijo
izvlečeno podvozje, odprta zasteklitev
pilotske kabine in razgaljena notranjost
letala, ki jo pregledujejo sklonjeni meha¬
niki. Letalske diorame so torej po izboru
upodobitev naravnega okolja, kjer letala
dejansko služijo svojemu namenu, neko¬
liko omejene. Medtem ko so proizvajalci
maketarskih dodatkov že zelo zgodaj
začeli izdelovati celo vrsto pripomočkov
za graditelje vojaških dioram, so si nuino
potrebni izdelki za izdelavo letalskih dio¬
ram s težavo in počasi utirali pot na
maketarsko tržišče, kjer se še danes le s
težavo obdrže, prav tako pa tudi na ka¬
taloških straneh. Toda o vsem tem neko¬
liko kasneje.

Čeprav z dioramo lahko pogojno
poimenujemo tudi maketo letala z nekaj
spremljajoče opreme, je bistvo vsake dio¬
rame upodobitev dogodka kot delčka
človekove zgodovine. Natančne ločnice
med maketo s podstavkom in preprosto
dioramo pravzaprav ni. Preprost pod¬
stavek terja že vsaka tekmovalna maketa.
Bistvena razlika med podstavkom in dio¬
ramo pa je v zamisli sami. Podstavek
pogosto nastane, ko je maketa že nareje¬

na. Dioramski podstavek pa je pomem¬
ben del prvotne zamisli o upodobitvi
dogodka ali okolja, v katero bomo po¬
stavili letalsko maketo.

Čeprav v naši maketarski nadaljevanki
še nismo pisali o tehnikah izdelave figur
in njihovem barvanju, naj to ne ovira
vaših prvih poskusov. Gradnja diorame
se prične z zamislijo. Domišljija je prav¬
zaprav vlečni konj gradnje vsake dio¬
rame. Le redki so taki, ki želijo upodobiti
s fotografijo ovekovečen dogodek do
zadnje podrobnosti. Res je, da tovrstne
diorame požanjejo največ točk na tek¬
movanjih, če le sodniki vzamejo ocenje¬
valno skupino "verodostojno" povsem
dosledno. Večina dioram pa je mozaik
možnih dogodkov, ki jih povežemo v
smiselno celoto. Povsem jasno je, da na
puščavsko letališče ne boste postavili
mehanikov v kožuhovinastih kombine¬
zonih. Tudi namišljeni dogodek morate
podkrepiti z zgodovinsko dokazljivimi
dejstvi. Tako imenovana "umetniška svo¬
boda" je omejena z dokumentirano ver¬
jetnostjo, možnostjo, da se je upodob¬
ljeni dogodek zgodil. Literature pri nas
sicer ni na pretek, vendar zadošča, da v
njej najdete nekaj zgledov. Pazljivo opa¬
zovanje vam bo kar nasulo podatkov od
drže ljudi, razvrstitve opreme do oznak
na vozilih in tleh, pa na stenah hiš itd.

Preprosto dioramo običajno sestavljajo
maketa letala z detajlirano notranjostjo in
nekaj zunanje opreme ter pilot in osebje.
Mornariška letala je zanimivo upodobiti
na palubi letalonosilke, letala prve sve¬
tovne vojne sodijo na travnata vzletišča,


Jugoslovanski mornariški helikopter Ka-25 ima v samogradnji izdelano
notranjost. Preprosto vzletišče je narejeno iz kartona. Voziček z dvema
torpedoma in zavarovani kraki rotorja so dodatki, ki sodijo k enostavni
diorami, za katero manjka le nekaj figur.

Monogramov P-38 lightning v merilu 1 : 48 ima že detajliran strojnični
nos, zato je graditelj te diorame dodal še nekaj detajlov na motorski
gondoli. Figure mehanikov in pilota so Monogramove, le nekaj razme¬
tane opreme prihaja iz drugih virov. Zdenko Kinjerovac je upodobil
edinega lightninga, ki so ga krajši čas uporabljali v jugoslovanskem
vojnem letalstvu po koncu druge svetone vojne.

12 • TIM 7 • marec 1996

MAKETARSTVO

Preprosta diorama v merilu 1 : 48 z messer-
schmittom Bf-109 E, s katerim je letel znani
nemški letalski as in kasneje poveljnik vsega
lovskega letalstva Adolf Galland,

Britanski tornado (Hasegawa 1 : 72) se pri¬
pravlja za še en polet v "Puščavskem viharju".
Agregat v ospredju izdelujejo pri PP Aero-
parts, piloti so iz Escijeveaa kompleta osebja
NATO, zaščitni betonski bloki v ozadju pa so
izdelani iz mavca.

dosežemo tako, da upoštevamo še eno
nenapisano pravilo: pogled povprečne¬
ga gledalca namreč najprej zadene levo
stran diorame in konča na desni. Vsi prav
dobro poznate vizualne učinke enako
velikega belega kroga na črni podlagi in
črnega na beli. Podoben učinek doseže¬
mo z večjo koncentracijo elementov na
levi strani in manjšo na desni. Vsekakor
pa ne smemo posameznih elementov raz¬
porediti vzporedno z robovi podstavka.
Večji elementi sodijo v ozadje, manjši v
ospredje.

Pa si oglejmo gradnjo najpreprostejše¬
ga podstavka. Petslojna vezana plošča,
debela do 1 cm, z reliefno rezkanim ro¬
bom, bo primerna osnova, kamor bomo
nalepili kose letališke ploščadi. Drobno¬
zrnat brusilni papir je primerna osnova
za ponazoritev asfaltnih, pa tudi beton¬
skih površin. Lahko ga je barvati in obde¬
lovati, saj hrapava površina hitro vpija
barvo in kit. Tudi debelejši karton se
dobro obnese. Spoje med "betonskimi"
ploščami, ki so običajno zaliti s bitum¬
nom, ponazorimo kar z debelim nano¬
som univerzalnega lepila (UHU alleskle-
ber). Ko se malce posuši, z obeh strani
pritisnemo kartonasti plošči. Z nekaj vaje
bomo dosegli primerno nagubanost tes¬
nilnega nanosa med ploščami. Lahko pa
uporabimo tudi gosto slikarsko oljnato
barvo, ki jo s tanko injekcijsko iglo vbriz¬
gamo v razpoke. Brusilni papir in karton
lahko pred montažo obarvamo v primer¬
nih odtenkih sive barve. Razne ostanke

Ponesrečen pristanek henschla Hs 123 v letu
1940, ki ga s steze vleče nemški tank, je dio¬
rama, ki ponazarja resnični dogodek, Primož
Debenjak je za gradnjo te diorame uporabil
Airfixov Hs 123, Matchboxov nemški tank
PzKfw III, predelane figure Preiser, Airfix in
Matchbox ter motor Hasegawine proizvod¬
nje, vse v merilu 1 : 72.

sodobna reakcijska vojaška letala pa
najdemo običajno na asfaltnih ali beton¬
skih vzletiščih in ploščadih.

Preprosta skica razporeditve elementov
diorame nam pomaga zamisel prilagodi¬
ti možnostim za njeno upodobitev. Na
skici prvič preverimo kompozicijo dio¬
rame oziroma smiselno in uravnoteženo
razporeditev elementov, podrejenih do¬
godku, ki ga ponazarja. Kako preverimo
pravilnost kompozicije? Povprečni gleda¬
lec bo na diorami najprej zagledal osred¬
nji dogodek. Šele z drugim pogledom
začne prepoznavati posamezne sestavne
dele in čisto nazadnjezačenja presojati
posamezne detajle. Če ne verjamete,
poskusite sami in izkušnja vam bo potrdi¬
la navedeni vrstni red zaznavanja, ki mu
moramo podretiti položaj posameznih
elementov.

Če poleg letala postavimo preveliko
vozilo, ki gledalcu zastre pogled na del
lepo odprte detajlirane notranjosti, potem
bo gledalčev pogled begal z letala na
vozilo in nazaj. Naš namen mora biti
jasen na prvi pogled, zato je bolje nekaj
elementov manj, kot kakšen preveč. To
pa je tudi področje, kjer zakonitosti
prepričljive upodobitve začno omejevati
resničnost, ki jo upodabljamo. Še tako
verna kopija lahko postane neprepričlji¬
va diorama, natrpana z detajli, med
katerimi pogled tava in išče.

Simetrična razporeditev je le redko
pravilna rešitev. Najpogosteje ravnoves¬
je med velikostjo in številom detajlov

Vkrcanje padalcev v C-47 je delo mad¬
žarskega maketarja. Monogramova maketa v
merilu 1 : 48 ima že priloženo četo padalcev,
ki pa je v novejših izdajah preprosto izginila.
Nekaj sodov in zabojev, malce zelenja in jeep
so primerna popestritev.

olj in sledi pnevmatik ter različne uma¬
zanije pa ponazorimo, ko imamo celotno
ploščad že sestavljeno. Na letališčih ne
manjka talnih oznak, ki jih nanesemo
pred vsakršnim "staranjem" in "packa¬
njem".

Za izdelavo travnatih vzletišč uporabi¬
mo različne pripomočke, ki jih je mogoče
kupiti v trgovinah z materiali za gradnjo
železniških maket. Obarvano žaganje in
sintetične trave so nam na razpolago v
različnih odtenkih. Sam najraje upora¬
bim drobno obarvano žaganje, ki ga
potresem na površino, premazano z
mizarskih belim lepilom. Hkrati lahko
nanesemo še fin zemeljski prah v raz¬
ličnih odtenkih. Odvečne nanose pre¬
prosto odpihnemo, preostanek pa odloži¬
mo, da se čez noč dobro osuši. S suhim
barvanjem popravimo odtenke na podla¬
gi in travnato vzletišče je tu. Če želimo
sledi koles v mehki podlagi, uporabimo
debelejši nanos lepila. V še mokro podla¬
go preprosto vtremo sledi. Večji kosi pe¬
pela iz stare domače peči ali trajno
žareče peči so vir prahu različnih
odtenkov. Sortiranje te surovine je sicer
umazan in zamuden posel, vendar se
vam sčasoma obrestuje. Pepel v rjavih in
sivih odtenkih uporabimo za ponazoritev
zemlje med zaplatami trave. Fin prah pa
nanesemo tudi na sveže prelakirane
pnevmatike.

V naslednji številki Tima vam bomo
podrobneje predstavili proizvajalce in
izdelke, ki jih lahko uporabite pri gradnji
letalskih dioram. Največ pozornosti bo¬
mo namenili nemškemu letalstvu in ameri¬
škemu mornariškemu letalstvu.

Modelarsko maketarski klub Logatec
p. p. 17, 61370 Logatec,

organizira

III. pokal
MMK Logatec 96

tematsko tekmovanje s plastičnimi ma¬
ketami, ki bo v soboto, 8. junija 1996,
na Osnovni šoli Tabor na Tržaški 150
v Logatcu.

Tekmovalne kategorije:

Letala in helikopterji 1945-1996:
seniorji 1 : 48 in 1 : 72
juniorji (do 1 8 let) 1 : 48 in 1 : 72

Prijava in oddaja maket traja od 7.00
do 9.00 ure. Tekmovalna taksa znaša
1.000 SIT za tekmovalca.

Pomembno:

Vsak tekmovalec je dolžan priložiti
maketi osnovno dokumentacijo (zados¬
tuje načrt oz. sestavnica iz kompleta).

Vabljeni!

Za MMK. Logatec:
Samo Štempihar

TIM 7 • marec 1996 • 13

MODELARSTVO

Izdelava trikotnih letvic

Pri gradnji letalskega modela sem nale¬
tel na problem, kako izdelati trikotno
letev točno določenih dimenzij. Hotel sem
izdelati krilca iz polne balze. Takšna kon¬
strukcija zagotavlja dovolj veliko torzij-
sko trdnost, zato tudi takšna odločitev.
Sprva sem mislil, da sama izdelava ne bo
težavna, vendar sem kaj kmalu ugotovil,
da ima klubska krožna žaga premajhen
premer, da bi lahko izdelal zakrilce,
široko 50 mm. Možnost izdelave pri bliž-

—Cev s kvadratnim prerezom 20 x 20 mm
—Žag ni list

vodilih. Odločil sem se za preprosto re¬
šitev. Uporabil sem žago za kovine, ki
ima drobcene zobce. Žaga omogoča
vpetje lista pod kotom 90° proti loku.
Najprej torej obrnemo žagni list, da
lahko žagamo v vzdolžni smeri na po¬
ljubno dolžino. Naslednji korak je, da
narišemo trikotno letev, ki jo namerava¬
mo izdelati v merilu 1:1. Podaljšamo stra¬
nice trikotnika in vzporedno s spodnjo
stranico začrtamo linijo v razdalji, ki je
enaka trdemu predmetu, po katerem bo
tekla žaga. Tako boste dobili razdaljo,
za katero morate pomakniti cev (ali kaj
drugega znane višine) od letve (zakrilca).

Slika 1. Princip izdelave: zgoraj se žaga
nasloni na cev, spodaj na pločevino.

Pri navedenem primeru sem hotel izdelati
zakrilce širine 50 mm. Ena stran žage
teče po pločevini debeline 0,5 mm, dru¬
ga stran pa po cevi s kvadratnim prere¬
zom 20 x 20 mm. Iz risbe je razvidno, da
je treba cev zamakniti za 60,2 mm,
zakrilce pa pritrditi 4,5 mm od roba
pločevine. Vse skupaj z obojestranskim
samolepilnim trakom pritrdimo na delov¬
no ploščo. Priporočam, da izdelate del z
nekoliko večjimi merami in nato zakrilce
obrusite na prave mere.

Ko so vsj deli pritrjeni, pričnemo z
žaganjem. Žagni list prislonimo na cev in
na pločevino, da nastavimo želeni kot.
Žagamo počasi in z občutkom. Nato
letev po površini še zbrusimo. Na opisani
način lahko izdelamo različne trikotne
letve poljubnih dimenzij.

Janko Rant

njem mizarju je dvomljiva, saj ponavadi
nima časa za modelarske muhe, pa tudi
strojna ura ni poceni. Torej si je treba
pomagati z lastnim znanjem in možnost¬
mi. Porodila se mi je ideja, da bi krilca
izdelal z žago, ki bi tekla po nekakšnih

-Podloga - jeklo 0,5 mm
-Trikotna letev (zakrilce)

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE
IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemali revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar
prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana.
Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega
pa še 20 odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. marca 1996 prispele na naš naslov, bomo
izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Miha Smolnikar, Rožna ul. 41,61000 Ljubljana,
jaka Črnjavic, Regentova 2, 66280 Ankaran In Miha Logar, Opekarska 7, 61330 Kočevje

Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po
položnici.

Ime in priimek: ___________

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum:

Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani

Slika 2. Taka je odžagana trikotna letev.

Slika 3. Žaganje trikotne letve

14 • TIM 7 • marec 1996

MODELARSTVO

Model raketoplana
z zložljivim krilom

Uvod

Predstavljamo vam model kategorije
S4B, katerega posebnost je, da ima na
aktivnem delu trirnice leta oziroma med
delovanjem raketnega motorja krilo zlo¬
ženo ob trupu. Tako ima lahko večji raz¬
pon krila, kar je eden od pogojev za
dobro jadranje in doseganje boljšega re¬
zultata. Model tudi ne odvrže zgorelega
motorja. Za izdelavo je zahtevnejši od
klasičnega raketoplana, zato ga priporo¬
čamo tistim modelarjem, ki so kakšen mo¬
del raketoplana že izdelali.

Izdelava modela

Krilo izrežemo iz lahke 4 mm debele
balze. Zgornjo stran nato pooblamo z
modelarskim obličem in zbrusimo v pro¬
fil, ki je prikazan na načrtu. Profil se proti
koncem krila postopoma stanjšuje. Krilo
nato zbrusimo in nekajkrat prelakiramo z
nitrolakom, ki smo vanj dodali nekaj
smukca ali otroškega pudra. Pred vsakim
lakiranjem krilo zbrusimo z vodnobrusil-
nim papirjem. Ko se zadnji nanos laka
posuši, krilo na mestih loma skrbno razre¬
žemo z britvico ali ostrim skalpelom in
stične ploskve obrusimo pod kotom, tako
da se tesno prilegajo. Ušesi spojimo s
centroplanom tako, cla na spodnji strani
krila čez stik nalepimo 15 mm širok in 65
mm dolg trak folije za prekrivanje, lahko
pa uporabimo tudi selotejp boljše kako¬
vosti. Iz 4 mm debele balze izrežemo 5
mm široko in 65 mm dolgo balzovo letvi¬
co, ki jo zbrusimo tako, da se od 4 mm
debeline na zgornjem koncu stanjša na
1,5 mm na spodnjem. Z lepilom UHU
hart jo na sredini krila prilepimo na spod¬
njo stran krila, tako da je debelejši del let¬
vice na sprednji strani krila. S to letvico
zagotovimo ustrezen vpadni kot krila. Na
sredini skozi letvico in krilo izvrtamo luk¬
njo premera 4 mm, v katero prilepimo
plastično cevko (od praznega kemičnega
svinčnika) z notranjim premerom 3 mm.
Ta služi kot nekakšen ležaj za obračanje
krila okoli vijaka. Na letvico nalepimo še
žično zaporo v obliki črke L, tako da je
njen daljši del prilepljen ob letvico. Nare¬
dimo jo iz 1 mm debele jeklene žice in
prilepimo z močnim epoksidnim lepilom
(UHU plus schnellfest). Na uho in na cen¬
tralni del krila prilepimo še kaveljčke,
okoli katerih bomo ovili elastiko, ki bo
med pasivnim letom (jadranjem) držala
ušesi v pravilnem položaju. Kaveljčke na¬
redimo iz 0,5 mm debele jeklene žice,
lahko pa tudi iz kakšne druge, le da bo
dovolj trda.

Oba stabilizatorja, višinskega in smer¬
nega, izrežemo iz lahke 2 mm debele
balze. Robove obeh stabilizatorjev zaob¬
limo z brusilnim papirjem. Ko sta zbruše¬
na, ju še nekajkrat prelakiramo z razred¬
čenim nitrolakom. Na sredini smernega
stabilizatorja izvrtamo drobno luknjico,
skozi katero bomo kasneje napeljali elas¬
tiko, ki bo po sprostitvi mehanizma deter-
malizatorja spremenila kot višinskemu
stabilizatorju. Luknjico lahko utrdimo še s
koščkom celuloida, da se elastika ne bi
zarezala v balzo. Horizontalni stabiliza¬
tor prerežemo po dolžini 2jD mm od
njegovega sprednjega roba. Čez zarezo
nalepimo folijo za prekrivanje, široko 10
mm in dolgo 150 mm, tako kot smo storili
pri ušesih krila. Na trup bomo prilepili
samo manjši negibljivi del stabilizatorja.
Nanj prilepimo samo še kaveljček za
elastiko.

Za trup vzamemo smrekovo letvico z
merami 5 x 5 x 505 mm; robove pobrusi-
mo, tako da bo okrogel, razen tam, kjer
bomo prilepili baldahin, pritrdili krilo in
prilepili stabilizatorja. Baldahin izrežemo
iz trše 5 mm debele balze in ga zbrusimo
v profil. Nato ga prilepimo na trup in nanj
kaveljček za elastiko, ki bo obrnila krilo v
položaj za jadranje. Cev nosilca motorja
laminiramo iz štirih do petih slojev stek¬
lene tkanine (30 g/m 2 ), prepojene z
epoksidno smolo. 20 mm od vrha glave
zvrtamo v cev 5 lukenj s premerom 1 mm
za odvajanje plinov odbojnega pol¬
njenja. Zgornji rob baldahina zbrusimo v
žleb in nanj prilepimo nosilec motorja.
Trup nato nekajkrat prelakiramo, vendar
pazimo, da ne lakiramo tam, kjer bomo
pritrdili krilo in prilepili stabilizatorja.

Na razdalji 177,5 mm od vrha nosilca
motorja zvrtamo v trup luknjico s preme¬
rom 3 mm. Na spodnjo stran z epoksid¬
nim lepilom prilepimo matico. Na to mes¬

to z vsaj 15 mm dolgim vijakom M 3 pri¬
vijemo krilo. Paziti moramo, da se krilo z
lahkoto vrti okoli svoje osi.

Vzvod mehanizma determalizatorja
zvijemo iz 0,5 mm debele jeklene žice,
in sicer tako, da 20 mm dolg kos žice
prepognemo najprej na 10 mm na levo
in nato spet čez 4 mm pravokotno navz¬
gor. Ležaj vzvoda naredimo iz tanke plo¬
čevine (prazna tuba zobne paste ali lepi¬
la). Odrežemo 3 mm širok in 20 mm dolg
trak, ga prepognemo čez srednji del
vzvoda in konca pločevine zlepimo z
epoksidnim lepilom. Pri tem pazimo, da
se vzvod z lahkoto obrača v ležaiu (plo¬
čevini). Tako izdelan element nalepimo
na trup. Nanj prilepimo samo pločevino
(vzvod se mora še vedno brez težav
obračati), in sicer tako, da se daljši del
vzvoda dotika trupa ob pločevini. Nad
mehanizmom determalizatorja nalepimo

na trup še košček aluminijaste folije, da
stenj med letom ne bi žgal trupa. Vzvod
povežemo z višinskim stabilizatorjem s
tanko kevlarsko nitjo. Lahko uporabimo
tudi katero drugo, vendar je možnost, da
nam jo stenj prežge, večja. Na en konec
niti privežemo kovinski obroček s pre¬
merom 3 mm, drugega pa napeljemo
skozi luknjico v trupu modela in prilepimo
na gibljivi del višinskega stabilizatorja.

Na robove centroplana in ušes ob stiku
nalepimo trakove iz močnejšega celuloi¬
da, da se vanje ne zareže napeta elasti¬
ka za odpiranje krila.

Reglaža modela

O tem je v Timu že dosti pisalo, zato
naj poudarimo samo to, da pri določanju
težišča modela poleg obtežila pustimo v
nosilcu motorja še zgoreli motor iste
znamke, s katerim bomo model tudi iz¬
strelili (model ne odvrže motorja).

Med letom je nosilec
motorja obrnjen nav¬
zdol. ko stenj deter -
malizatorja pregori,
sproži mehanizem
za prisilno spuščanje
modela, ki pre¬
makne gibljivi del vi¬
šinskega stabilizator¬
ja navzgor.

TIM 7 • marec 1996 • 15

MODELARSTVO _ MODELARSTVO

16 • TIM 7 • marec 1996

TIM 7 • marec 1996 • 25

Stenj determalizatorja je pritrjen ob trup. Običajno je nameščen v te¬
žišču modela, v nekaterih primerih pa tudi spredaj na baldahinu.

Pogled na model s spodnje strani. Ušesi krila sta preklopljeni navzdol,
krilo pa je obrnjeno vzporedno s trupom.

Priprava modela na start

Vodili naredimo iz tanke, 0,3 mm de¬
bele jeklene žice. Eno vodilo nalepimo
na trup pod baldahinom, drugo pa pod
negibljivim delom višinskega stabilizator¬
ja. Ce bomo model štartali z batnega
(piston) lanserja, vodil ne rabimo. Zdaj
na kaveljčke napnemo elastike, ki morajo
biti dovolj močne, da krilo obrnejo v pra¬
vilni položaj in odprejo ušesi. Ušesi prek¬
lopimo navzdol in krilo obrnemo, da je
vzporedno s trupom. Potem čez kaveljček
na centroplanu, na katerega je napeta
tudi elastika, ki odpre uho, napeljemo
čevljarski sukanec, ki ga speljemo skozi
odprtine v cevi nosilca motorja in trdno
zavežemo.

S sukancem ob trup modela privežemo
tudi vzvod in stenj determalizatorja. Pre¬
mični del višinskega stabilizatorja s kev-
larsko nitjo povlečemo v položaj za let in
obroček nataknemo na kljukico vzvoda.
Napeljemo tudi elastiko, ki bo ob spros¬
titvi mehanizma spremenila kot horizon¬
talnemu stabilizatorju.

V motorju pustimo le nekaj zrnc smod¬
nika odbojnega polnjenja oziroma ravno
toliko, da prežge čevljarski sukanec. Mo¬
tor s selotejpom prilepimo v cev nosilca
motorja.

Raketoplan z zložljivim krilom je možno izstre¬
ljevati s posebnega batnega laserja.

Za pogon uporabimo motor s totalnim
impulzom 5 Ns, ki pa ima lahko večjo
srednjo potisno silo, saj model leti z zlo¬
ženim krilom in ni nevarnosti, da bi nam
ga odtrgalo.

Tomaž Kogej in Aljoša Žnidaršič

Legenda:

1 - Profil krila

2 - Cev nosilca motorja

3 - Baldahin

4 - Trup

5 - Letvica

6 - Krilo

7 - Horizontalni stabilizator

8 - Vertikalni stabilizator

9 - Vodilo na baldahinu

10 - Yodilo na trupu

11 - Čevljarski sukanec

12 - Kevlarska nit

13 - Kaveljček

14 - Gumica

15 - Folija za prekrivanje (monocote)

16 - Plastična cevka

17 - Stenj determalizatorja

18 - Matica

19 - Termična zaščita trupa

(aluminijasta folija od čokolade
Milka)

20 - Celuloid

21 - Kovinski obroček

22 - Vzvod

23 - Vijak

24 - Ležaj

25 - Desno uho

26 - Luknjice (5)

27 - Luknjica v horizontalnem

stabilizatorju in v trupu

28 - Držalo v obliki črke L

KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENIJI ZA LETO 1996

26 • TIM 7 • marec 1996

TIM 7 • marec 1996 • 27

MAKETARSTVO

Slovenske kmečke hiše (9. del)

Nekaj za konec

kmečka hiša, ki je nekaj stoletij stala v
Pušfalu, predmestju Skorje Loke. Nekaj
starih lesenih kašč iz Tuhinjske doline je
na travniku pri gradu Zaprice nad Kam¬
nikom. Več optimizma zbuja zametek
muzeja na prostem pri Rogatcu, kamor so
prizadevni domačini prenesli domačijo
iz Tlak. Poleg lepo obnovljene stanovanj¬
ske hiše iz leta 1816 so tam tudi gospo¬
darska poslopja. Razveseljiva pa je novi¬
ca iz Maribora, da naj bi v Račjem dvoru
čez pet let odprli regionalni muzej na
prostem za stavbe severovzhodne Slove¬
nije (panonske, slovenjegoriške in koz-
jansko-pohorske regije). Nedavno so ob¬
novili dvorec, ki bo osrednji objekt muze¬
ja, z izvirne lokacije v Trčovi pa so pre¬
nesli in obnovili VVagnerjevo kočo. Vred¬
nost del je ocenjena na okoli štiristo mili¬
jonov tolarjev.

V letu po potresu so v Benečiji onstran meje
obnovili marsikatero hišo v prvotnem slogu. Ali
še spoznate "spahnjenco", kjer je kuhinja z
dimnikom ob steni?

Ko potujemo po naši domovini, lahko
na številnih območjih ugotovimo, da sta¬
ra kmečka arhitektura propada in da so
novejše kmečke hiše na Gorenjskem ena¬
ke kot na Dolenjskem ali kjerkoli. Se naj¬
več ohranjenih starih hiš bomo našli v
Prekmurju, na Krasu in v Beli krajini. Ob
vsem jadikovanju za starimi hišami pa se
moramo zavedati, da želi današnji
človek - bodisi v mestu ali na deželi -
živeti v sodobnih stavbah, ki omogočajo
udobno bivanje. Stare hišice z malimi
okni dajo prostorom malo svetlobe, stropi

V dosedanjih osmih nadaljevanjih ste
osvojili način izdelave modelov hiš iz kar¬
tona in upam, da ste delo vzljubili in
spoznali naše kmečko stavbarstvo. Če ste
delali po navodilih, imate sedaj 10 mode¬
lov najbolj značilnih slovenskih kmečkih
hiš, tisti bolj pridni pa celo 14. Za svoj
»muzej na prostem« pa bo treba narediti
še kar nekaj hišic. Za model lahko upora¬
bite kako značilno hišo iz vaše okolice ali
pa pobrskate po ustrezni literaturi. Ko
boste vzeli v roke knjigi "Kmečke hiše v
Karavankah" avtorjev T. Cevca in I. Pri¬
možiča ter "Arhitektura Zilje, Roža in
Podjune" avtorja P. Fistra, boste ugoto¬
vili, da lahko naredite še vsaj pet mode¬
lov alpske hiše, ki se bodo med seboj raz¬
likovali, čeprav imajo vse osnovne značil¬
nosti alpskega tipa. Knjigi si lahko spo¬
sodite v kakšni dobro založeni knjižnici.

Nad škofjeloškim gradom je kot zametek
muzejp na prostem postavljena okoli 400 let
stara Skoparjeva hiša iz Puštala.

Če pogledate fotografijo mojih 35 hišic,
boste na levi zgornji polovici lahko
našteli poleg Liznjekove iz Kranjske Gore
še sedem alpskih hiš. Podobno je tudi z
drugimi tipi. Kakšno idejo boste dobili
tudi v knjigi Prešernove družbe "Sto naj¬
lepših kmečkih hiš", pa tudi "Umetnost
stavbarstva na Slovenskem" avtorja P.
Fistra bo zelo koristna. Seveda je tovrstne
literature še veliko, žal pa so to knjige
starejših letnikov in jih je težko dobiti.

Ker v Sloveniji še nimamo osrednjega
muzeja na prostem za naše hiše, je ta¬
kale zbirka maket kar primerna, da svojo
okolico opozorite na naše^ kmečko
stavbarstvo. Nad gradom v Škofji Loki
naj bi bil sicer zametek takega_muzeja, a
je le okoli 400 let stara lesena Škoparjeva

Muzejček na prostem (35 modelov) še ni ure¬
jen, hiše so kar tako postavljene na ogled. Na
levi so alpske, bovške in primorske niše, na
desni vzhodnoslovenske, na sredini pa škof¬
jeloške in osrednjeslovenske.

28 • TIM 7 • marec 1996

MAKETARSTVO

Marsikje boste naleteli na propadajočo hišo,
kot je ta blizu Planine pri Rakeku.

Kmečka hiša na Švedskem je lesena; na rev¬
nejši kmetiji je nizka.

V osrednjem delu Švice so hiše spodaj kam¬
nite, zgoraj pa lesene. Vhod v zgornji del je
po zunanjih stopnicah, podobno kot pri bovški
niši.

Na Bavarskem v Nemčiji so navadno zelo
velike in bogate kmetije, kar ie videti tudi na
stanovanjskih hišah, ki so večkrat okrašene in
že na zunaj kažejo premožnost lastnika.

Tirolske hiše v Avstriji so zelo široke in imajo
razmeroma položno streho, ki sega daleč nad
steno.

so leseni, prostori nizki in neprijazni. Kaj
torej storiti, da ne bomo pozabili naših
lepih tipičnih kmečkih hiš? Na Tirolskem,
na primer, tudi nove hiše gradijo v starem
slogu, vendar so tam hiše večje in omo¬
gočajo udobno nastanitev. Pri nas se ne¬
kako ponujajo tri rešitve za vsaj delno
ohranitev stare arhitekture. Prva so muze¬
ji na prostem, kar pa je zelo drago in
zato kakšnega večjega razmaha pri nas
ne bo. Druga bi bila, če bi katera od ob¬
čin ali kako dobro stoječe podjetje odku¬
pilo značilno hišo, jo obnovilo in bi bila
na ogled kot muzej, tako kot Liznjekova
hiša v Kranjski Gori, Potarjeva_v Studor-
ju, Nacetova v Puštalu ali Sivčeva v
Radovljici. Ponuja pa se še tretja mož¬
nost: marsikdo je že kupil staro hišo za
svoje počitnikovanje ali za bivanje ob
koncu tedna in kar nekaj primerov je, da
je zunanjost hiše obnovil v povsem stari
obliki, notranjost pa uredil čim bolj udob¬
no. Sicer pa je za dva dni ob vikendu
vseeno, če je v hiši malo manj svetlobe,
stara arhitektura je ohranjena, zunanjost
hiše pa mnogo bolj privlačna. Primer
take hišice iz Polhovega Gradca lahko
vidimo na sliki. Številne hiše - kakor kaže
nekaj današnjih slik -, žal propadajo,
zraven pa gradijo nove za udobnejše
bivanje. Ponekod, kot kaže slika iz
Srednje vasi pri Polhovem Gradcu, pa so
nadzidali kar staro hišo, in ko bo vsa
stavba ometana, ne bo nikoli nihče
vedel, da je spodnji del star več kot sto
let. Za konec pa si za primerjavo oglejmo
še nekaj slik kmečkih hiš iz tujih dežel. Pri
mnogih boste lahko ugotovili marsikatero
podobnost z našimi.

Qbnovljena stara hišica v Polhovem Gradcu.
Čeprav je zdaj počitniška hišica, pa je na ta
način vendarle ohranjena v prvotni obliki.

V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu so staro
hišo nadgradili in dobili novo, večjo.

Ce smo vam v teh osmih nanizankah
uspeli približati naše značilno staro
kmečko stavbarstvo in ste pri tem dojeli,
kakšna škoda je, da ta del naše zgodo¬
vine počasi propada in tone v pozabo,
potem je osnovni namen teh člankov do¬
sežen. S svojimi modeli boste zbudili za¬
nimanje pri svojih prijateljih in morda

Norveška kmečka hiša je prav tako lesena. Na
bogatejši kmetiji je navadno nadstropna.
Stanovanjska hiša je pobarvana belo, gospo¬
darska poslopja pa rjavordeče, kot tovorni
vagoni.

V muzeju na prostem pri Rogatcu je poleg
gospodarskih.poslopij lepo obnovljena rojstna
niša pesnika Šmita.

tudi pri odraslih. Vsi skupaj pa lahko le
upamo, da bo spet kje kaka zanimiva
stara hiša rešena propada. Tudi kmečko
stavbarstvo je del naše zgodovine in na¬
rod, ki ne ceni svoje zgodovine, nima
prave prihodnosti.

Vlado Zupan

TIM 7 • marec 1996 • 29

ELEKTRONIKA

Eno stikalo, ena linija, dvoje žarnic

Vajeni smo, da se naprave, ki jih napa¬
jamo iz akumulatorjev ali baterij, odliku¬
jejo z gospodarno porabo, vendar pa
bistveno podaljšamo njihovo delovanje
ali celo prebrodimo kritično obdobje, če
občasno oziroma v stiski vklopimo varče¬
valno vezje ali preidemo na varčevalne
postopke.

Podobno problematiko srečamo pri os¬
krbovanju odmaknjene^ počitniške hišice
z električno energijo. Če električne aku¬
mulatorje polnimo s pomočjo sončne
energije, kar je danes že kar samoumev¬
no, moramo računati z daljšimi časovni¬
mi obdobji brez zadostnega polnjenja.
Pomagamo si z izključevanjem večjih po¬
rabnikov, razsvetljavo, ki je tedaj najbolj
žlahtna dobrina, pa drastično zmanj¬
šamo. Bolje tako, kot ostati v temi. Mini¬
malno zmanjšanje porabe pri razsvetljavi
je 10 : 1. Toda zmanjšanje toka skozi
nitko žarnice na vsega 10 % nominalne
vrednosti popolnoma zatemni žarnico.

Risba 1. Standardni stik za a) eno žarnico in
b) dve žarnici

Taka redukcija tudi ni možna pri fluores¬
cenčnih svetilkah - zaradi visoko¬
napetostnih napajalnih vezij. Preostane
le še rešitev, ki jo prikazuje risba 1 b, kjer
uporabljamo dve žarnici: prva ima nor¬
malno moč, druga pa ima varčevalne
karakteristike. Če stik primerjamo s tistim
na risbi la, ugotovimo, da ga uresničimo
le, če dodamo vodnik in zamenjamo
stikalo. Neprijetno in težaško delo, nema¬
lokrat ga niti ne zmoremo, ker ni tako
preprosto položiti dodatne žice. Toda na
srečo ukaz, katera žarnica naj gori, lah¬
ko sporočimo tudi po enem paru žic. Po¬
trebujemo le primeren kodirnik na oddaj¬
ni strani ter pripadajoči dekodirnik na
sprejemni strani. Kot kodirnik bomo upo¬
rabili obstoječe stikalo za prižiganje in
ugašanje luči, dekodirno vezje, ki je pri¬
merno za akumulatorsko napajanje, pa
vidimo na risbi 3. Dekoder krmili varče¬
valno in nevarčevalno žarnico. Prvo
bomo vključili tako, kot smo vajeni. Ko

vključimo stikalo, bo žarnica zagorela in
ugasnila, ko stikalo izključimo. Če po
kratkem premoru stikalo spet vključimo,
prekinitev mora biti zares kratka (manj
kot sekundo), se bo prižgala nevarčeval-
na žarnica, varčevalna pa bo ostala
ugasnjena. Seveda je mogoče žarnici
med seboj tudi zamenjati.

Idejo "ena linija, dve žarnici, eno stika¬
lo" lahko uporabimo tako za enosmerno
akumulatorsko oziroma baterijsko napa¬
janje kot tudi za izmenično omrežno na¬
pajanje. Spoznali bomo, da je področje
uporabe pri obeh zelo široko. Ker je
dekodirnik za izmenično napajanje
(risba 2) nekoliko bolj zahteven, si oglej¬
mo kako deluje.

R8

odprt, triak TY2 pa zaradi invertorja 2U1
zaprt. To pomeni, da žarnica L1 sveti, L2
pa ne.

Ko vezje izgubi izmenično napajanje
(izključimo stikalo), napetost na konden¬
zatorju C2//C3 zelo hitro pada, med¬
tem ko napetost na kondenzatorju C5 ne.
Hitrost praznjenja C5 je v glavnem
določena s produktom R6C5. Ker je z
odprtim stikalom prekinjen omrežni toko¬
krog, avtomatično ne gori nobena od
žarnic. Če stikalo spet vključimo, še pre¬
den se izteče sekunda, je napetost na
kondenzatorju C5, in s tem na vhodu
Ul/2, višja od tiste na vhodu Ul/3. Se
več, razlika je tako velika, da ostane vse
do trenutka, ko dobita vezji Ul pravšnje
napajanje (+5 V). Tedaj komparator Ul

Teoretično vezje

Če je dekoder z risbe 2 dalj časa brez
napajanja, tj. vsaj 2 sekundi, "pozabi"
vso zgodovino. Stanje lahko prepoz¬
namo po praznih kondenzatorjih. Po
vklopu napajanja se na kondenzatorju
C2//C3 hitro pojavi enosmerna nape¬
tost, kar pomeni tudi napajanje za obe
vezji Ul. Istočasno se preko upornosti
R3, R6 in R12 polni kondenzator C5,
toda napetost na njem narašča počasne¬
je kot na C2//C3, zato napetost na
vhodu Ul/2 zaostaja za tisto na vhodu
Ul /3. Izhod komparatorja Ul (Ul /1) se
postavi na potencial Vcc. Končna vred¬
nost, proti kateri teži potencial vhoda U
1/3, presega vrednost 0,5*Vcc za prib¬
ližno 1 V, medtem ko se vhod Ul/2 pre¬
veša proti 0,5*Vcc. Stanje Ul/l = Vcc
se torej vzdržuje samo. Triak TY1 je

Risba 2. Dekoder z omrežnim napajanjem

Risba 5a. Tiskano vezje in razporeditev ele¬
mentov za dekoder z risbe 2

30 • TIM 7 • marec 1996

ELEKTRONIKA


Risba 4. Tipične aplikacije dekoderja

Risba 6a. Tiskano vezje in razporeditev ele¬
mentov za dekoder z risbe 3

Risba 6b. Razpored elementov na tiskanem
vezju

C1 in nato usmerimo z diodama Dl in
D2. Upor R1 omeji zagonski polnilni tok,
medtem ko R2 poskrbi, da napetost na
C1 ne ostane dalj časa nevarno velika,
potem ko izključimo omrežno napajanje.
Tudi RC-vezje preko triaka je varovalno.
V izvedbenem primeru lahko brez dodat¬
nega hlajenja triaka prekinjamo toko¬
kroge z 200-vatnimi bremeni.

Enosmerni dekoder je prikazan na risbi
3. Deluje podobno kot že opisani, izjema
so močnostni izhodni elementi. Tu triak
nadomestimo s FET-tranzistorjem. Tokov-

ostavi izhod Ul/l  = OV. Stanje je sta-
ilno, le da je tokrat zaprt triak TY1, TY2
pa odprt.

LED-diodi sta namenjeni preprostemu
preverjanju delovanja dekoderja.

Napajalno napetost za dekodirno vez¬
je najprej zmanjšamo s kondenzatorjem

na poraba vezja je približno 5 A, pred¬
vsem po zaslugi LED-indikaforjev. Električ¬
na moč nevarčevalne žarnice naj bi bila
med 1 0 in 20 W, medtem ko naj ima var¬
čevalna žarnica le kak vat moči. Tedaj
tranzistorjev tudi tu ni treba dodatno hla¬
diti.

Risba 3. Dekoder z akumulatorskim napajanjem

Risba 5b. Razpored elementov na tiskanem
vezju

Konstrukcija in uporaba

Prav nič ni kritičnega pri izdelavi obeh
dekoderjev. Predlagani tiskani vezji sta
prirejeni za vijačne sponke, ki poenos¬
tavijo priključitev napajanja in povezave
z bremeni. Dimenzije obeh dekoderjev
so tako majhne, da ju zlahka pritrdimo,
npr. v ohišje nevarčevalne svetilke (L2)
skupaj z varčevalno žarnico.

Galvanska povezava dekoderja z om¬
režnim napajanjem pomeni resno nevar¬
nost za dotik. Ko nameravamo dekoder
priključiti v omrežje, se moramo prepri¬
čati, ali je omrežna varovalka izključena.
Nikar ne opravljajte posegov na deko-
derju, kadar je priključen na omrežno na¬
petost!

Slika 4 prikazuje nekaj tipičnih aplika¬
cij. Dekoder lahko uporabimo za krmil¬
jenje žarnic z različno močjo ali svetlobo
(trdo ali mehko). Lahko ga uspešno upo¬
rabimo tudi v kopalnici, seveda v vodo¬
tesnem ohišju, v garaži, shrambi ali celo
v spalnici. Lahko ga uporabimo za krmil¬
jenje bele in rdeče luči v fotolaboratoriju.
In končno, vklapljamo in izklapljamo lah¬
ko tudi majhen elektromotor (za občasno
prezračevanje prostorov).

Jernej Bohm

Polprevodniki:

Kondenzatorji:

C1 100 nF / 50 V metaliziran poliester

C2 2,2 [i  F/ 16 V tantal

C3 100 nF / 50 V metaliziran poliester

Ostalo:

KI, K2, K3 priključne sponke za

tiskano vezje (raster 5 mm)
podnožje za integrirano vezje
(8 kontaktov)

Opombo: C2//C3 pomeni vzporedno vezavo

TIM 7 • marec 1996 • 31

ZA SPRETNE ROKE

"Čipkasti" pirhi

V zadnjih letih smo v reviji Tim opisali
že celo vrsto različnih tehnik krašenja pir¬
hov, vendar pa o tej, ki jo predstavljamo
tokrat, pišemo prvič. Gre za razmeroma
nov način, ki se je pojavil kmalu potem,
ko so se zaradi vedno nižjih cen ter ved¬
no večjih zmogljivosti električni modelars¬
ki vrtalniki in gravirniki začeli pogosteje

pojavljati v domačih delavnicah. Če je
mogoče vrtati in gravirati steklo, ki je do¬
kaj trd material, je še veliko laže obdelo¬
vati apnenec, iz katerega je jajčna lupi¬
na. Od tod do nenavadnega "krašenja"
pirhov ni več daleč, da so končni izdelki
zares nekaj posebnega, pa najbolje ka¬
že slika 1.

O gravirnikih in garniturah z mode¬
larskimi vrtalniki firme MINICRAFT, ki jo
pri nas zastopa družba G-M&M iz
Grosupljega (tel. 061/762-196), smo
podrobneje pisali v TIMU 1994/95, št.
2, str. 35 in št. 9-10, str. 57, zato tokrat
omenimo le pribor istega proizvajalca, ki
ga je v obliki večjih ali manjših garnitur
mogoče kupiti v bolje založenih termičnih
trgovinah. Čeprav je naprodaj osem raz¬
ličnih garnitur, vam za "graviranje" pir¬
hov priporočamo tisto z oznako MB
1900 (slika 2), ki je najbolj univerzalna.
Stane sicer dobrih 2500 SlT, vendar je v
njej kar 25 kakovostnih vijačnih svedrov,
gravirnih in brusilnih konic ter brusilnih
oziroma gladilnih ploščic z vpenjalnim
trnom. Z njimi je mogoče obdelovati les,
plastiko, steklo, keramiko, barvne kovine,
pertinaks in še kaj.

Za izdelavo "čipkastih" pirhov potre¬
bujete izpihana jajca z belo lupino. Jajca
izpihate tako, da na zgornji in spodnji
strani skozi lupino naredite luknjico,
spodnjo zatisnete s prstom, skozi zgornjo
pa potisnete slamico. Ko s pihanjem va¬
njo zmešate beljak in rumenjak, spodnjo
luknjico odprete in vsebina jajca bo stek¬
la v podstavljeno posodico. Na koncu lu¬
pino še dobro operete z mlačno vodo in
posušite, nato pa se lahko lotite dela.
Začnite s preprostejšim vzorcem, kakršen
je na sliki 4. Prve izkušnje si je najbolje
nabirati na posušenih koščkih oziroma
polovicah lupin, ki so ostale npr. po pri¬
pravi ocvrtih jajc. Sam postopek izdelave

Risba 3. Trije zahtevnejši vzorci za "čipkaste"
pirhe v naravni velikosti; po njih narejene iz¬
delke kaže slika 1.

32 • TIM 7 • marec 1996

ZA SPRETNE ROKE

niti ni tako zahteven, vendar pa terja pre¬
cej zbranosti in občutka. Najpomemb¬
neje je, da vedno začnete vrtati z manj¬
šim svedrom (oziroma gravirno konico)
ter šele nato uporabite večjega; izdelava
podolgovatih odprtin in brušenje robov z
različno oblikovanimi brusilnimi konicami
pa pride na vrsto povsem na koncu.

Slika 2. Večnamenska garnitura Minicraft MB
1900 vsebuje vse (in več), kar poleg gravirni-
ka oziroma modelarskega vrtalnika še potre¬
bujete za izdelavo "čipkastih" pirhov.

Ko ste si nabrali dovolj izkušeni, se lah¬
ko lotite zahtevnejšega vzorca, kakršne¬
ga kaže risba 3. Z mehkim svinčnikom
(npr. 2 B) ga narišite na prosojen papir,
tega z obrnjeno stranjo položite na
očiščeno belo jajčno lupino in ga s trdim
svinčnikom poljubno mnogokrat prekopi¬
rate. Ne pretiravajte s številom luknjic in

Slika 4. Primer vzorca, ki ga ni težko narediti,
a zato ni nič manj lep; s številom luknjic in nji¬
hovo velikostjo ne gre pretiravati, sicer se bo
lupina zdrobila že med izdelavo.

njihovo velikostjo. Pri vrtanju in brušenju
ne pritiskajte premočno, jajčna lupina naj
po možnosti leži v primernem podstavku
(npr. v originalni embalaži za jajca), ko¬
molca pa imejte naslonjena na trdno pod¬
lago. Če je potrebno, zapestje roke z
gravirnikom oziroma vrtalnikom še do¬
datno podložite z debelejšo knjigo.

Najbrž ni treba posebej omenjati, da
so "čipkasti" pirhi izredno krhki in da se
zelo radi zdrobijo. Da sadov vašega tru-
dapolnega dela torej ne bi kdo prehitro
spremenil v nič, vam svetujemo, da pirhe
zložite v s prtičkom pogrnjeno košarico
ali pa jih s koščki debelejše volne raz¬
ličnih barv obesite npr. na svetilko nad
mizo ali na kako drugo vidno - in seveda
predvsem varno mesto.

Matej Pavlič

Stojalo za kuhana jajčka

Včasih je težko priti do ideje za pre¬
prost izdelek, ki je obenem lahko prak¬
tično uporaben. Včasih pa se to zgodi mi¬
mogrede, ko se ukvarjamo s popolnoma
drugo stvarjo.

Gledal sem tv-nadaljevanko, v kateri
nastopa inšpektor Colombo, in v enem
od prizorov na mizi opazil iz žice zvito
kokoško z jajčki okoli sebe. Glej, sem si
mislil, kot nalašč za izdelek iz vezanega
lesa, izdelek, ki aa lahko izoblikujemo
sami in s katerim lahko prijetno presene¬
timo družino in goste, še posebno v času
velikonočnih praznikov, ko bomo krasili
pirhe.

Izdelek je zelo preprost. Sestavljajo ga
trije različni deli: plošča z luknjami za
jajčka, štiri nožiče, prilepljene v odprtine
na plošči, na katero nato prilepimo še
kokoško z izrezano perutjo. Izrez nam
služi za ročaj pri prenašanju ali postav¬
ljanju na mizo.

Vsakemu izmed vas je prepuščeno, da
si izdelek pobarva po lastnem okusu. Naj

omenim le še to, da je vse risano za
debelino vezane plošče 4 mm. Risbo na
fotokopirnem stroju dvakrat povečajte ter
vse dele prerišite na vezano ploščo. Če
pa si izberete debelejšo vezano ploščo,
morate utore seveda razširiti na debelino
plošče.

Anton Pavlovčič

TIM 7 • marec 1996 • 33

ZA SPRETNE ROKE

UHU

UHU-jeve ustvarjalne strani

Gradivo:

papir, lepenka,
lesene letve, barve

Področje:

preoblikovanje papirja,
likovno upodabljanje

Nižja stopnja

Majhna gledališča iz lepenke. Pod odrom je škatla za kulise in igralne figure.

Gledališče
iz papirja

Od 3. razreda dalje

Čas izdelave: 6 do 8 dvojnih ur

Naloga in motivacija

Gledališča iz papirja so bila nekoč nadomestilo za pravo
gledališče, ki je bilo dostopno samo višjim družbenim slojem.
Kopije odlično izdelanih odrov iz papirja so posredovale siro-
mašnejšim ljudem iluzijo pravega gledališča. Posebno močan
vtis daje učinek globine odra, ki so ga dosegli z različnimi
visečimi ozadji odrske scene.

Naloga, da bi sami oblikovali in izdelali takšno gledališče
iz papirja, je zelo primerna, da jo uresničimo na več pred¬
metnih področjih: en del si zamislimo in ga obdelamo pri
jezikovnem pouku, figure in kulise pa izdelamo in okrasimo pri
tehnični in likovni vzgoji. Primerni so skeči ali šale z dvema ali
s tremi scenami in z dvema do štirimi figurami.

Težišče učenja

• Izdelava gledališča iz papirja, kjer je mogoče igrati manjše
igrice s figurami iz lepenke;

• osnutek primerne odrske scene;

• razčlenitev odrske scene v različne ravnine, ki dajejo večji
prostorski učinek;

• izdelava igralnih figur, ki jih vodimo na lesenih paličicah.

UHU-jeva pištola LT 110 je kot nalašč za lepljenje in okraševanje.

Gradiva in pomožna gradiva

Debela lepenka (pribl. 600g/m 2 ), debelejši bel papir za sce¬
no, tanka lepenka za figure, pokrivne barve in čopič, flomas¬
tri, nož za papir, (šilo, velik žebelj ali podoben predmet)
lesene letve (10 x 5 x 150 mm), nabodala za ražnjiče, UHU-
jeva talilna pištola LT 1 10 z lepilnimi patronami prozornih in
bleščečih barv, škarje.

34 • TIM 7 • marec 1996

ZA SPRETNE ROKE

Potek izdelave

Najprej naredimo tla gledališča: škatlo, v kateri pozneje
lahko shranjujemo vse kulise in figure. Odrežemo dva kosa
lepenke velikosti 25 x 34 cm za pokrov in 24,5 x 35,5 cm za
spodnji del. Na obeh delih okrog odmerimo 3 cm širok rob,
naredimo razo, ga odrežemo, kakor kaže risba, in pre¬
pognemo. Črtkane površine namažemo s prozornim lepilom iz
pištole UHU LT 1 10 in jih takoj sestavimo v polovične škatle.

Nato izdelamo navpične opornike: odrežemo štiri 3x18
cm velike trakove iz lepenke; 1 cm od roba naredimo v sredi¬
ni in na enem koncu vzdolžno razo, zapognemo in zlepimo
na preklop. Tako nastale opornike prilepimo na vogalih škatle.

Za vodoravne vezne dele odrežemo po dva 3 x 19 ter 3 x
28 cm velika kosa lepenke, naredimo razo po sredinski črti in
prepognemo. Prilepimo jih na navpične opornike.

Za sprednjo stran odrežemo iz lepenke 19 x 17 cm velik
pravokotnik, narišemo nanj odprtino za zastor in jo odreže¬
mo. Pri tem pazimo, da ostane spodaj 3 cm, na straneh pa
1,5 cm širok rob, sicer se vidi ogrodje odra. Sprednjo stran
poslikamo s pokrivnimi barvami, okrasimo z bleščečim lepilom
iz UHU-jeve pištole LT 1 10 in trdno prilepimo na okvir odra.

Kulise izdelamo primerne igrici, ki jo igramo. Za širši zastor
npr. odrežemo papir velikosti 16 x 16 cm in ga oblikujemo kot
sobno steno, gorato kuliso, travnik itd. Pred tem naj visijo dve
ali tri ozadja, da ustvarimo učinek prostorske globine. Ozadja
naredimo iz različno širokih trakov papirja, ki so zgoraj pritr¬
jeni na nabodalih za ražnjiče in visijo ob strani na robu odra
(glej risbo).

V sredini odra tudi lahko visi del ozadja, npr. drevo, strop¬
na svetilka ali kaj drugega, vendar moramo paziti na to, da ne
zakrijemo za njim ležečih delov odra. Zato vedno gledamo s
sprednje strani skozi odrsko odprtino, da določimo pravilen
položaj in velikost odrskih delov.

Papir, iz katerega izdelamo dele ozadja, je lahko barvast,
npr. svetlozelen, če nanj narišemo drevesa, pa rožnat ali svet-
lorumen za podlago tapete itd.

Smiselno je tudi za odrska tla izrezati barvaste papirje (19
x 28 cm), ki jih le prosto položimo, npr. bel papir za snežno
površino, zeleno z naslikanimi ali nalepljenimi cvetlicami za
travnik, modro za vodo itd.

Nazadnje na tanko lepenko naslikamo figure, jih izrežemo
in prilepimo na ožje strani letev. Pri tem pazimo, s katere strani
mora figura stopiti na oder, in jo temu ustrezno prilepimo na
levi ali desni konec letve.

Variante

Gledališče osvetlimo z električno razsvetljavo: vsakokrat na
desni ali levi strani za zastorom montiramo majhno žarnico (s
stikalom). Baterijo lahko shranimo v škatli, kabel pa položimo
"pod oder".

Broške in magnetki

Vsak mesec v letu je zaznamovan s
kakim posebnim praznikom. Mesec ma¬
rec je znanilec pomladi, ki v vaše življen¬
je prinaša toplino, prve cvetlice, daljši
dan in spomladanski nemir. Hkrati je pos¬
večen nežnemu spolu, saj je takrat praz¬
nik žena in materinski dan. Tudi matere
in druge najdražje predstavnice nežnega
spola v vaše življenje prinašajo toplino,
zato se jih ob teh priložnostih običajno
spomnite s šopkom in drobnim darilcem.
Naklonjenost, izkazana izključno marca,
je seveda precej prozorna, a ni skoraj
nikoli odveč. Tudi pozornost, ki traja ne¬
prekinjeno vse leto, ni nikoli odveč, zato
se ob teh dveh praznikih raje omejite na
spomladanski šopek, ki ga naberite sami,
ter na lastnoročno izdelano drobno daril¬
ce. Letos je to lahko broška ali magnet za
pritrjevanje sporočil. Pozorni pa le bodite
vse leto.

Za izdelavo broške potrebujete strjeval-
no maso Stevvalin oz. Porcelin ali Kera-
quick, ki jo kupite v trgovini Prometej Art
& Hobby v Ljubljani ali Celju, dva lončka
z lijem (primeren je merilni lonček za
ralni prašek), priponke in magnetke,
arve za modelarstvo, čopiče, posodice
za mešanje barve ter kalupe za broške.
Že pripravljene plastične kalupe lahko
prav tako kupite pri Prometeju, pomagate
pa si lahko tudi s plastičnimi deli čoko¬
ladnih adventnih koledarjev.

V kalup nalijte vodo do roba (slika 1),
da približno izmerite potrebni volumen
mase ter jo prelijte v lonček, v katerem
boste zmešali maso za broške oz. mag¬
netke. Strjevalno maso v prahu počasi
vsipajte v lonček (vmes aa malo potre¬
site), dokler se gladini prahu in mase sko¬
raj ne izenačita oz. upoštevajte razmerje
voda : masa, navedeno v navodilih za

Slika 1. Količino potrebne vode izmerite s po¬
močjo kalupa.

uporabo (slika 2). Zmes premešajte, dok¬
ler ni enakomerno gladka. Z žličko pos¬
kusite, kako viskozna je. Ravno prav
gosta mora biti, da jo je mogoče zliti v
kalup tako, da je gladina mase ravna. Če
je pregosta, dodajte še malo vode (slika
3). Z maso napolnite posamezne kalupe

TIM 7 • marec 1996 • 35

ZA SPRETNE ROKE

Slika 2. V vodo stresite strjevalno maso v prahu.

Slika 3. Maso premešajte, da bo gladka ...

Slika 4. ... in z njo napolnite kalupe.

Slika 5. Ko se figurice začnejo trditi, vanje vtis¬
nite magnete ...

Slika 11. Pri barvanju je potrebna natančnost.

36 • TIM 7 • marec 1996

ZA SPRETNE ROKE

Slika 12. Pazite, da bodo prekriti vsi skriti ko¬
tički.

Slika 13. V Prometeju imajo na voljo kalupe
raznovrstnih oblik. Poleg brošk lahko izdelate
tudi stenske napise in druge okraske.

(slika 4). Čez nekaj minut, ko se masa že
začne trditi, v figurice vtisnite magnetke
(slika 5) ali priponke (slika 6), ki jih kupite
v trgovinah s šivalnim priborom (Klara,
Centromerkur). Masa naj se trdi vsaj eno
uro, najbolje pa bo, če boste izdelke iz
kalupa vzeli šele naslednji dan (slika 7).
Če boste preveč nestrpni, se vam še vlaž¬
na broška pri jemanju iz kalupa lahko
zlomi./Figurice lahko vlijete v kalup tudi
brez sponk oz. magnetkov, saj te lahko
nalepite naknadno (slika 8). Sune izdelke
pbbarvajte z zračnim peresom (slika 9)
/ali s čopičem (slika 1 0). Za barvanje upo¬
rabite barve za modelarstvo, npr.
WACO, ki jih imajo pri Prometeju. Za
mešanje barv so zelo primerna plastična
jajčka iz čokoladnih jajčk (slika 11).
Broške lahko pobarvate z lesketajočimi
se, motnimi ali kovinskimi barvami (slika
12). Tudi brez priponk ali magnetkov so
obarvane figurice iz strjevalne mase prav
prisrčen spominek (slika 13).

Alenka Pavko - Čuden

»Slike« iz semen

Če ste šli kdaj na tržnici mimo stojnic, kjer pro¬
dajajo oluščen fižol, grah, lečo, proso in podobno,
vas je gotovo presenetilo obilje različnih oblik in
barv teh semen. Čeprav so namenjena predvsem
za pripravo različnih jedi, pa jih je mogoče upora¬
biti tudi drugače, npr. za izdelavo slike. Če jih
namreč nalepimo na ravno podlago, lahko z nekaj
domišljije iz njih oblikujemo prave umetnine.

Za podlago lahko uporabite poljubno velik
pravokotno odrezan kos vezane plošče ali lesoni¬
ta, za okvir pa so najprimernejše smrekove
letvice; če ustrezen okvir že imate, toliko bolje. Za
lepljenje semen na podlago vzemite lepilo (npr.
UHU coli), za zaščito narejene »slike« pred vlago
in prahom pa brezbarvni nitrolak.

Seznam potrebnega orodja je kratek: žaga za
les, kotnik, večje ravnilo, svinčnik, čopič za
nanašanje lepila in deset čim bolj spretnih prstov.

Na izrezano podlago s svinčnikom narišite ob¬
rise motiva, ki ste si ga zamislili. Na površine, po¬
lž zrn različnih vrst fižola, graha, leče, bučk,
koruze in še česa je mogoče z nekaj domišljije
narediti pravo umetnino.

krite z eno vrsto semen, na debelo nanesite lepilo
in vanj začnite vtiskavati semena. Ta postopek po¬
navljajte, dokler ne zapolnite vsega motiva, če
boste okvir naredili sami, ga na podlago prilepite
že prej; kdor bo uporabil že narejen okvir, pa naj
pusti ob robu slab centimeter širok rob, ki se mora
prilegati žlebu na hrbni strani okvirja. Ko se lepi¬
lo popolnoma posuši, je priporočljivo motiv prela-
kirati z brezbarvnim nitrolakom, ki bo preprečil
nadaljnje sušenje semen in njihovo morebitno
plesnenje, omogočal pa bo tudi lažje čiščenje.

Glede na to, da vas je večina del počitnic goto¬
vo preživela ob morju in da ste tam v obrežnem
pesku morda nabrali školjke, polžje hišice in
nenavadno oblikovane kamenčke različnih barv,
lahko iz njih naredite morski motiv. Vse skupaj
najprej dobro prevrite v vodi, da se izloči čim več
soli, za lepljenje pa uporabite dvokomponentno
epoksidno lepilo UHU plus endfest, ki ga na pod¬
lago nanesite z lopatico. To lepilo močno veže
skoraj vse vrste gradiv, vendar traja kakih 12 ur,
da se popolnoma strdi.

Matej Pavlič

TIM 7 • marec 1996 • 37

RAČUNALNIŠTVO

Slovenski Word 6.0 (4. del)

Word 6.0 in risanje

Word je mnogo več kot le urejevalnik
besedil. Poleg vstavljanja že narisanih ali
skeniranih risb ali slik med besedilo je z
njim mogoče tudi risati. Seveda se Word
ne more kosati s profesionalnimi risarski¬
mi programi, kot je na primer Corel
Draw, vendar ne kaže podcenjevati mož¬
nosti, ki jih ponuja. Kljub zelo skromni
paleti risarskih orodij lahko s kančkom
iznajdljivosti narišemo marsikaj. Čeprav
so VVordova risarska orodja namenjena
predvsem za risanje manjših, preprostih
risb, z njimi ni prav nič težko narisati pre¬
prost avtomobil, hišo ali ladjo. Celo ri¬
sanje enostavnejših tehničnih risb ne po¬
meni večjih težav. Glede na izredno pre¬
prosto in pregledno uporabo lahko služi
za popestritev tehničnega risanja v os¬
novni šoli.

Risarska orodja se nahajajo v posebni
vrstici ali plavajočem okencu (slika 1), ki
običajno nista vidna. Vklopimo ga, če z
miško kliknemo nad gumbom @ , na ka¬
terem so narisani krog, trikotnik in kvadrat.
Ponavadi se paleta razpre v spodnjem
delu VVordovega okna, lahko pa tudi kot
plavajoče okno nekje na zaslonu. Če
želimo plavajoče okno spremeniti v na¬
vadno vrstico, ga preprosto primemo
(miško postavimo nad modro vrstico z
imenom ter pritisnemo in držimo levo tip¬
ko na miški) in ga prestavimo nad spod¬
nji ali zgornji del zaslona. Takoj ko
plavajoče okno dovolj približamo robu
zaslona, se samodejno spremeni v vrsti¬
co, takrat spustimo tipko na miški in pale¬
ta z orodji ostane v tej obliki. Če pa že¬
limo vrstico spremeniti v plavajoče okno,
jo primemo v praznem prostoru med
gumbi in premaknemo proti sredini zaslo¬
na. Opisano spreminjanje in premikanje
vrstic z orodji velja za vse vrstice z orod¬
ji, ki jih pozna Word. Kako boste vrstice
z orodji razporedili po zaslonu, pa je
odvisno od vas.

Izbor orodij za risanje je precej skro¬
men in na prvi pogled ne obeta prav

veliko. Rišemo lahko (glej sliko 1): ravne
črte, pravokotnike in kvadrate, elipse in
kroge, loke ter like, ki so kombinacija
prostoročnega risanja in ravnih črt. Izred¬
no pomembno pa je to, da je vsak ele¬
ment risbe samostojen objekt, ki ga lahko
poljubno spreminjamo, premikamo ter po
potrebi tudi zbrišemo, neodvisno od dru¬

ORODJA ZA RISANJE:

Slika 1

gih elementov risbe ali besedila. Risbe to¬
rej ne rišemo s čopiči, spreji ali valjčki kot
pri Paintbrushu, temveč jo sestavljamo iz
osnovnih risarskih elementov (črta, pra¬
vokotnik, krožnica, lok).

Slika 2 prikazuje primer uporabe risar¬
skih orodij. Oblački, ki so prav tako Wor-
dovo risarsko orodje, prikazujeio orodja,
s katerimi so bili posamezni deli avtomo¬

bila narisani. Sama uporaba orodij za
risanje je izredno preprosta in za njen
opis ne kaže izgubljati besed.

Postopek za risanje pravokotnika:

• kliknemo na gumb s pravokotnikom,

• izberemo točko na listu, kjer naj bo eno
od oglišč lika,

• pritisnemo in držimo levo tipko na
miški,

• miško premaknemo v smeri diagonale
pravokotnika,

• ko dobimo želeno velikost pravokotni¬
ka, spustimo tipko na miški (če med ri¬
sanjem držimo tipko "Shift" bo namesto
pravokotnika nastal kvadrat in namesto
elipse krog, pri risanju črt pa ta tipka
omogoča risanje črt pod točno dolo¬
čenimi koti: 30, 45, 60, 90 stopinj).
Postopek uporabe drugih risarskih

orodij je popolnoma enak. Pomembno je
le, da ne pozabimo dejstva, da risbo ses¬
tavljamo iz posameznih delov. Zato ni
treba npr. kolesa avtomobila narisati toč¬
no tam, kjer mora biti. Narišemo ga po¬
leg avtomobila in ga nato prenesemo na
ustrezno mesto. Elemente risbe pre¬
mikamo podobno kot premikamo de
besedila. Element najprej izberemo
gumbom v obliki miškinega kazalca - s
ka 1), ga nato primemo in prenesemo na
novo mesto. Element risbe primemo na
naslednji način: miško postavimo nad
rob elementa, pritisnemo in držimo levo
tipko ter premaknemo miško. Ko element
postavimo na ustrezno mesto, tipko na
miški spustimo. Če pri premikanju ele¬
menta držimo še tipko "Ctrl" na tipkovni¬
ci, elementa ne premikamo, temveč ga
prekopiramo na drugo mesto. Torej, ri¬
sanje dveh ali več enakih predmetov ni
potrebno. Narišemo le enega, druge pa
razmnožimo s kopiranjem.

Tudi velikost elementov med risanjem
ponavadi ni pomembna, saj jo lahko kas¬
neje poljubno spremenimo. Ko element
narišemo ali ko poljuben element izbere¬
mo, se okoli njega pojavi 8 malih kva¬
dratkov, ki ga označujejo. Če postavimo
miško nad kakšnega izmed njih, se miškin
kazalec spremeni v dvostransko puščico,
ki kaže, v katere smeri lahko izbrani ele¬
ment raztegujemo. Nato pritisnemo in dr¬
žimo levo tipko na miški ter predmet
ustrezno raztegnemo ali skrčimo.

Prav tako kot med risanjem elementov
si lahko tudi pri njihovem spreminjanju

38 • TIM 7 • marec 1996

Risba

Risba

ZA SPRETNE ROKE

.

j

f VeBcnsž in položaj

Prekliči

I* Senca
J« Zaobljeni vogali

sveiio zelena

Slika 4

pomagamo s tipkama "Shift" in "Ctrl".
Kako pa nam te tipke pomagajo, pa ugo¬
tovite sami.

Kateremu koli elementu risbe lahko
poleg velikosti in položaja poljubno spre¬
minjamo tudi barvo polnila, barvo črte ter
obliko in debelino črte. Najprej element
izberemo (kliknemo nanj), nato pa klikne¬
mo na ustrezno orodje v paleti. Pri tem se
prikažejo preprosti meniji z osnovnimi
možnostmi. Če pa želimo nekoliko več,
dvakrat kliknemo na element in prikaže
se okno "Risba" s tremi listi: Polnilo (slika
3), Črta (slika 4) in Velikost in položaj
(slika 5). Uporaba teh listov je izredno
preprosta. Posebno zanimiv in uporaben
je list "Velikost in položaj". Z njim lahko
točno določimo položaj elementa in nje¬
govo velikost, kar pri tehničnem risanju
pride še kako prav.

Pri sestavljanju risbe iz več sestavnih
delov je izredno pomembno, v kakšnem
vrstnem redu so ti elementi naloženi drug
vrh drugega oziroma kako se med seboj
prekrivajo. Način sestavljanja risbe je
podoben, kot če bi posamezne sestavne
dele ločeno natisnili, jih nato izrezali in
zlepili. Če želimo, da se prednje kolo av¬
tomobila vidi v celoti (alej sliko 2), mora
biti na vrhu sestavnih delov. Zadnje kolo
pa je deloma prekrito z blatnikom, zato
moramo blatnik postaviti nad zadnje
kolo. Določanje in spreminjanje vrstnega
reda elementov omogočata gumba: z
ukazom postavi v ospredje in z ukazom
postavi v ozadje (glej sliko 1). Pod tema
dvema nepogrešljivima gumboma pa sta
še dva enako zanimiva in izredno upo¬
rabna gumba, s katerima lahko narisane
elemente ali vstavljeno risbo postavimo
pred ali za besedilo.

Slika 5

Pri risanju kompliciranih risb nam zelo
prav pride gumb za združitev več ele¬
mentov v skupino in gumb, ki skupino raz¬
bije na sestavne dele. V našem primeru
smo vse elemente, ki sestavljajo kolo av¬
tomobila, združili v skupino, pri čemer
dosežemo, da se skupina elementov ob¬
naša kot en element, kar zelo olajša pre¬
mikanje, kopiranje in spreminjanje veli¬
kost.

Wordova risarska orodjarna vsebuje
tudi gumba za vodoravno in navpično
zrcaljenje elementov ter gumb za vrtenje,
ki pa žal "zna" zavrteti element le za 90
stopinj. Poleg gumba za vrtenje je gumb
za preoblikovanje prostoročno narisanih
elementov in še nekaj drugih gumbov, ki
si jih bomo ogledali prihodnjič.

Miha Zorec

Vrtni

mozaik

Nekdaj so premožni kmetje v Angliji
sadili in sejali svoje rastline v točno do¬
ločenih geometrijskih vzorcih. Na enem
mestu so posejali grah in na drugem
fižol, skladno s predvidenim vzorcem.
Nasad so imenovali vrtni mozaik. Tudi mi
lahko naredimo svoj "vrtni" mozaik. Zanj
uporabimo naravna gradiva, predvsem
semena kot npr. fižol, grah, lečo in
podobna.

Potrebujemo: karton, semena graha,
fižola, ječmena, univerzalno lepilo, svinč¬
nik in škarje.

S škarjami izrežemo kvadrat iz tršega
papirja velikosti 15x15  cm. Najboljši je
karton, saj se ne zvija in semena se laže
obdržijo na njem. Če bi uporabili tanjši
papir, bi se zvil, posušeno lepilo bi lahko
razpokalo in semena bi odpadla (risba
1 ).

Na karton s svinčnikom narahlo nariše¬
mo geometrični vzorec in pri tem upošte¬
vamo, da bodo mozaik sestavljala seme¬
na različnih oblik (risba 2).

Polniti začnemo na sredini vzorca. Na
karton nanesemo malo lepila in posa¬
mezne delčke polagamo v pravilno lego.
Pri razvrščanju manjših semen nam bo v

Lepljenje nadaljujemo iz središča proti
robovom. Lepilo nanašamo postopoma
skladno z oblikovanjem vzorca, dokler
ne zapolnimo celotnega mozaika (risba

4).

Darja Zorec

TIM 7 • marec 1996 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

Magični lik

Pri magičnem liku je treba vpisati vsako
besedo dvakrat: vodoravno in navpično.
Prva številka pred opisom velja za vodor¬
avne besede, druga pa za navpične.

1 , 7 - model, predloga, 7 , 1  - manjša
ladja z močnim pogonskim strojem za
vleko plovil, 9 , 2  - kratica za Združeno
arabsko republiko, 10 , 14  -sibirska reka
(iz istih črk kot ALEN), 11 , 3 - 4 . samo¬
glasnik in 3. soglasnik v abecedi, 12 , 12
-angleški pesnik John, 1795-1833 (iz
istih črk kot STEAK), 13 , 4  - podaljšan
živalski gobec, npr. pri slonu, 15 , 19  -
skrajni konec polotoka, 16 , 5  - grško
mesto v južni Italiji, znano po filozofih
eleatih, 1 7, 1 7 - darilo, 1  8 , 6  - obrat za
proizvodnjo elektrike, 20 , 8  - Ajdovščina
v rimski dobi, tudi rimsko vojaško tabo¬
rišče (iz istih črk kot STARCA);

Križanka

Vodoravno: 1. strežnik v letalu, 7.
zrakoplov, napolnjen z vodikom, 8.
kemijski znak za aluminij, 9. drag kamen
spreminjajoče se barve, 10. vzdevek
ameriškega predsednike Eisenhowerja,
1 1. pregovor, 1 2. iz malte narejena ob¬
loga na zidu, 1 3. kemijski znak za brom,
14. 1 9. in 2. črka abecede, 1 5. teritorial¬
na obramba, 16. letališka steza, 18.
kdor lovi, 20. sredina besede OKEL, 21.
utežna mera, 22. časovni veznik, 23. pa¬
lica za čiščenje pluga, 25. del žitnega
stebla, 26. izrastek na glavi, 27. vrsta
svetlo rdečega vina, tudi tuje žensko ime,
28. španski spolnik, 29. železov kršeč,
30. vrsta vojaškega letala.

Navpično: 1. podkopnik, 2. zračni pri¬
tisk, 3. grški bog vetra, 4. soglasnika v
besedi VENA, 5. leteče telo, težje od zra¬
ka, z reaktivnim pogonom, 6. orodje za
dolbenje, 7. boj, 10. rimsko število 999,
12. dolžina krožnice, 14. lavendel, sre¬
dozemska rastlina, iz katere cvetov prido¬
bivajo dišavno in zdravilno olje, 16. veli¬
ka italijanska reka Pad (orig.), 17. kemij¬
ski znak za tehnecij, 18. zračno promet¬
no sredstvo, 19. pristanek letala, 20. telo¬
vadni element, pri katerem telo zaniha na
drogu, 22. plin brez barve, vonja in
okusa; v zraku nastopa kot element, v
vodi je vezan na vodik, v zemeljski skorji
pa na kovine, 24. kratica za krajevno
skupnost, 25. najbolj znana Kosovelova
esem (iz istih črk kot OBIR), 27. japons-
i drobiž, 29. kemijski znak za svinec.

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

MAREC 1996, LETNIK XXXIV, CENA 260 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POSTI 61102

Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo),
061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246.

Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu.
Posamezna številka stane 260 SIT, polletna naročnina pa 1300 SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman
Zupančič.

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž
Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden
Oblikovanje: Božidar Grabnar
Lektoriranje: Ludvik Kaluža
Tisk: Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na
podlagi odločbe Ministrstva za znanost in tehnologijo št, 415-01-15/96 z dne 20. 2. 1996.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:

Raketoplan z zložljivim krilom lahko vzleta z batnega lanserja ali z navadne paličaste
rampe.

Foto: Jože Čuden

Rešitev nagradne tematske osmeros-
merke iz februarske številke revije TIM:

zasebnik

Nagrade za pravilno rešeno uganko Drejmejo:

1. Luka Košir, Triglavska 3, 64226 Žiri

2. Tina Ciperle, Lokarje 13, 61217 Vodice

3. Jernej Loredan, Dekani 132, 66271 Dekani

Rešitve ugank prepišite na dopisnico (ne trgaj¬
te revijel) ter najkasneje do 20. marca pošljite
na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi
pot 6, 61111 Ljubljana (s pripisom 'Timove
uganke"). Trem izžrebanim reševalcem bo
podjetje Nebec Hobi, d. o. o., C. Andreja Bi¬
tenca 36, 61000 Ljubljana, podarilo po en
komplet za izdelavo plastične makete.

KAZALO

UREDNIKOV PREDAL 1

SREČANJE MODELARJEV EUROMEETING 95

V DOLOMITIH l

RV-JADRALNI MODEL HOT 95 4

VEZANI DVOKRILEC 6

OKRAŠEVANJE MODELOV (5. DEL)

NEKAJ PRIMEROV OKRASKOV 7

PRIPRAVA ZA URAVNOTEŽENJE
POGONSKIH VUAKOV 9

POPRAVILO TRUPA LETALSKEGA MODELA 10

NOVOSTI NA TRGU 11

ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (33. DEL)
LETALSKE DIORAME 12

IZDELAVA TRIKOTNIH LETVIC 14

MODEL RAKETOPLANA Z ZLOŽUIVIM KRILOM 15
KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV

V SLOVENIJI ZA LETO 1996 26

SLOVENSKE KMEČKE HIŠE (9. DEL)

NEKAJ ZA KONEC 28

ENO STIKALO, ENA LINUA, DVOJE ŽARNIC 30
ČIPKASTI PIRHI 32

STOJALO ZA KUHANA JAJČKA 33

GLEDALIŠČE IZ PAPIRJA 34

BROŠKE IN MAGNETKI 35

SLIKE IZ SEMEN 37

SLOVENSKI WORD 6.0 (4. DEL)

WORD 6.0 IN RISANJE 38

VRTNI MOZAIK 39

UGANKARSKI KOTIČEK 40

40 • TIM 7 • marec 1996

MULTIPLEX

2-kanalna RV-naprava Multiplex delta star

- z enim servomolorjem 10.900 SIT

- z dvema servomotorjema 13.410 SIT

Do razprodaje količine !

RV NAPRAVE
KOMPLETI MODELOV
ZA SESTAVLJANJE

ASP

- MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM

CARL  GOLDBERG

- KOMPLETI MODELOV LETAL

THUNDER TIGER

~ KOMPLETI MODELOV

KOMPLETI PLOVNIH IN SOBNIH MAKET LADU IN PRIBORA

•MAKETE: Italeri, Heller, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegavva
Dragon, Kirin, Revell

•MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell

VSE MODELARSKE BARVE NA ENEM MESTU!

•ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell
•GRADIVA ZA DIORAME: drevesa, trava, mah
•KOMPLETI MODELOV: letala, ladje, modelarske rakete
•GRADIVA: balsa, vezana plošča, letvice, furnir, lepila

•MODELARSKO ORODJE: PROXXON, Humbrol

•IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI:

avtomobili Burago, pirografi

Heller

JURFDt MODEL KITS

BOGATA PONUDBA KOMPLETOV,
GRADIV, ORODJA IN PRIBORA

MODELARSKA TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO

i— Trgovsko podjetje

O/lSIISK/1 OPWEWV

% \ Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 61000 Ljubljana

^ Tel.:061/12-61-155, Faks: 12-62-243

Delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure

24 • TIM 7 • marec 1996 TIM 7 • marec 1996 • 17

61

62

——V-


stiropor

Svinčena utež

Baterija 4,8 V , 1200 mAh

HOT 95

RV-jadralni model

Merilo: 1:2
Konstruiral: O. Hluchy

Razpetina kril.2.808 mm

Dolžina trupa.1.300 mm

Ploščina kril.60.8 dm 2

Ploščina viš.stab.7.13 dm 2

Profil krila.SELIG 3021

Profil viš.stab.simetričen

Masa modela.2.100-2.450 g

Obtežba kril.35-40 g

Prerez F-F

9 10

20 • TIM 7 • marec 1996 TIM 7 • marec 1996 • 21

22 • TIM 7 • marec 1996 TIM 7 • marec 1996 • 19

1300

HOT 95

RV-jadralni model

Merilo: 1:2
Konstruiral: O. Hluchy

C

Kosovnica

St. Element Material Mere (mm)

1 trup

2 drog za pogon višin, krmila

3 pogon smernega krmila

4 vijačna vzmet

5 ploščata cev

6 leseni vložek

7 štartna kljuka

8 drsnik

9 smerno krmilo

10 zadnja letev

11 zgornja letev

12 letev

13 prednja letev

14 vzvod - pog. višin, krmila

15 vzvod - pog. smer. krmila

16 cev

17 višinski stabilizator

18 rebro

19 rob (trikotnik)

20 zadnja letev

21 rob višin, stabilizatorja

22 cev

23 vložek

24 rebro

25 rebro

26 rebro

27 kavelj

28 vložek

29 klin

30 ojačitev

31 nosilec krila

32 vložek

33 prednja letev

34 prednja letev

35 zadnja letev

36 vložek

37 spodnja opiata

38 zgornja opiata

39 ploščata cev

40 ploščata cev

41 rebra

42 rebra
43-55 rebra

56 rebra

57 rob krila

58 vložek

59 vložek

60 bajonet

61 bajonet

62 vložek

epoksidni laminat
balza (trda)
jeklena pletenica
jeklena žica
medenina
smreka

žica

balza

balza

balza

trda)

mehka)

trda)

balza trda)

balza

balza

plastika

vitroplast

medenina

balza (mehka)

vezan les

balza

balza (trda)

balza

aluminij

balza (trda)

balza

balza

vezan les

železo

trši les

aluminij

vezan les

smreka

balza (trda)

balza

balza (trda)

balza

balza

balza (mehka)

balza (mehka)

medenina

medenina

balza

balza

balza

balza

balza

balza

balza

jeklo

jeklo

vezan les

1000x8x8
0 0,5
0 0,5
85 x 13x3
40x8x 12
03

60 x 12x8
230 x 70 x 8
215x 10x8
60 x 10x8
240 x 6 x 8
230 x 10x8

debelina 1 mm
02x6

290 x 120 x 10
140 x 10 x 1
debelina 2 mm
280 x 10 x 10
100x20x6
0 3/2 x 50
50 x 3 x 4
debelina 2 mm
debelina 2 mm
debelina 2 mm

0 3

debelina 1 mm
700 x 10 x3
debelina 2 mm
700 x 10 x3
700 x 10 x8
700 x 15x3
debelina 3 mm
debelina 1,5 mm
debelina 2 mm
92x3
62x3

debelina 2 mm
debelina 2 mm
debelina 2 mm
debelina 2 mm
160 x 50 x 15
debelina 5 mm
debelina 3 mm
260 x 12x2
120x 12x2
debelina 2 mm

Kosov

1

1

2

2

2

2

2

2

2

2

4

8

12

12

6

4

8

8

12

8

42

4

4

4

12

4

4

2

4

22

2

2

2

2

26

26

1

2

2

18 • TIM 7 • marec 1996 . TIM 7 • marec 1996 • 23