ISSN 0040-7712

LetnikLI December 20I2 Cena: 3,75 EUR

’\T


Ameriška sondažna raketa


Magnetne jaslice

Zaic fling G-I2

Menjava sistema na modelu lokomotive SŽ 54I

TIM 04

www.tzs.si “ Tehniška založba Slovenije, d. d. • Poštnina plačana po pogodbi

Avto medija d. o. o., Ljubljana

TESTIRAMO AVTOMOBILE,
RAZKRIVAMO NOVOSTI

MBaigun

CLIOSUV

KB«

SIROSM SERVimi - razlike do 1.000 €'.

Razkrivamo ogromne razlike v stroških rednih servisov malih avtomobilov

VordSiN
ecosport

160

1212012

3,80 €

CVio SU

Ekskluzivno>

BIlOTOkUS

iw|wenc\

NE POZABI


vowt' sw 2

Ali lahko ogrozi
legendarnega
9H?

। \2j/

U a^ 6 ''
.

-*- - -

Avto fokus je največja slovenska avtomobilistična revija,
ki ji zaupa več kot 45.000* bralcev.-: Nacionalna raziskava branosti, 2012-1

£ Pridružite so nam na Za naročilo revije pokličite na tel.: 01/23610 00

'iaab facebooku! ali nam pišite na e-mail: info@avto-fokus.si

AVTOFOKUS

MODELARSTVO

2 FRANK ZAIC- MODELARSKA LEGENDA

4 ZAIC FLING G-12

10 SPREMEMBE PRAVIL ZA TEKMOVANJA

OSNOVNOŠOLCEV Z RAKETNIMI MODELI

12 TIMOV TEST: FUN TRAINER

MAKETARSTVO

14 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE
SOUTHERN RAILWAY (6. DEL)

16 MENJAVA SISTEMA NA MODELU LOKOMOTIVE
SŽ 541

19 KAKO IZDELATI MAKETO DOMAČE HIŠE

(2. DEL)

24 IZDELAJMO DIORAME Z NOCHOVIMI GRADIVI
(4. DEL)

26 ADMIRAL KABRIOLET

27 NOCHOVA DREVESA IN GRMIČEVJE

28 BOEING B-I7G FLYING FORTRESS (5. DEL)

30 FOTOJEDKANE MALE ŽIVALI

PRILOGA

8 AMERIŠKA SONDAŽNA RAKETA

ARGO D-4JAVELIN

RAČUNALNIŠTVO

31 GOOGLE SKETCHUP KOT UČNI PRIPOMOČEK
PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI V OSNOVNI ŠOLI
(4. DEL)

IZDELEK ZA DOM

34 PRAZNIČNO DREVESCE IZ ODPADNIH
PLOČEVINK

36 MAGNETNE JASLICE

Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d.
Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
Telefon: 01/479 02 11,080 17 90,
Faks: 01/479 02 30

Spletna knjigarna: http://www.tzs.si

Za založbo: Blaž de Costa

Direktorica programov: Nataša Detič
Odgovorni urednik revije: Jože Čuden
Telefon: 01/479 02 20

e-pošta: joze.cuden@tzs.si

Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden,

Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič.

Lektoriranje: Katarina Pevnik

Tehnični urednik: Stanislav Oražem

Telefon: 01/479 02 21

e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si

Oblikovna zasnova: Tina Kopač

Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek

Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: Simona.strezek@tzs.si

Naročniški oddelek: Mojca Borko

Telefon: 01/479 02 24,

e-pošta: mojca.borko@tzs.si

Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo
lahko na naslov uredništva ali po telefonu.

Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina
za prvo polletje 16,87 €, celoletna naročnina pa
33,75 €. Pri naročilu za dve leti je cena 60,00 €.
Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €.

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne
velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

Računalniški prelom: SET, d. o. o.

Tisk: Korotan Ljubljana, d. o. o.

Naklada: 3.000 izvodov

? LJUBLJANA

Izid publikacije je fina^p
za knjigo Republik

dprla Javna agencija
^fuf^t^naslova razpisa za

sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih
publikacij.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med
proizvode, za katere se obračunava in plačuje
davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.

Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije
je prepovedano reproduciranje, distribuiranje,
dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali
druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih
delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno
s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.

Fotografija na naslovnici:

RailAd je doslej izdelal že štiri modele lokomotiv serije
SŽ 541 v velikosti HO. Tri so v reklamnih poslikavah
Swarovski, Mammut in Bavarska-Avstrija, zadnja
četrta pa je v klasični rdeči barvi in ima oznako 110.

Foto: Igor Kuralt

december 2012 | I

MODELARSTVO

Frank Zaic - modelarska legenda

ROMAN LOŽAR

Ponedeljek I. avgusta 2012, na Kamniško-
Mengeškem polju, svetovno mladinsko prven¬
stvo s prostoletečimi modeli letal, popoldan¬
ski odmor. Pred nami so še en turnus in fly-
offi. Nekaj prisotnih se nas zbere ob šoto¬
ru, Aleksander prinese knjige. Z zanimanjem
jih prelistavamo. To je bil res pravi modelar,
reče nekdo od navzočih. Pa ravno danes je
stoletnica njegovega rojstva, pripomnim. Vsi
se strinjamo, da je bil France Zajc, kot je bilo
njegovo pravo ime, rojen daljnega leta 1912,
nekje v predmestju Ljubljane zares najplodo-
vitejši letalski modelar, kar se jih je kdaj rodilo
v naših krajih. Legenda, pionir, pisatelj, zalo¬
žnik, tekmovalec, konstruktor, voditelj, razi¬
skovalec, učitelj mnogih generacij, letalec ...
so besede, ki ga opisujejo. Skratka nekdo,
ki je pustil neizbrisljiv pečat in bo za vedno
ostal zapisan v zgodovini. Kot je rekel nekdo
od njegovih prijateljev: pred začetkom sodob¬
nih komunikacij, internetom in elektronsko
pošto je bil v letalskem modelarskem svetu
samo nekdo - Frank Zaic. Žal, kot se to po¬
gosto zgodi, ga še najslabše poznamo v do¬
movini. Da ne bo tako, sem se odločil tistega
vročega avgustovskega popoldneva. In tako je
zdaj pred vami njegov kratek življenjepis. Ker
se v nekaj stavkih ne da napisati prav vsega,
razmišljam, da bi na spletu postavili stran, ki
bi bila posvečena samo njemu in njegovemu
delu ali celo nekoliko širše, saj je bil modelar
tudi njegov brat Janez, sestra Kristina je vo¬
dila njegovo modelarsko podjetje, v najtežjih
časih med drugo svetovno vojno pa je na po¬
moč pri izdelovanju kompletov priskočil tudi
oče. Na tem mestu naj omenim, da je bil znan
predvsem v modelarskih krogih onkraj »veli¬
ke luže« in njegovega dela v Evropi niso do¬
bro poznali. Kljub temu sem med prelistava¬
njem njegovih knjig zasledil kar nekaj načrtov
evropskih modelarjev, nekaj tudi iz naše bivše
države in celo Slovencev.

Pa začnimo s I. avgustom 1912. Nekje v
Ljubljani se rodi France. Časi so hudi in starša
se odselita v Ameriko, ko mu je komaj eno
leto. Njega pustijo pri starih starših. Kmalu
se začne prva svetovna vojna. Ker je blizu nje¬
govega doma vojaško letališče, letala takrat
nanj naredijo globok vtis. V drvarnici za hišo
poskuša narediti svoj prvi model. Družina z
dvema novima članoma se po vojni vrne, a
ne najdejo pravega dela in gredo spet nazaj
v Ameriko. France ostane doma, toda ne za
dolgo. Komaj desetleten se skupaj s stricem
odpravi v obljubljeno deželo. V New Yorku,
kjer živijo, hodi skupaj v šolo z mlajšim bra¬
tom Janezom. Čeprav pred prihodom v
novo domovino ni znal niti besede angleško,
s pomočjo brata in sestre Kristine hitro na¬
preduje. Zanima se za vse mogoče stvari in
ob prebiranju takratnih mladinskih revij leta
1926 prvič spozna tudi letalsko modelarstvo.
To so bila zlata leta letalstva, kot jih imenuje¬
mo zdaj. Charles Lindbergh nedaleč od njego¬
vega doma poleti na zgodovinski polet prek
Atlantika. Ker takrat v New Yorku ni bilo no¬
benega modelarskega kluba, ga skupaj z bra¬
tom ustanovita in ga poimenujeta Aeronuts.

larskega materiala ter pozneje tudi z izdela¬
vo kompletov letalskih modelov. Oče in mati
gresta znova v Ljubljano, a se po nekaj letih,
ko je bilo že slutiti drugo svetovno vojno, vr¬
neta nazaj. To so bili časi, ko začne pisati član¬
ke o letalskih modelih in objavljati v takratnih
revijah s tehnično vsebino. Zanj je bilo zelo
pomembno, da je poznal veliko modelarjev, s
katerimi si je dopisoval. Ti so prispevali kratke
članke, ki jih je France večinoma sam ilustriral
in jim dodal načrte za gradnjo. Prva njegova
knjiga ima naslov 1934 Model Aeronautics
Yearbook. Vsebina knjige je v celoti posveče¬
na prosto letečim letalskim modelom, ki so
se takrat pojavljali na tekmovanjih ali pa so jih
izdelovali modelarji po celem svetu. Pozneje
doda tudi članke o radijsko vodenih modelih
letal. Pri tem mu je seveda prav prišlo znanje
iz njegove prejšnje zaposlitve pri patentni pi¬
sarni. Vprašanje je, kaj bi bilo, če se takrat po
spletu okoliščin ne bi odločil za delo v zvezi
z urejanjem dokumentacije, čeprav, kot sam
piše, je bilo slabše plačano od drugih del.
Njegove knjige so redno izhajale z izjemo časa

Frank Zaic z nekaj svojimi knjigami

France v prostem času izdeluje modele, hodi
v šolo, a mora tudi priložnostno delati, da se
lahko preživijo. Ena od zaposlitev je tudi delo
v patentni pisarni. Tu se nauči osnov risanja in
izdelovanja dokumentacije. Leta 1929 se spet
vrnejo v domovino, a le za malo časa. France
se že po nekaj mesecih odloči in skupaj s se¬
stro Kristino odpotujeta nazaj v Ameriko.
Naslednje leto storijo to tudi drugi družinski
člani. Na začetku je bil brat Janez uspešnejši
pri gradnji modelov in tekmovanju z njimi, saj
je na tekmah dosegel kar nekaj prvih mest.
Modeli letal so bili seveda prosto leteči. Leta
1932 se pridruži jadralnemu klubu in naredi iz¬
pit za pilota. Licenco mu podpiše sam Orville
VVright. Leta 1936 skupaj z bratom ustanovita
podjetje Jasco, ki se ukvarja z dobavo mode-

med drugo svetovno vojno. Do zadnje, ki je
izšla še ne tako dolgo nazaj, leta 1991, jih je
izdal skupaj 18. Šele ko jih prelistavamo, ugo¬
tovimo, koliko truda je bilo vloženega vanje.
Naslovnice vseh njegovih knjig so bile oran¬
žne. Nekdo jih je poimenoval kar »Oranžna
modelarska biblija«. Knjigo z letnico 1938 je
prodal v neverjetnih 10.000 izvodih. Največji
prispevek k modelarstvu pa je bilo njegovo
delo Circular Airflovv, kjer je združil teorijo in
prakso pri gradnji in letenju z modeli. Seveda
pa ni samo pisal, konstruiral in tekmoval. Leta

1936 je sodeloval pri ustanovitvi ameriškega
modelarskega združenja AMA (Academy of
Model Aeronautics). Logotip, ki ga uporablja¬
jo še danes, je bil njegovo delo. Član zdru¬
ženja je ostal dolgih 66 let. Med leti 1934 in

1937 je bil tudi član ameriške reprezentance v
kategoriji gumenjakov.

Federation Aeronautique
Internationale

UNITED STATES
OF
AMERICA

CLASS B
GLIDER LICENSE

Mr*...Jrank..A« Zala. ...........

Plače of BirtlJugOplavia

Date of Birth Aug.1,191.2

-

z  Chairman

N. A. A. Contest Committee

License No.149_ __

Date Issued June 9.^....1955-

Issued by .?*L*A.* A* _

Type of Glider _

Licenca za letenje z jadralnim letalom s podpisom Orvilla Wrighta

Med drugo sve¬
tovno vojno je bil
nekaj časa član po¬
sadke v bombniku
B 24, delal pa je
tudi kot poročevalec.
Ker je bil za vojaško
službo takrat že kar
v letih, se neposred¬
nih bojev ni udele¬
žil. Njegova posadka
je delovala v Italiji.
Modelarsko podjetje
je medtem vodila se¬
stra. Ker je bil vse¬
stransko aktiven, je
dobil veliko priznanj
in pohval. Morda naj¬
bolj znana in cenje¬
na je diploma Paul
Tissandier, ki jo je
dobil kot prvi Ame¬
ričan. Kot mi je uspe¬
lo razbrati iz njegove-

2 | december 2012

MODELARSTVO

Oranžne »biblije«

Model Miss America v modelarskem muzeju AMA.
Repliko tega modela bomo predstavili v eni od na¬
slednjih številk revije TIM.

Frankov gumenjak

I

Miss Science

A GAS-POWERED MODEL AIRPLANE
DESIGNED FOR CONTEST FLYING,
BUT UNUSUALLY EASY TO BUILD

By FRANK ZAIC

"pač«

Miss Science na naslovnici revije Popular Science

ga življenjepisa, se pozneje nikoli več ni vrnil
v svoj rojstni kraj, a na Slovenijo ni pozabil. V
svojem življenjepisu jo nekajkrat s ponosom
omenja. V angleščino je prevedel celo bese¬
do za mesto Ljubljana in jo poimenoval »The
Loved One« (»ljubljena«).

Prvi njegov uspešen model je bil gumenjak
z dvema potisnima propelerjema. Med njego¬
vimi najbolj znanimi modeli so: New Yorker,
X-18, Floater, Trooper, Thermic, Minute man,
Miss Ameripa, Contestant, Experimenter,
Sailvving, Thermal hunter, Utility special in
še mnogi drugi. Po poroki s Carmen 1959
se je leta 1962 preselil v Kalifornijo. Tam je
nadaljeval delo in pisanje. Ustanovil je novo
podjetje z imenom Jetco. Konec svojega živ¬
ljenja je dočakal v Gvatemali. Morda se to
komu sliši čudno, a njegova žena je bila iz
tistih krajev. Tja sta se preselila leta 2002,
tri leta pred njegovo smrtjo. Žal nista imela
otrok.

Pred kratkim mi je uspelo navezati stike
z njegovim nečakom v Gvatemali, ki je prav
tako modelar in letalec.

Ilustracije za svoje knjige je risal sam.

Prosim vse tiste bralce, ki imate kakršne
koli dodatne informacije ali ideje, da nam po¬
magate z nasveti. Komentarje in prispevke nam
lahko pošljete na naslov uredništva ali avtorju
tega članka (roman.Iozar@panoptikum.si).

Dick Bertrand, predsednik združenja Free Flight Club of Guatemala, Frank
Zaic ter Julio Quevedo, 4. novembra-2003 ob podelitvi zlate medalje FAI

Frank Zaic, žena Carmen in Julio Quevedo, sekretar Gvatemalske letalske
zveze

december 2012 | 3

MODELARSTVO

Zaic fling G-12

ALEKSANDER SEKIRNIK

Frank Zaic je veliko svojega časa namenil
snovanju modelov za najmlajše. Z njimi jih je
želel pritegniti v čudoviti svet letalskega mo¬
delarstva. Njegov cilj je bil ustvariti poceni in
preproste modele z odličnimi letalnimi spo¬
sobnostmi. To mu je tudi uspelo, saj je s svo¬
jimi konstrukcijami zaslovel po vsem svetu. O
našem rojaku Franku Zaicu najdete na spletu
obilo informacij, če uporabite spletni iskalnik
in vanj vtipkate njegovo ime. Navodila za se¬
stavljanje in reglažo modelov je opremil z zanj
značilnimi pripovednimi ilustracijami.

Da bi obudili spomin na tega vrhunske¬
ga modelarja slovenskega rodu, smo se v
uredništvu odločili predstaviti več njegovih
modelov. Prvi je na vrsti najmanjši model z
oznako G-12. Da bi vam pričarali genialnost
konstruktorja Zaica, smo v tem prispevku
uporabili originalne ilustracije za sestavljanje
in reglažo predstavljenega modela.

Tako so videti iz balze izrezani sestavni deli sku¬
paj z vsem orodjem, potrebnim za sestavljanje in
barvo. Manjka le smrekova letev trupa, prereza
3x5 mm dolžine 280 mm. Avtor članka je upora¬
bil nerazredčeno barvo na vodni osnovi. Dele je
lepil s srednje gostim sekundnim lepilom, ki ga je
utrjeval s pospeševalcem (aktivatorjem) v pršilki.
Svetujemo, da med izdelavo modela najprej izreže¬
te zunanje obrise delov, potem pa se lotite izrezo¬
vanja utorov. Med rezanjem delov z ostrim mode¬
larskim nožem si pomagajte s kovinskim ravnilom.
Prečne reze glede na smer letnic lesa raje večkrat
ponovite, kot da jih opravljate na silo in na hitro.

Pred barvanjem modela s svinčnikom z mehko
mino nežno narišite razmejitev obarvanih ploskev,
nato pa ob teh črtah prilepite zaščito iz samole¬
pilnega traku. Obarvane kose čim prej z bucikami
pritrdite na zaščiteno ravno podlago, sicer se bodo
zaradi delovanja vlage v barvi ukrivili.

Potem ko preverite ujem smernega repa z utori
višinskega repa, ju lahko zlepite. Pri tem pazite, da
bosta nameščena pod pravim kotom. Med leplje¬
njem si pomagajte s priročno šablono, prikazano
na načrtu.

Podobno velja tudi za lepljenje ušes kril. Srednji del
obtežite s primernim predmetom. Šablone loma
krila so prikazane na načrtu.

Na sliki sta dva sestavljena modela fling G-12. Za
uravnoteženje modelov smo uporabili kar pisarni¬
ški sponki. Njuna prednost je v tem, da ju je mo¬
goče preprosto premikati ter s tem spreminjati
položaj masnega središča modela in da zaradi svoje
oblike preprečujeta poškodbe trupa. Njuna ročaja
delujeta kot podvozje. Model seveda lahko uravno¬
težite tudi z uporabo drugih uteži, kot na primer s
kepico plastelina, vijaki, maticami ali koščki sicer
strupenega svinca. Slednjemu se poskusite izogniti.

Dan in Jon Demšar Potza, sinova letalskega kapi¬
tana, sta na bližnjem travniku z navdušenjem pred¬
stavila, pozneje pa tudi preizkusila model fling
G-12. Frank Zaic bi bil nad to sliko zelo navdušen,
saj bratca predstavljata starostno skupino otrok, ki
ji je namenil ta model. Veseli smo bili tudi starejši
spremljevalci obeh modelarjev, ki sta na travniku
pokazala obilo akcije in veselja do spuščanja mode¬
lov. Škoda, ker se v teh jesenskih dneh tako hitro
zmrači.

Dan je spuščal model na način, ki je opisan v navo¬
dilih Franka Zaica. Ta se dviga strmo in visoko. Let,
ki je sledil, je trajal dolgo, model pa je preletel ve¬
liko razdaljo. Tako lepih poletov nismo pričakovali.

Čeprav malo mlajši, si je tudi Jon dal duška. Po¬
glejte, kako dobro mu je šlo. Izbral si je rdeče po¬
barvan model.

Fling G-12 je kljub temu, da je majhen, izvrsten mo¬
del. V kratkem ga bomo preizkusili tudi pri spušča¬
nju z elastiko. Obetamo si doseganje velikih višin in
lepih poletov. Veselimo se tudi spuščanja modela
z bližnje vzpetine. Zagotovo bo ob pomoči vetra
lepo jadral v dolino.

4 | december 2012

PRED SESTAVLJANJEM

SMREKOVA LETEV TRUPA

OBRUSI

IZREŽI IN NA OSNOVI SKICE PREPOZNAJ VSE SESTAVNE DELE.

PREBERI NAVODILA ZA SESTAVLJANJE.

UPORABI BELO ALI CELULOZNO LEPILO ZA LES.

LEPILU PUSTI ČAS, DAŠE POSUŠI IN UTRDI.

OBRUSI

ZLEPI

ZLEPI

NANESI LEPILO.

OBTEŽBA

ŠABLONA “V-LOMA KRILA

NAMAŽI Z LEPILOM

RAZPETIMA KRILA 305 mm

BOK135 • NORTHRIDGE • CAL.9I324

POGLED OD SPREDAJ

REP VIŠINE MORA BITI
VZPOREDEN S KRILOM.

■OJAČITEV ROBA KRILA
PRILEPI NA TISTO STRAN
KRILA KI USTREZA TVOJI
TEHNIKI META MODELA.

SPOJ REPNIH
POVRŠIN MED
SUŠENJEM LEPILA
UČVRSTI Z BUCIKO.

REPNE POVRŠINE PRILEPI POTEM,
KO SE POSUŠI LEPILO MONTAŽE KRILA.

REZANJE DELOV Z MODELARSKIM NOŽEM
NE ZAGOTAVLJA IZDELAVE PRAVOKOTNIH
ROBOV. MED NAMEŠČANJEM KRILA NA TRUP
Sl ZATO POMAGAJ S PRIROČNO ŠABLONO.

SPREDNJI DEL
TRUPA-BALZA

OZNAČENA MESTA PREMAŽI
Z LEPILOM IN PUSTI, —jr
DAŠE LEPILO POSUŠI. X

PODLOŽI S SELOTEJPOM,
DA SE NE SPRI ME S PODLAGO.

NJEGOVO NAMESTITEV

PREVERI MED SUŠENJEM LEPILA.

IZREŽI ODPRTINO
ZA UTEŽ.

PONOVNO PREMAŽI Z LEPILOM
IN NATO KOSE STISNI SKUPAJ.

IZ ODPADNEGA KOSA BALZE
IZDELAJ PRAVOKOTNO ŠABLONO.
UPORABI JO MED NAMEŠČANJEM
.SMERNEGA REPA.

ŠABLONO Sl IZDELAJ IZ ODPADNEGA KOSA BALZE ALI KARTONA.
KRILO UTRDI V PREDVIDENEM POLOŽAJU Z BUCIKAMI IN POČAKAJ.
DAŠE LEPILO POSUŠI.

MED SUŠENJEM LEPILA
TRUP Z OBTEŽBO PORAVNAJ
OB S FOLIJO ZAŠČITENO
RAVNO PODLAGO.

OJAČITEV ZADNJEGA
ROBA KRILA .

ZAOBLI ROBOVE, DA
PREPREČIŠ POŠKODBE Z
GUMO, S KATERO SPUŠČAŠ
MODEL.

REP SMERI
PORAVNAJ S
SREDINO
LETVE TRUPA.

POKROVTRUPA
MED SUŠENJEM LEPILA
UTRDI Z BUCIKAMI.

SMERNI REP

VSTAVI V
ZAREZE.

JADRALEC ZA MET IZ ROKE ALI
KATAPULTNI ŠTART S
POMOČJO ELASTIKE

"V-ZAREZO REPA

NAMESTI NA

SREDINO LETVE TRUPA.

SPOJ LOMA KRILA
DODATNO PREMAŽI
Z LEPILOM.

V ODPRTINO NAMESTI
OBTEŽBO IZ PLASTELINA. X
MED DOLOČANJEM MASNEGA
SREDIŠČA JO ZAŠČITI
S SELOTEJPOM.

‘SKV-HKdesign

LEPLJENJE "•
REPNIH POVRŠIN

LEPLJENJE REPA
NA LETEV TRUPA

POKROV
TRUPA

MODELA NE LAKIRAJ,
RAZEN TAM, KJER JE TO
DOLOČENO V NAVODILIH

SREDNJI DEL KRILA OBTEŽI
ALI Z BUCIKAMI PRIPNI /
NARAVNO PODLAGO. /

LEPLJENJE

DELOV ,

TRUPA $

OBLIKOVANJE "V".
LOMA KRILA /

8y Frank Zate

Aleksander Sekirnik, 2012

LEPLJENJE POKROVA
TRUPA

LEPLJENJE KRILA
NATRUP

IZGUBA VZGONA ALI ZAGANJANJE

ELASTIKA:

VRH KRIVULJE LETA

V NASLEDNJEM KORAKU NASTAVI MODEL ZA LEVO KROŽENJE.

POVEČAJ ODKLON KRMILA SMERI V LEVO STRAN.

for F!ying Mode/$

OPOZORILO

ZA ZAVOJE V DESNO

ŠIRINA ZAKRILO = 22

KRILO

ODKLON ZAKRILO JE DOLOČEN Z OBLIKO TRUPA

SMER VETRA

Aleksander Sekirnik, 2012

PO POTREBI Z MANJŠO KOLIČINO PLASTELINA MODEL URAVNOTEŽI
TAKO, DA BO JADRAL NARAVNOST IN Z BLAGIM IZGUBLJANJEM VIŠINE.

PRUEMALIŠČE MODELA
MED SPUŠČANJEM S
POMOČJO ELASTIK

MODEL G-12 S PLOSKIM PROFILOM KRILA NE

ZMORE UČINKOVITO IZKORISTITI

TERMIČNIH VZGORNIKOV.

ZATO JE MOGOČE PROFIL KRILA SPREMENITI
Z UPORABO ZAKRILO. TE POVEČAJO VZGON KRILA.

"G-12" JE NAMENJEN UČENJU TEHNIKE REGLAŽE LETALSKIH MODELOV, KI JIH SPUŠČAMO
Z METOM IZ ROKE ALI Z UPORABO ELASTIKE. NAMENJEN JE TUDI PREIZKUŠANJU
ODZIVA NA RAZLIČNE ODKLONE SMERNEGA KRMILA, ZV1TJA POVRŠINE KRILA TER
UGOTAVLJANJU PRAVEGA POLOŽAJA MASNEGA SREDIŠČA

SMERNI REP IN KRILO MODELA "G-12" STA KONSTRUKCIJSKO PRIREJENA ZA JADRANJE
V ŠIROKIH LEVIH ZAVOJIH. GLEDE NA UPORABLJENI MATERIAL JE TREBA SPREDAJ
ALI ZADAJ PRED NJEGOV VIŠINSKI REP, ODVISNO OD NJEGOVEGA OBNAŠANJA MED
PROSTIM LETOM, DODATI LE MANJŠO KOLIČINO UTEŽI.

PREHOD V PRSNI LET

ELASTIKO ZAVEŽI TAKO, DA BO VOZEL
NA SREDINI ZANKE. PRIMI GA Z LEVO ROKO.
Z DESNO ROKO, VLEČEŠ TRUP KOT JE PRIKAZANO
SPODAJ.

BAKRENA ŽICA ZAGOTOVI,
DA SMERNO KRMILO OSTANE
UPOGNJENO DALJ ČASA.

SMERNO KRMILO UPOGNI ZA NEKAJ STOPINJ V LEVO.
PREIZKUSI NOVO NASTAVITEV.

ČE OPISANI ODKLON SMERNEGA KRMILA POVZROČI
SPIRALNO SPUŠČANJE, ODSTRANI NEKAJ PLASTELINA IN
OPRAVI PONOVEN PREIZKUS LETALNIH LASTNOSTI.

ČE MODEL NA VRHU KRIVULJE LETA NIHA PO VIŠINI,
JE TREBA SPREDAJ V NOSU TRUPA (SKICA POZ. I) DODATI
NEKAJ UTEŽI. MASA V NOSU TRUPA STABILIZIRA LET.

PRIPOROČAMO, DAZAKRILCA UPORABIŠ POTEM,
KO BOŠ DOBRO OBVLADAL ZGORAJ OPISANI
POSTOPEK REGLAŽE MODELA.

MODEL IZSTRELI POD KOTOM 45 STOPINJ
GLEDE NA HORIZONT S SKORAJ NAVPIČNIM
NAGIBOM KRIL.

PREMAZ Z ACETONSKIM
LEPILOM PREPREČI LOM
LESA MED UPOGIBANJEM
SMERNEGA KRMILA.

SMERNI REP SLUŽI KOT OSNOVNA
KRMILNA POVRŠINA MODELA.
UPOGNI GA KOT PRIKAZUJE SLIKA.

ODKLON ZAKRILC MORA BITI
ENAK NA OBEH STRANEH TRUPA.

- PREVERI KOT NAGIBA KRILA POD KATERIM GA SPUŠČAŠ
(TA NAJ BO SKORAJ NAVPIČEN),

- MODEL SPUŠČAJ Z VEČJO SILO

OZIROMA Z BOLJ NAPETO ELASTIKO,

MODEL PRED SPUSTOM DRŽI POD KOTOM,
KI JE PRIKAZAN NA SLIKI.

ČE SE MODEL DO TE TOČKE NE DVIGA

PO STRMI SPIRALI ALI NA TEM MESTU ZDRSNE V VRU:

VIŠINO LETA JE MOGOČE POVEČATI
Z ZAMAHOM ROK MED SPUSTOM MODELA.

DALJŠE IZPOSTAVLJANJE MOČNIM SONČNIM ŽARKOM ALI VLAGI SLABO VPLIVA
NA VGRAJENI LES IN LAHKO SPREMENI NASTAVITVE MODELA TER POSLEDIČNO
NJEGOVE LETALNE LASTNOSTI.

PRIKAZ NAČINA
Starta desničarja

V PREDELU PREGIBA
UPORABI TANKO
BAKRENO ŽICO.

Z ACETONSKIM LEPILOM
UTRDI SMERNI REP

UPORABI ENO VEČJO ALI DVE
KRAJŠI ELASTIKI, KI JU SESTAVIŠ
V ZANKO. KOT JE PRIKAZANO
NA SLIKI.

PRED STARTOM VEDNO PREVERI,
DA Z MODELOM NE BOŠ POŠKODOVAL BLIŽNJIH
OSEB ALI POVZROČIL MATERIALNE ŠKODE.

VZPENJANJE V
DESNI SPIRALI

REVIJA TIM IN MALI JASCO
VAS POZDRAVLJATA V ČUDOVITEM
SVETU PROSTO LETEČIH MODELOV.

SPIRALNO STRMOGLAVI LET

ČE SE TO PRIMERI MED PRVIMI LETI,
DODAJ UTEŽ PRED VIŠINSKI REP
(Poz. I). ČE TO POVZROČI NESTABILEN LET,
ZMANJŠAJ ODKLON SMERNEGA KRMILA (Poz. 2)
IN ZADAJ ODSTRANI NEKAJ PLASTELINA.

'JADRANJE
' V ŠIROKIH i

I, LEVIH

ZAVOJIH )

PRILOGA

Ameriška sondažna raketa argo D-4 javelin

MIHA ČUDEN

Raketa javelin je nastala kot naslednik
petstopenjske sondažne rakete jason, ki so jo
razvili za potrebe meritev sevanja v ozračju
na velikih višinah pred in po jedrskih atmos¬
ferskih poskusih. Javelin je bil namenjen pro¬
učevanju jedrskega sevanja na višinah do 960
km. Proizvajalec, družba Aerolab, Inc., ki je
razvil raketo javelin, je ta tip uvrstil v serijo
svojih raket argo in ga označil z Argo D-4. Ko
je bila v ZDA ustanovljena vesoljska agencija
Nasa, je javelin postal večnamenska sondažna
raketa. Za prvo stopnjo rakete so uporabili
motor projektila honest john (glej TIM, št. 3,
letnik 2011/12) z originalnimi stabilizatorji vo¬
jaške različice, na katerega so namesto bojne
glave namestili zvonasto oblikovan medsto-
penjski vmesnik. Kot drugo in tretjo stopnjo
so uporabili motorja nike. Četrto stopnjo
X-248, privzeto iz projekta Vanguard, pa so
pred lansiranjem skrili pod aerodinamični
okrov glave.

Motor na trdno gorivo honest john, ki
je bil prvotno namenjen vojaškim izstrel¬
kom, so kmalu začeli uporabljati tudi kot
pogonski (buster) motor za večje sondažne
rakete. Ameriška vojska je razvila enosto¬
penjski projektil honest john že leta 1950
kot odgovor na sovjetski jedrski program.
Nevodeni projektil honest john je bil za¬
snovan z namenom prenosa konvencional¬
nih ali jedrskih bojnih glavo na razdalje v
radiju do 24 km. Prototip z oznako M-31
so prvič preizkusili leta 1951 ter ga do leta
1953 vključili v sestav oboroženih sil. Leta
1960 so razvili izpopolnjeno različico M-50
z dometom 48 km, ki so jo uporabljali vse
do leta 1981, ko je ameriška vojska honest
johne nadomestila s sodobnejšimi izstrel¬
ki tipa lance s pogonom na tekoče gorivo.
V poznih 50. letih prejšnjega stoletja so
honest john prilagodili tudi za civilno upo¬
rabo, za pogon sondažnih raket. Tako so ga
uporabili v prvih stopnjah raket exos, jason,
javelin, strongarm, trailblazer I ter v števil¬
nih posebnih konfiguracijah raketnih sto¬
penj na trdno gorivo. Motor honest john še
vedno uporabljajo kot pogonsko stopnjo z
imenom »Taurus« za večstopenjske Nasine
rakete taurus-orion, taurus tomahawk in

Prva raketa ja¬
velin (let JV-I) je z
izstrelišča VVallops
Island vzletela 7.
julija 1959. Pri tem
skupnem poskusu
ameriškega letalstva
(Air Force) in Nase
je raketa na višino
1200 km ponesla
poskusno opremo
za proučevanje fi¬
zike plazme. Prvi
povsem samostojen
Nasin polet (NASA
8.01 GT) pa so iz¬
vedli 22. decembra
istega leta. Raketa
je diagnostične in¬
strumente uspešno
ponesla na višino
900 km, vendar po¬
skus s področja ra-
dioastronomije ni bil
uspešen.

Slika I. Štiristopenjska sondažna raketa argo D-4 javelin na lansirni rampi
izstrelišča VVallops Island. Foto: NASA, Joel Povvell

2. marca 1966 je z izstrelišča VVallops po¬
letela raketa z oznako leta 8.25 GA-GI. Za
potrebe Goddardovega vesoljskega centra je
na višino 608 km ponesla znanstveno apara¬
turo »Geoprobe« z maso 84 kg, namenjeno
raziskovanju zgornjih plasti ozračja in ionos¬
fere.

V sklopu mednarodnega nemško-ameri-
škega poskusa, v katerem so proučevali vede¬
nje ioniziranih barijevih oblakov v vesolju, so
izstrelili še eno raketo javelin (8.27 IA), ki je
poletela skupaj z raketo nike tomahav/k (8.26
IA). Prva stopnja honest john je štartala ob
9.13 GMT. Pet sekund za tem je motor dogo¬
rel in stopnja je odpadla. Z zakasnitvijo petih
sekund se je vžgal motor nike druge stopnje,
ki je deloval 3,5 sekunde. Po 25 sekundah se
je vključil še motor nike tretje stopnje. In
končno se je po 53 sekundah poleta aktiviral
še motor X-248, ki so ga ob štartu namestili
pod okrov glave. Zakasnitve med vžigi posa¬
meznih stopenj so izbrali tako, da so izrav¬
nali vpliv delovanja gravitacije pri počasnem
vzpenjanju in vpliv zračnega upora pri visokih
hitrostih na tirnici leta skozi plasti ozračja.

Ko je bilo izstrelišče VVallops še v temi, se
je Javelin 8.27 IA že vzpenjal v višave, obsijan
z jutranjimi sončnimi žarki. Tri minute in 44
sekund po vzletu, ko je raketa dosegla višino
506,6 km, se je zabojnik, napolnjen z 957 g
barija, bakrovega oksida in stroncijevega kar¬
bonata, razletel. Druga taka detonacija je bila
izvedena po 9 minutah in 24 sekundah na vi¬
šini 929 km, pri čemer se je sprostil oblak iz
11,5 kg podobnih kemikalij.

Raztresanje snovi na tej večji višini je bil
še posebno zanimiv poskus, ki naj bi poka¬
zal, kako je metodo sproščanja barija mogoče
uporabiti za raziskave magnetnega in elek¬
tričnega polja v vesolju.

Sredi 70. let prejšnjega stoletja sta ve¬
soljska agencija Nasa in ameriško letalstvo
izstrelila več kot 70 sondažnih raket vrste
javelin. Izstrelitve so izvajali z raketnih izstre-
lišč VVallops Island v Virginiji, Johnson Island v
Tihem oceanu, Forth Churchill v Manitobi in
Natal v Braziliji. Zadnji uspešen polet je Nasa
izvedla II. februarja 1975.

0.925" / 2.04

77"/169,83

0.85"/1,87

BARVNA SHEMA

FLUORESCENTNO RDEČA

ČRNA MAT

BELA MAT

TEMNO OLIVNO ZELENA

FLUORESCENTNO RUMENA

FLUORESCENTNO ORANŽNA

SREBRNA

Merilo: 1 : 11,516
Risal: Vladimir Čipčič

taurus-nike-tomahawk ter kot drugo stop¬
njo kanadsko-ameriških sondažnih raket
black brant XII.

ARGO D-4 JAVELIN

8.25 GA-GI

vo»'o0'vocJtosrfo

8 | december 2012

PRILOGA

S31V1S

°

|]CI31h\!n

2

2. Nasin javelin
je pripravljen
na izstrelitev.

3. Zgornje vodilo prve
stopnje.

4. Medstopenjski vmesnik
na vrhu prve stopnje.

5. Spodnje vodilo prve
stopnje.

6. Za prvo stopnjo rakete
javelin so uporabili
motor projektila honest
john z originalnimi
stabilizatorji.

q UNITED STATES

53"/ 116,89

december 2012 | 9

MODELARSTVO

Spremembe pravil za tekmovanja osnovnošolcev
z raketnimi modeli

Pravilnik o tekmovanju iz modelarstva
(Nacionalni modelarski pravilnik) Zveze za
tehnično kulturo Slovenije (ZOTK.S), na osno¬
vi katerega potekajo modelarska tekmovanja
osnovnošolcev, od šolskih prek regijskih do
državnega tekmovanja, je usklajen z medna¬
rodnimi pravilniki za posamezna modelarska
področja. Izjema so tiste panoge, ki imajo lo¬
kalni značaj in za katere veljajo pravila, ki so
bila izdelana in sprejeta na komisiji za tehniko
in modelarstvo ZOTKS.

Tekmovanja v raketnem modelarstvu na
šolski ravni potekajo v skladu z mednarodnim
pravilnikom FAI v treh kategorijah: rakete s
padalom kategorije S3A/2 (motorji s totalnim
impulzom do 1,25 Ns), rakete s trakom kate¬
gorije S6A/2 (motorji do 1,25 Ns), raketopla¬
ni kategorije S4A (motorji do 2,50 Ns), poleg
teh pa še v nacionalni panogi raket s padalom
S3B (s standardnimi motorji totalnega impul¬
za od 2,51 do 5,00 Ns), ki je zelo priljubljena
in jo pri nas gojimo že dolgo vrsto let.

Mednarodni pravilnik FAI za šolska te¬
kmovanja v trajanju leta raket s padalom in
trakom sicer predvideva raketne modele, ki
imajo minimalni premer trupa 30 mm na naj¬
manj 50 % predpisane dolžine modela, ki zna¬
ša najmanj 300 mm. Za pogon teh modelov se
običajno uporabljajo mini motorji totalnega
impulza 1,25 Ns in premera 10 mm. Z raz¬
vojem posebnih batnih lanserjev so se višine
letov teh modelov v zadnjem času občutno
povečale, tereni, na katerih običajno poteka¬
jo tekmovanja osnovnošolcev, pa so redko¬
kdaj ustrezni. Zato je ob nekoliko močnejšem
vetru modele težko vračati in ti se zaradi od¬
daljevanja od vzletišča kaj hitro izgubijo.

Zaradi varnosti mladih tekmovalcev in na
predlog nekaterih mentorjev je podkomisi¬
ja za raketno modelarstvo pri LZS sprejela
sklep, da se v omenjenih panogah povečajo
dimenzije modelov in se tako izenačijo s tisti¬
mi za uradna tekmovanja FAI v mladinski oz.
članski konkurenci, vendar ob uporabi enakih
motorjev kot doslej, torej 1,25 Ns. Višine le¬
tenja bodo tako nižje, s tem pa bo tudi manj
izgubljenih modelov. Poleg tega bo tistim
osnovnošolcem, ki to želijo, s temi modeli
omogočen nastop tudi na drugih tekmovanjih
LZS, saj bodo dimenzijsko ustrezali pravilom
za uradna tekmovanja LZS/FAI (mladinska
državna prvenstva in svetovni pokali). To bo
poenostavilo in pocenilo gradnjo modelov.
Ob tem ne smemo spregledati niti varnostne¬
ga vidika, saj bo vračanje modelov na tekmah
mladih tehnikov lažje in varnejše.

Opozarjamo pa še na spremembo pravil,
ki se nanaša na modele raketoplanov. Z novo
tekmovalno sezono stopi v veljavo pravilo, da
model raketoplana ne sme več odmetavati
praznega motorja, kot je bilo to mogoče do
zdaj. Motor mora ostati v modelu do konca
leta. Kakšnih bistvenih razlik v konstrukciji
modelov zaradi tega ni, spremeni se le pri¬
prava motorja za let, ki ne potrebuje več od¬
bojnega polnjenja. Ker pri nekaterih motorjih
tudi traser po dogorevanju utegne izvreči
motor iz modela, je motor treba dobro pri-

Tekmovanje v trajanju leta raket s padalom oz. trakom poteka na tekmovanjih osnov¬
nošolcev v naslednjih podkategorijah:

Število modelov, ki se lahko uporabljajo na tekmovanjih osnovnošolcev, je naslednje:

trditi v zabojnik. Ne bo odveč, če naredite v
steni na predelu med zgornjim robom motor¬
ja in glavo zabojnika nekaj luknjic za odvajanje
plinov, ki jih utegne oddati traser.

Pravila za modele v nacionalni kategoriji
raket s padalom ostajajo enaka kot doslej.

Ker so priprave na tekmovanja v novem
šolskem letu na nekaterih šolah že polnem v
teku, je skrajni čas, da se modelarji seznanijo
z omenjenimi novostmi v pravilih. Oglejmo si
člene pravilnika, kjer je v zadnjem času prišlo
do sprememb.

Tekmovanje v trajanju leta s padalom
(kategoriji S3A/2 in S3B - nacional)
ter v trajanju leta s trakom (kategorija
S6A/2)

Tekmovanje
z modeli
kategorije
S3A/2

Modeli kategorij
S3A/2 (FAI) morajo
imeti najmanjši pre¬
mer 40 mm vsaj na
50 % celotne dol¬
žine trupa z glavo
vred, pri čemer se
stabilizatorji ne upo¬
števajo. Modeli ne
smejo biti krajši od
500 mm.

50 % celotne dolžine trupa z glavo vred, pri
čemer se stabilizatorji ne upoštevajo. Modeli
ne smejo biti krajši od 500 mm.

Tekmovanje v trajanju leta raketoplana
- kategorija S4

Model ne sme odmetavati praznega motorja
ali zabojnika z motorjem.  V primeru odmetava¬
nja  se let diskvalificira.

Model ne sme biti radijsko voden.

Masa jadrajočega modela skupaj  z izgorelim
motorjem ne sme biti manjša od 30 % največje
predpisane štartne mase za posamezno podka-
tegorijo.

Vsi, ki se v uredništvu
trudimo s pripravljanjem
in izdajanjem revije Tim,
vam želimo vesel božič
ter veliko sreče, zdravja
in uspehov v letu 2015!

Tekmovanje
z modeli
kategorije
S6A/2

Modeli kategorij

S6A/2 (FAI) morajo
imeti najmanjši pre¬
mer 40 mm vsaj na

10 | december 2012

.si

Odlična
priložnost za
nakup daril
ob prihajajočih
novoletnih
praznikih.

IpVOltE-C"

MODELARSTVO

Timov test

FunTrainer

MARKO ZUBALIČ

Podjetje Mibo Modeli nam je tokrat na
test poslalo prikupen začetniški model, ki je
namenjen učenju osnovnih veščin upravljanja
letalskih modelov in nabiranju prvih izkušenj.
Ker se začetnikom pogosto primeri, da med
upravljanjem letalskih modelov naredijo kak¬
šno usodno napako, je predstavljeni model
izdelan iz tako rekoč neuničljivega in izjemno
lahkega EPP-ja.

Ob trku z zemljo ali oviro model ne raz¬
pade, temveč se le malenkost opraska (pre¬
izkušeno v praksi). Morebitno popravilo je
s pomočjo posebnega lepila hitro in neza¬
htevno.

Fun Trainer, kar v prevodu pomeni »Za¬
bavni trenažni model«, je všečno oblikovan.
Spominja na poznana letala piper, ki jih lahko
občudujemo v skoraj vseh naših aeroklubih.
Gre za zelo stabilno letalo z visoko namešče¬
nim krilom, ki mu dodatno stabilnost v za¬
vojih zagotavlja precej velik V-lom krila. Deli
modela so že tovarniško obarvani. Uporabnik
pa lahko barvno shemo modela dopolni po
svojih željah in okusu.

Proizvajalec Tech-One v svojih lepo ilu¬
striranih navodilih** nudi več možnosti, kako
upravljati ta model. Če je model namenjen
kot darilo oziroma igrača popolnemu za¬
četniku, je priporočljivo, da se ta odloči za
upravljanje z močjo motorja ter krmili višine
in smeri. Naprednejši modelar bo dodatno
izbral še upravljanje modela po nagibu s kril¬
ci. Slednje je mogoče uporabiti tudi v funk¬
ciji zakrile, seveda le v primeru, ko oddajnik
RV-naprave dovoljuje mešanje funkcij uprav¬
ljanja. Zakrilca zmanjšajo že tako ali tako
majhno pristajalno hitrost in omogočijo še
več zabave.

Čeprav model ni zasnovan za izvajanje
zahtevnih akrobatskih likov, bo brez težav
izvedel marsikatero od njih, saj je grajen do¬
volj trdno.

Proizvajalec Tech-One je znan po tem,
da svoje komplete ARTF* opremlja s kako¬
vostno opremo za radijsko vodenje. V Fun
Trainer jo lahko vgradite brez bojazni, da ta
ne bi delovala zanesljivo ali da bi med lete¬
njem odpovedala. Z takimi skrbmi se namreč
ukvarjajo kupci poceni sestavljank.

V prejetem kompletu so bili priloženi:
pogonski elektromotor T2208, propeler
GWS 8040, krmilnik ESC 18 A, akumulator¬
ska baterija Li-po 3S 800 mAh in štirje ser-
vomehanizmi razreda velikosti 8 g. Polnilnik
baterije je treba dokupiti. Za to svetujemo
strokovni posvet s prodajalcem.

* ARTF - almost ready to fly (angl.j/skoraj nared za le¬
tenje (slo.). Model je treba pred letenjem v glavnem le
opremiti z mehanizmi za upravljanje, sestaviti in nasta¬
viti hode krmilnih površin. Komplet zahteva minimal¬
no količino lepljenja in mehanske obdelave.

** Navodila so sicer napisana v angleškem jeziku, a ilu¬
stracije pomagajo premostiti jezikovne ovire vsem
tistim, ki tega jezika še ne obvladajo.

Opažanja in izboljšave

Kljub vsemu opisanemu smo se soočili z
nekaj tehničnimi pomanjkljivostmi, na katere
bi vas radi opozorili.

Na podvozje smo med nosilec iz jeklene
žice in kolesi dodali podložki. Z njima smo
zmanjšali nepotrebno trenje, ki je občasno

preprečilo prosto vrtenje enega ali obeh ko¬
les. Preprosta sprememba tehnične pomanj¬
kljivosti je prikazana na sliki I.

Slika 2 prikazuje izboljšavo, ki pokrovu
baterije prepreči, da bi se med letom nenad¬
zorovano odprl. Na leseni pokrov smo name¬
stili preprosto jekleno zanko, ki jo je mogo¬
če izdelati kar iz pisarniške sponke, v katero
smo zataknili elastični obroč. Slednjega smo
na drugem koncu pripeli na nosilec podvozja.

Opazili smo, da je odprtina smernega kr¬
mila, skozi katero poteka nosilec višinskega
krmila, premajhna in da med velikimi odklo¬
ni opisanih krmil prihaja do zatikanja. Pred¬
lagamo, da odprtino povečate za 5 mm, pre¬
den smerno krmilo prilepite na trup. Izvedbo
izboljšave prikazuje slika 3.

Ker je EPP precej prožen material, se kri¬
lo pod vplivom sile elastik, s katerimi ga pri¬
trdimo na trup, rahlo deformira. Deformacija
(slika 4) vpliva na odklon krilc, ki jih je tre¬
ba nastaviti s pomočjo pomožnega ravnila.
Postopek nastavitve prikazuje slika 5. Po¬
membno je, da sta obe krilci pred poletom
poravnani s spodnjo ploskvijo profila krila.

Letenje

Pred prvim poletom smo preverili položaj
masnega središča (glej navodila) ter odklone

12 | december 2012

MODELARSTVO

vseh uporabljenih krmil. Odkloni krmil morajo potekati zvezno in brez
zatikanja. Če servomehanizem krmilo potiska v maksimalni položaj,
slednje pa tega zaradi nekega razloga ne doseže, se servomehanizem
ob glasnem brnenju čezmerno napreza. Povečan tok napajanja in me¬
hanske obremenitve lahko v takem primeru servomehanizem poško¬
dujejo ali celo uničijo. Zato je treba odpraviti vzrok zatikanja krmil ali
zmanjšati odklone tega servomehanizma.

Prvi štart smo opravili kar z metom modela iz roke. Model se je za¬
radi majhne mase in uporabljenega pogona vzpenjal zelo lepo in poča¬
si. Časa za popravljanje drobnih letalskih napak je bilo več kot dovolj.
Z modelom smo opravili vrsto šolskih krogov, s katerimi smo trenirali
pristajanje. Zaradi varnosti smo tik pred dejanskim pristankom znova
dodali moč motorju in model dvignili visoko v zrak - na varno. S tem
manevrom smo spoznavali njegove sposobnosti in se učili pristajanja
čim bližje RV-pilota.

Opazili smo, da model ne skriva neprijetnih letalnih presenečenj
in da odpušča tudi večje napake pri upravljanju. Občudovali smo od¬
zivnost njegovih krmil. Preizkusili smo ga tako med počasnim kot tudi
hitrejšim letom. Še najiepše se je v zraku vedel, kadar smo ga prepustili

samega sebi. Proizvajalec je res poskrbel za veliko stopnjo stabilnosti.
To pa je lastnost, ki jo zna še kako ceniti vsak začetnik.

Da pa se modela ne bi prehitro naveličali, smo pred prvim pri¬
stankom z njim preizkusili tudi nekaj osnovnih akrobatskih vragolij.
Te nam sicer niso uspevale tako lepo kot s primernejšimi modeli, a so
bile izvedljive.

S slik, ki smo jih posneli med letom, je razvidno, da smo poskušali
leteti tudi z odklonjenimi zakrilci. Povemo lahko, da uporaba teh za¬
četnikom ni potrebna, saj povečujejo napor pri upravljanju. Pozneje,
ko postane upravljanje modela že malo bolj domače, pa nedvomno
povečajo raven zabave.

Ugotovili smo, da bo model brez dvoma navdušil tudi kakšnega
izkušenega modelarja. Ti modelarji si ob koncu letenja z večjimi mo¬
deli prav radi privoščijo še letenje s kakšno majhno igračko, s katero
si dajo duška, še posebno, če je ta izdelana iz neuničljive pene. Ker je
Fun Trainer majhen, se zanj ob drugih modelih vedno najde prostor v
prtljažniku avtomobila.

Bliža se božično-novoletni čas, čas obdarovanja znancev in prijate¬
ljev, zato vam bo morda v naši reviji predstavljeni model pomagal od¬
praviti vsakoletno zadrego pri izbiri daril vašim najdražjim. Še posebno
zaradi njegove nadvse privlačne cene, ki so jo v Mibu znižali kar za
20 odstotkov, z 99,99 na vsega 79,99 EUR. To pa za model, ki je lahko
tudi igralo nekoliko večjim otrokom, s tako popolno in kakovostno
priloženo opremo, res ni veliko. Še posebno zato, ker se bo z njim
hotel igrati tudi poglavar družine. Mati pa bo med tem časom imela
svoj mir za nenadzorovano obiskovanje trgovin z njenega interesnega
področja.

Tehnični podatki

Iz gole radovednosti smo model opremili z napravo za snemanje po¬
datkov o položaju modela v prostoru (RC-Electronics logger multiž
in GPS), s pomočjo katere smo lahko izmerili nekaj osnovnih količin:

- maksimalna hitrost pri polni moči motorja (tok 12 A) v vodorav¬
nem letu: 68 km/h,

- potovalna hitrost: 35 km/h,

- minimalna hitrost v vodoravnem letu: 20 km/h,

- maksimalno vzpenjanje pri polni moči motorja (12 A); 5,8 m/s.

Nastavitve krmil

- Motor: 10-12 A pri polnem plinu

- Smer: desno/levo 15 mm

- Višina: gor/dol 15 mm

- Krilca: gor/dol 10 mm

- Zakrilca: gor 3 mm, dol 15 mm

Tehnični podatki o modelu:

- razpetina kril: 890 mm,

- dolžina: 745 mm,

- masa ob vzletu: 440 g.

Prednosti:

- material EPP, ki ga je zelo težko poškodovati,

- kakovostni dodatki (elektromotor, ESC, servomehanizmi), nad
pričakovanjem za to vrsto modela,

- enostavno sestavljanje,

- enostavno letenje.

Slabosti:

- material EPP je elastičen, zato so natančne nastavitve težavne.

Vendar pri tem modelu to ne predstavlja težav.

december 201 1  | 13

MAKETARSTVO

Gradnja železniške makete Southern Railway

(6. del)

VOJKO TRAVNER

Načrte za vse nivoje sem risal tako, kot si
nivojske plošče sledijo, torej od spodaj nav¬
zgor. Drugi nivo, ki je nad osnovno ploščo
dvignjen za 15,6 cm, je istočasno tudi sredi¬
šče makete, saj sta na tem nivoju oba odcepa
glavne proge. To sta južni odcep, ki se na oval
priključi iz smeri Chattanooga, in severni od¬
cep proge, od koder je ta speljana naprej pro¬
ti papirnici Bovvater (risba I). Na tem nivoju
je tudi ovalna proga, ki olajša vožnjo več vla¬
kov hkrati, saj lahko vlak, ki bo stal na postaji
Cleveland, speljemo v oval. Drugi vlak, ki na¬
daljuje pot proti papirnici, po delu ovala pelje
prek severnega odcepa proti počasi dvigajoči
se progi, seveda mimo postaje Cleveland in v
predor T3.

Na risbi 2 vidimo postavitev objektov
mesta Cleveland in ADM Co. Cleveland je
majhno mesto, vendar je precej razvlečeno
po gričevnati pokrajini. Stavbe so umeščene
med progo ovala na eni in reko Hivvassee na
drugi strani, del zgradb pa je pod dolgim dvoj¬
nim železniškim mostom, ki prečka dolino in
hkrati reko Hivvassee. Primer stavb ob glavni
ulici in vogalne zgradbe banke vidimo na sli¬
ki 5. Živilski obrat ADM se mesta dotika na
njegovem južnem robu.

Mesto samo ni nič posebnega, pravza¬
prav je tipičen primer majhnega ameriškega
mesteca s široko glavno cesto, ki teče z ene
strani mesta do druge in na katero se vzdolž
mesta priključujejo stranske ceste.

Velikih zgradb v mestu ni, še manj nebo¬
tičnikov. Vsekakor pa izstopa stara železniška
postaja, ki je na sliki 3. Nadmorska višina
mesta je le dobrih 266 m, zato je tudi po¬
dnebje precej nestanovitno. Predvsem poleti

so prisotni visoka vlaga, močna neurja z na¬
livi in občasna vročina. Od mesta Knoxville
je Cleveland oddaljen 82 milj ali 132 km. To
za vlak nikakor ni velika razdalja, še pose¬
bno ne, kadar je proga speljana pretežno po
ravnini.

Obrat ADM Milling Co. (risba 4) je po¬
djetje v zasebni lasti in se ukvarja z mešanjem
žitnih pripravkov, kot so ostra moka, oboga¬
tena pšenična moka in moka brez glutena.

14 | december 2012

MAKETARSTVO

Do obrata je speljan en tir, ki je hkrati namenjen dovozu su¬
rovine in odvozu predelanih živilskih polizdelkov. Tir seže vse do
sredinskega podpornega stebra dolgega železniškega mosta BR 2, ki
je tik ob rečenem bregu.

Glavna zgradba obrata ADM je zgrajena iz tipičnih rjavih zidakov
(slika 6). Na desni je večji ograjen parkirni prostor za vozila zapo¬
slenih.

Silosi v obratu ADM so prikazani na sliki 7.

V naslednji številki sledi načrt prehodnih nivojev z mostovi in
predori.

VLOŽKA NAPA ZA SHRAMJEVAHJE
REVIJE TIN

Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranju¬
je, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdr¬
ževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem
iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je
tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadar koli izvleči, česar
pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še po¬
sebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega
od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka.

Vložna mapa je namenjena za shranjevanje
kompletnega letnika (10 številk) revije TIM.

Cena mape je 4,17 €

december 2012 | 15

MAKETARSTVO

Menjava sistema na modelu lokomotive SŽ 541

IGOR KURALT

Proizvajalec modelnih železnic Roco Mo-
delleisenbahn je po uspešnem prvem malo¬
serijskem modelu lokomotive Slovenskih že¬
leznic SŽ 541-008 izdelal še en maloserijski
model večsistemske električne lokomotive
SŽ 541-107 v velikosti HO (slika I). Od pred¬
hodnika se na prvi pogled ne razlikuje veliko,
razen v oštevilčenju lokomotive, kar je zani¬
mivo predvsem za zbiralce železniških minia¬
tur. Manjša razlika je še pri širini palet na to¬
kovnih odjemnikih za neposredno napajanje
prek zgornjega električnega voda. Pri slednjih
je treba z vgradnjo električne žice vzpostaviti
povezavo, če želimo na maketi model napajati
iz zgornjega voda. Rocov model SŽ 541-008
smo v Timu že predstavili, in sicer v januarski
številki letnika 2008/09.

Novi model lokomotive SŽ 541 -107 v me¬
rilu I : 87 je v nasprotju s predhodnim izdelan
samo za DC-analogni sistem napajanja, zato
ga tisti, ki imajo na svojih maketah Marklinov
sistem AC, ne bodo mogli uporabljati, saj gre
za popolnoma drugačen sistem napajanja lo¬
komotive z elektriko. Ker pa Roco izdeluje
identične modele lokomotiv OBB 1216 za
sistem AC, lahko posebej naročimo rezervne
dele, ki jih potrebujemo za predelavo naše
lokomotive. To so: drsnik, vijak za pritrditev
drsnika, spodnji pokrov podstavnega vozi¬
čka z ležiščem za drsnik, dva kolesna sklopa
z zobnikom s tornimi obročki, en kolesni
sklop z zobnikom brez tornih obročkov in
en kolesni sklop brez zobnika in brez tornih
obročkov (slika 2). Od orodja potrebujemo
natančen križni izvijač, pinceto, spajkalnik
manjše moči s fino konico, manjši modelar¬
ski nož, natančni vrtalnik, sveder za kovino
0 1,5 mm in navojni sveder M 1,7.

Drsnik vgradimo na spodnjo stran prvega
podstavnega vozička pod kabino »I«, ki ima
možnost prečnega nagibanja. Pokrov odstra¬
nimo z dvema vijakoma (slika 3). V ohišju pod¬

stavnega vozička je že pripravljena luknja za
navoj M 1,7, kjer bo pozneje pritrjen drsnik
(slika 4).

Ko ohišje lokomotive odstranimo s po¬
dvozja, je priporočljivo, da si zaradi lažjega
dela s številkama I in 2 označimo sprednjo
in zadnjo stran lokomotive (slika 5). Števil¬
ka I naj bo pod kabino I, ki je tudi sprednja
stran lokomotive, številka 2 pa pod kabino 2
na zadnji strani. Spredaj na zgornjem delu po¬
dvozja modela odstranimo pokrov (slika 6),
na katerem bo pozneje nameščen dekodirnik.

Ker je treba na sprednji strani, označeni
z I, v celoti odstraniti podstavni voziček, s

spajkalnikom na tiskanem vezju odspajkamo
električne žice na označenih mestih »TL« in
»TR« (slika 7). To sta napajalni žici, ki povezu¬
jeta kolesa in tiskano vezje modela.

Na prvem podstavnem vozičku odstrani¬
mo obe stranici, ki sta nasajeni vsaka na dva
nosilca (slika 8), in ju na notranji strani ozna¬
čimo, na katero stran spadajo, da pozneje pri
vnovičnem sestavljanju ne bo težav.

Obe napajalni žici izvlečemo iz ležišč (sli¬
ka 9), da lahko na zgornji strani podstavnega
vozička snamemo pokrovček (slika 10, rdeča
puščica), ki drži polža v ležišču (slika 10, mo-

16 | december 2012

MAKETARSTVO

dra puščica) na zgornji strani podstavnega vo¬
zička, od koder ga skupaj z drsnima ležajema
s pinceto previdno izvlečemo.

Ohišje podstavnega vozička in kontakte
odstranimo s podvozja. Ker je treba ohišje
razstaviti in priti do zobnikov, odstranimo
plastični okvir z vgrajenimi kontakti (slika II,
rdeča puščica). Plastični okvir na koncih mal¬
ce dvignemo, nato ga snamemo najprej na eni
strani, tako da ga prek širšega zoba potisne¬
mo na zgornjo stran (slika 1 1 , modra puščica).
Enako ponovimo še na drugi strani.

Na mestu, kjer je bila speljana žica, na
desni strani podstavnega vozička povrtamo z
natančnim vrtalnikom in svedrom za kovino
0 1,5 mm (slika 12), da povečamo luknjo, sko¬
zi katero bosta po vgradnji drsnika potekali
dve električni žici.

Iz ohišja podstavnega vozička odstranimo
zadnje štiri zobnike (slika 13, rdeča puščica),
ker pri sistemu AC ne bodo imeli nobene

vloge. Zaradi novega AC-pokrova z ležiščem
za drsnik drugi kolesni sklop ne more imeti
zobnika. Ker v ohišju podstavnega vozička še
ni vrezanega navoja za vijak, ki drži drsnik, je
treba v že pripravljeno luknjo (slika 13, modra
puščica) vrezati navoj M 1,7.

Sestavljanja podstavnega vozička se loti¬
mo v obratni smeri, kot smo ga razdrli. Naj¬
prej sestavimo ohišje podvozja in z zgornje
strani nataknemo plastičen okvir z vgrajeni
kontakti, nato razporedimo kolesne pare, kot
je prikazano na sliki 14. Začnemo na sprednji
strani lokomotive pri prvem podstavnem
vozičku, na katerega bo pritrjen drsnik. Prvi
kolesni sklop vsebuje zobnik in dva torna
obročka. Drugi notranji kolesni sklop je brez
tornih obročkov in brez zobnika. Nato zadaj
na drugem podstavnem vozičku na spodnji
strani lokomotive odstranimo pokrovček.
Izvlečemo DC-kolesna sklopa in ju zamenja¬
mo z novima AC-kolesnima sklopoma. Če¬
trti, zunanji kolesni sklop ima zobnik in dva
torna obročka. Tretji, notranji kolesni sklop
je brez tornih obročkov z zobnikom. Na prvi
podstavni voziček pritrdimo novi AC-pokrov-
ček z drsnikom (slika 15), na zadnji podstavni
voziček pa vrnemo obstoječi DC-pokrovček
in vse skupaj pritrdimo z vijaki.

Prvi podstavni voziček nataknemo nazaj
na zatič, ki je na spodnji strani podvozja. Zgo¬
raj v ležišče namestimo polžasti zobnik z leža¬
ji (slika 16) in ga utrdimo s pokrovom, tako da
se zaskoči. S tem je podstavni voziček trdno
na svojem mestu.

Zdaj lahko skozi ležišča na obeh straneh
povlečemo nazaj obe električni žici. V luknjo
na desni strani, ki smo jo povrtali s svedrom
0 1,5 mm, pa povlečemo še žico, ki prihaja z
drsnika (slika 17). Vse štiri električne žice, ki
potekajo s podstavnih vozičkov, prispajkamo
na kontakte, označene s »TL«. Žico, ki pri¬
haja z drsnika, pa prispajkamo na kontakt z
oznako »TR«. Na sprednji del podvozja spet
postavimo pokrov na svoje mesto nad prvim
podstavnim vozičkom.

Zaradi uporabe Marklinovega digitalnega
sistema upravljanja morajo imeti vsi modeli
lokomotiv obvezno vgrajen tudi digitalni de-
kodirnik. Lahko se odločamo za dekodirnik
brez zvoka ali z njim. Sam sem se odločil
za vgradnjo standardnega ESU-jevega deko-
dirnika LokSound V4 (slika 18) z osempolnim
priključnim vmesnikom. Zvok lokomotive

december 2012 | 17

MAKETAR.STVO

SŽ 541 sem na dekodirnikov spominski čip
naložil s pomočjo osebnega računalnika in
ESU LokProgramerja. O tem pa več v enem
od naslednjih prispevkov.

Dekodirnik vstavimo v plastični pokrov,
priklop prek osempolnega vmesnika pa izve¬
demo tako, da na vtiču dekodirnika (NEM 652)
prvi kontakt, ki je oranžne barve, potisnemo v
vtičnico s trikotno oznako. Ker gre v mojem
primeru za zvočni dekodirnik, zvočnik name¬
stimo nad zadnji podstavni voziček (slika 19).

Odločil sem se,
da izhod AUX2 izko¬
ristim za razsvetlja¬
vo z LED-diodami
v potniških vagonih,
ki jih bo vlekla loko¬
motiva. Za prenos
elektrike iz loko¬
motive v vagon je
najprimernejša Flei-
schmannova dvopol¬
na elektroprevodna
sklopka (slika 21).
Tako sklopko lahko
vgradimo samo na
zadnjo stran ali na
obe strani lokomo¬

Standardni ESU-jev dekodirnik LokSound
V4 ima vgrajen dodatni izhod AUX2, obarvan
z vijoličasto barvo, ki ga lahko obremenimo
do 250 mA. Za delovanje potrebujemo še
modri vod, ki je na vmesniku sedmi kontakt
(slika 20).

tive. Dobra lastnost te sklopke je, da lahko
odpnemo potniške vagone in pripnemo kate¬
re druge s sklopko iste oblike, ki je lahko tudi
brez kontaktov. Obe električni žici speljemo
vsako po svoji strani v obliki črke »S« med
plugom, gibljivim nosilcem sklopke in podvo¬

zjem lokomotive do tiskanega vezja na sredini
podvozja in ju povežemo eno na vijoličasti
vod, drugo pa na 7. kontakt na osempolni
vmesnik. Pri gibljivem nosilcu sklopke pazi¬
mo, da žice ne ovirajo njihovega delovanja pri
pomiku v levo ali desno stran.

Rocov model lokomotive SZ 541 je
opremljen tudi z dodatnimi deli za vitrino, ki
jih lahko namestimo na sprednji del lokomoti¬
ve za lepši in verodostojnejši videz (slika 22).

in uživaj!

Računalniške novice!

Naroči se na 21 številk revije Računalniške
novice za samo 33,50 €, obenem dobiš še
Philips blazino z zvočniki za svoj prenosnik!

□notesniki.si

gsm: 041 393 830 I gsm: 040 222 911

tel.: 01 620 88 03 I mail: narocnine@nevtron.si

Naročite

zdaj

Akcija velja do
28. 02.2013
oz. do razprodaje zalog!

5f

www.raounalniske-novice.com

18 | december 2012

MAKETARSTVO

Kako izdelati
maketo domače
hiše (2.del)

MATEJ PAVLIČ
Foto: Manca Pavlič

Izdelava predelnih sten

Enako kot za zunanjo obliko objekta tudi
za točno razporeditev notranjih (predel¬
nih) sten potrebujete originalni načrt. Če ga
nimate, je treba vzeti v roke merilni trak in
svinčnik ter izmerjene dolžine vnesti na skico
tlorisa. Mere morate nato deliti z merilom,
v katerem gradite maketo (v našem primeru
s 50). Sledi risanje tlorisa na milimetrski pa¬
pir, določanje dolžine predelnih sten in risanje
utorov za njihovo povezovanje. Ob tem mora¬
te seveda nujno upoštevati debelino gradiva.

Predelne stene na naši maketi so narejene
iz 4 mm debele vezane plošče. Med seboj so
povezane tako, da stojijo tudi brez lepila (sli¬
ka 21); izjema je del 39 v garaži, ki je samo pri¬
slonjen k zunanji steni in stopnicam. Vsi ele¬
menti so podani v merilu 1:1, njihova razpo¬
reditev v pritličju in nadstropju pa je prikazana
na slikah 22 in 23. V prejšnji številki so bili že
objavljeni obrisi glavnega vhoda ter obeh sten
(3 in 6); ker sta slednji zdaj sestavni del pre¬
delnih sten, sta dobili vsaka en utor, ki je na
načrtu narisan s prekinjeno črto. Že izžaganih
elementov 3 in 6 vam torej ni treba izdelovati
še enkrat, ampak ju samo ustrezno predelajte.

Predelne stene sestavljajte in lepite po
skupinah; sproti preverjajte njihovo medse¬
bojno ujemanje in prileganje zunanjim stenam,
da na koncu ne bo neljubih presenečenj. Stike
poravnajte s široko pilo in brusilnim papirjem.

Stopnice je najlažje izdelati iz tanke veza¬
ne plošče. Najprej naredite trak ustrezne ši¬
rine, tega pa nato nažagajte na krajše koščke,
ki jih z ustreznim zamikom lepite drugega na
drugega.

Zasteklitev oken in vrat

Model hiše bo mnogo lepši, če namesto
oken in vrat ne bodo zevale luknje. Oken¬
skih okvirjev, polic in drugih podrobnosti pri
maketi v merili I : 50 skorajda nima smisla
izdelovati, zato pa z akrilnim steklom zaprte
odprtine zelo vplivajo na videz izdelka. Glede
na to, da so zunanje stene iz 5 mm debele ve¬
zane plošče, je za »zasteklitev« mogoče upo¬
rabiti 3 ali 4 mm debelo prozorno ali rahlo
obarvano akrilno steklo (pleksi), ki bo ravno
še dovoljevalo pogled v notranjost stavbe. Po¬
stopek izdelave je ne glede na barvo gradiva
popolnoma enak: najprej je treba kos akril¬
nega stekla, na katerem je po navadi origi¬
nalna zaščitna folija,
na obeh straneh še
dodatno prelepiti s
čim bolj širokim li¬
čarskim lepilnim tra¬
kom, na katerega se
da izvrstno risati
oz. pisati; poleg tega
omogoča lažje žaga-

23

nje, predvsem pa zagotavlja popolnoma
gladke robove obdelovanca, saj preprečuje
sprijemanje drobcev, ki nastajajo pri žaganju

december 20 1 2 | 19

MAKETARSTVO

MAKETARSTVO

57

58

MAKETARSTVO

38

Vabimo vas, da nam na naslov uredništva
(Lepi pot  6, 1000 Ljubljana) ali po e-pošti
(cuden@tzs.si) pošljete čim bolj kakovostno fotografijo
makete hiše, ki ste jo izdelali po našem ali lastnem
načrtu. Objavili jo bomo v rubriki V OBJEKTIVU
na 3. strani ovitka Tima.

41

MAKETARSTVO

akrilnega stekla z modelarsko rezljačo. Obli¬
ko odprtin lahko prekopirate z načrta ali pa
iz vezane plošče izžagane elemente položite
na akrilno steklo ter s kemičnim svinčnikom
občrtajte odprtine (slika 24).

Če boste natančni, se bodo izžagani kosi
tesno prilegali odprtinam (slika 25), za nji¬
hovo pritrditev pa boste - seveda šele po
končanem barvanju modela - potrebovali le
nekaj kapljic dvokomponentnega ali sekun¬
dnega lepila. Vogalni stik oken bo lepši, če
ga s ploščato pilo obdelate pod kotom 45°
(slika 26).

Iz tankega akrilnega stekla je mogoče na¬
rediti tudi balkonske ograje in nadstreške.
Ogrodje zanje izdelajte iz letvic, plastičnih oz.
polistirenskih profilov ali žice različne debeline.

Rolojska garažna vrata so iz tanke vezane
plošče. Reže med posameznimi segmenti v
površino vtisnite z jekleno konico ali v držalo
vpetim žebljem, ki ga enakomerno vlečete ob
kovinskem ravnilu.

Barvanje modela

Prišli smo do sklepne faze izdelave mode¬
la, s katero je mogoče videz izdelka polepša¬
ti - ali pa pokvariti. Ker se vsaka površnost
grdo maščuje, velja biti pri barvanju pazljiv in
natančen. Ne hitite, ampak vedno počakajte,
da se prejšnji nanos barve popolnoma posuši.
Sele nato nadaljujte z delom.

V zadnjih letih so v modelarstvu posta¬
le zelo priljubljene akrilne barve, ki jih lahko
nanašamo na skoraj vsako podlago, redčijo se
z vodo, nimajo neprijetnega vonja in nanos
je po navadi suh prej kot v pol ure (odvisno
od debeline nanosa ter temperature in vlage
v prostoru). Nanašamo jih lahko s čopičem
ali zračnim peresom, prodajajo pa jih tudi v
pršilkah, ki so zelo praktične za uporabo, saj
omogočajo enakomernejši nanos barve. Do¬
bra lastnost teh barv je tudi ta, da se izvrstno
mešajo med seboj, zato lahko z nekaj posku¬
šanja dobimo kateri koli odtenek. To dejstvo
je v našem primeru še kako dobrodošlo, saj
hiše že dolgo niso več samo bele, ampak so
vse bolj v modi pastelne in tudi žive barve
pročelij. Prav tako se vse več uporablja na¬
ravni in umetni kamen ter vlaknocementne
plošče. Te je mogoče razmeroma dobro po¬
nazoriti z granitnimi barvami, ki jih prodajajo
v hobijskih trgovinah.

Da bi bila površina modela čim bolj glad¬
ka, nanjo najprej nanesite plast nekoliko raz¬
redčenega brezbarvnega akrilnega laka, ki
se bo dobro vpil v les in dvignil lesna vlakna.
Popolnoma osušeno površino zgladite s finim

brusilnim papirjem in nato nanjo nanesite še
dve plasti barve (slika 27). Njeno razlivanje
se da najlažje preprečiti z uporabo ličarske¬
ga traku (slika 28), ki ga na koncu previdno
odstranite.

Streho lahko pustite gladko ali jo prelepite
z rebrastim kartonom (slika 29), ki ponazarja
trapezno pločevino, in pobarvate z ustrezno
barvo. Kritino različnih oblik in velikosti bo¬
ste najlažje narisali z enim od računalniških
programov, natiskane liste pa nato z lepilom
za tapete nalepite na streho. Nanjo na koncu
postavite še dimnike in zračnike.

S tem je maketa hiše narejena (slika 30).
Bolj izkušeni modelarji se lahko lotijo še
urejanja njene okolice, saj je v modelarskih
trgovinah na voljo zelo veliko materiala, ki se
uporablja za izdelavo dioram in maket malih
železnic (trava, grmovje, drevesa, asfaltne,
peščene ali tlakovane površine itd.).

december 2012 | 23

MAKETARSTVO

Izdelajmo diorame z Nochovimi gradivi (4.del)

PRIMOŽ DEBENJAK

Foto: Andrej Kogovšek

V prejšnji številki je bila predstavljena z
Nochovim strukturnim snegom popravljena
diorama z jadralnim letalom DFS 230 in vle¬
čnim letalom He 111H v merilu I : 72. Tokrat
pa si oglejmo še eno zimsko dioramo v istem
merilu. Tudi ta je narejena po fotografijah,
prikazuje pa nemško dvomotorno reaktivno
letalo arado Ar 234B, ki je bilo proti koncu
vojne v uporabi kot hiter bombnik in izvidnik
- pravzaprav je bil to prvi reaktivni bombnik
sploh. Imel je enega samega člana posadke,
pilota, in praviloma ni imel nobene obrambne
oborožitve. Zanj sta sicer bila predvidena dva
topova MG 151 kalibra 20 mm v repu, ki naj bi
streljala nazaj, pilot pa bi za nameritev upora¬
bljal periskop, vendar so skoraj vsi Ar 234 le¬
teli brez njiju. Za obrambo pred nasprotnimi
lovci se je zanašal predvsem na veliko hitrost.

Bombnik z dvema 500-kg bombama ali eno
1000-kg bombo je bil sicer precej počasnejši
od izvidniške različice, a je bil z nekaj manj
kot 700 km/h še vedno dovolj hiter, da je la¬
hko ušel vsakemu nasprotniku. Najbolj znana
akcija teh bombnikov je bil napad na zadnji še
stoječi most čez Ren pri Remagenu južno od
Bonna marca 1945.

Različico Ar 234B sta poganjala dva Jun-
kersova motorja jumo 004, proti koncu vojne
pa se je pojavila še štirimotorna izpeljanka C
z motorji BMW 003. Zgodnji reaktivni mo¬
torji še niso bili dovolj zanesljivi, da bi se le¬
talo lahko peljalo po tleh z lastnim pogonom,
zato so za premikanje letal po letališču upo¬
rabljali vlečna vozila. Najbolj razširjen je bil
kettenkrad, nekakšen motocikel z gosenica¬
mi. Uradno poimenovanje tega vozila je bilo

SdKfz. 2 oziroma Kleines Kettenkraftrad
HK 101. Zasnovali so ga kot vlačilec, ki ga je
bilo mogoče prevažati z letali, in je bil edino
nemško vlečno vozilo, ki se ga je dalo spraviti
v trup transportnega letala Ju 52.

24 | december 2012

MAKETARSTVO

Od leve proti desni: snežni posip na travni preprogi, utrjen z Nochovim sredstvom v pršilki; snežni
laka; Nochova travna preproga.

posip, potresen po še mokrem debelem nanosu akrilnega

Kettenkrada v tem merilu izdeluje korej¬
ski proizvajalec Academy, reaktivca Ar 234
pa hongkonški oziroma kitajski Dragon. Obe
maketi sta precej kakovostni, tako da niso
bile potrebne nobene predelave. Figure so
Preiserjeve. Ta diorama ima sicer precej pre¬
prosto konfiguracijo, a ima tudi »dušo«, ker
pač realistično prikazuje, v kakšnih pogojih so
v zadnji zimi 2. svetovne vojne leteli s temi
letali. Prav to zimsko vzdušje pa mi je prvotno
povzročalo nekaj preglavic.

Dioramo sem izdelal pred približno pet¬
najstimi leti. Pri tem sem za travnato površi¬
no uporabil Nochovo travnato preprogo, ki
sem jo potem pobarval z ustrezno rjavkasto
barvo odmrle zimske trave. Nato sem ta trav¬
nik posul z mikrobaloni kot posipom, uporab¬
nim za ponazoritev snega. Ker nisem uporabil
sredstva za fiksiranje v pršilki, je prepih začel
odnašati ta sneg in z njim zimsko idilo. Diora¬
ma je potem kar nekaj let samevala bolj zadaj
v vitrini in čakala na boljše čase.

Potem ko sem imel z uporabo struktur¬
nega snega (Strukturschnee, 61164) dobre
izkušnje (glej prejšnji številki Tima), sem se
odločil, da z njim poskusim rešiti tudi to dio¬
ramo. Izhodišče je bilo sicer precej drugačno,
kajti pri diorami s He III in DFS 230 je bilo
treba prikazati rebrast nanos snega, ki ga je
očitno razpihal veter. Pri tej diorami pa naj
bi šlo za tanko snežno odejo, skozi katero se
mestoma še vidi travnata površina.

Takšna tanka snežna odeja je zelo rea¬
listična, ker so piloti lahko leteli samo takrat,
ko vreme ni bilo preslabo in ni bilo preveč
snega. Enakomerno, debelejšo snežno odejo
lahko seveda naredimo na različne načine in
tam travnata preproga verjetno ne bi bila naj¬
boljša podlaga. V prikazanem primeru pa prav
z njo dosežemo precej realističen učinek. Pre¬
proga je seveda nalepljena samo tam, kjer je v
resnici rasla trava, medtem ko je bila vzletna
steza utrjena. Na pobarvano preprogo sem
potem s širokim čopičem nanašal maso za
sneg. Nanašanje je malce podobno poudar¬
janju s suhim čopičem in če stvar naredimo
prav, dosežemo zelo realističen prikaz tanke
snežne odeje na travniku. »Mrtva« osnovna
barva travnika je takšna zaradi letnega časa,

Nochov snežni posip se rad sprijema v kepice, kar
pa se dogaja tudi pri pravem snegu. Če želimo ena¬
komeren tanek nanos, ga je treba potresati skozi
sito.

če bi hoteli prikazati pomladni sneg, ki je za¬
padel na svežo zeleno travo, pa bi bilo treba
izbrati bolj svežo pomladno barvo oziroma
uporabiti kar nebarvano zeleno preprogo.

Za podoben učinek kot pri prikazani dio¬
rami bi se dalo upo¬
rabiti tudi Nochov
snežni posip, ki ga je
potem treba utrditi
z ustreznim utrje¬
valcem v pršilki, na
primer z Nochovim
Haft- & Fixierspray
(61152). Ker diora-
me nisem razstavljal
in sem vse skupaj
pustil prilepljeno na
podlago, razen sto¬
ječe figure, ki je pri
tem odpadla in jo je
bilo treba spet prile¬
piti, je bil strukturni
sneg zaradi načina
nanašanja vsekakor
primernejša rešitev.
Z doseženim sem
zelo zadovoljen, saj
v tej obliki diorama
zelo dobro pričara

zimsko vzdušje, kar mi v prvem poskusu pred
leti ni uspelo.

Ker pa imam tudi snežni posip (Pulver-
schnee, 08750), sem ga seveda hotel preiz¬
kusiti v podobnih pogojih, se pravi na travni
preprogi. Uporabil sem Nochovo VViesen-
Matte (00265), ki je nisem barval, temveč sem
jo pustil v originalni zeleni barvi. Na enem
vzorcu sem najprej nanesel sredstvo v pršil¬
ki in takoj zatem potresel posip ter ga s prsti
vtrl v podlago. Na koncu sem vse skupaj zno¬
va utrdil z Nochovim sredstvom v pršilki. Re¬
zultat je dober, videti je kot pomladni sneg na
zelenem travniku, delo pa je trajalo manj časa
kot pri nanašanju strukturnega snega na po¬
vršino podobne velikosti. Za primerjavo sem
podoben košček travnate preproge premazal
z akrilnim lakom in po njem posul snežni posip.
Rezultat bolj spominja na plundro na travniku,
kar je sicer tudi lahko realistično, a mi je vzo¬
rec s fiksirnim sredstvom v pršilki bolj všeč,
predvsem pa je bolj splošno uporaben. Poraba
snežnega posipa na teh poskusnih površinah je
bila zelo majhna, tako da en paket zadošča za
velike površine ali pa za več manjših projektov.

IN SODELUJ V NAGRADNEM NATEČAJU!

http://www.ib-caddy.com/swstudentcompetition

december 20I2 | 25

MAKETARSTVO

Admiral kabriolet

(Revell, kat. št. 03099, M I : 35)

PRIMOŽ DEBENJAK

Foto: Andrej Kogovšek

Znani nemški proizvajalec avtomobilov Opel, ki je že od leta
1929 del ameriškega koncerna General Motors, je bil tik pred
2. svetovno vojno s pol milijona izdelanimi avtomobili vodilni v
Nemčiji po številu registriranih osebnih vozil. Poleg cenejših vozil
pa so poskušali prodreti tudi v segment luksuznih avtomobilov.

Prestižni model admiral so prvič predstavili javnosti spomladi
leta 1937 na mednarodni razstavi v Berlinu. V tovarni v Russel-
sheimu blizu Frankfurta so ga izdelovali v letih 1938 in 1939, v okto¬
bru 1939 pa se je proizvodnja iztekla, ker so vse zmogljivosti potre¬
bovali za izdelavo tovornih vozil, še posebno motorjev za tritonsko
izvedbo slovitega blitza. V tem kratkem času so izdelali 6404 admi¬
rale, od katerih je bilo več kot dva tisoč kabrioletov. Ob začetku
vojne je nemškim oboroženim silam močno primanjkovalo vozil,
zato so zasegli veliko zasebnih avtomobilov. Večja vozila, kakršen je
bil tudi admiral, so večinoma uporabljali kot štabna vozila generalov
in visokih častnikov. Admiral je bil zmogljiv, prostoren in odporen,
tako da se je tudi v vojski dobro obnesel, za vojaške namene pa je
bil kabrolet seveda primernejši kakor zaprta limuzinska različica.

danjih reichsmark, kabriolet pa 7.000 RM, kar je bila za avtomobil
tega razreda prav zmerna cena. Admiral je imel za svoj čas zna¬
čilno aerodinamično oblikovano karoserijo, kakršna je bila takrat
zelo priljubljena, danes pa odseva duh tedanjega časa in takratne
oblikovalske trende. Admiral je bil tržno uspešen, saj je v svojem
razredu dosegel 25-odstotni tržni delež. Vojno je preživelo le malo
admiralov in danes so tisti redki, ki so še ohranjeni, zelo cenjeni
kot starodobniki.

Maketa

Neoklepljena vozila iz 2. svetovne vojne so proizvajalci maket
do nedavnega precej zanemarjali. Na tržišče so prihajale makete
tudi najbolj obskurnih in eksotičnih nemških oklepnih vozil, med¬
tem ko smo lahko plastične makete avtomobilov in tovornjakov
prešteli na prste ene roke. To tematiko so prepuščali malim po¬
nudnikom maket iz mešanih materialov in njihovi izdelki so bili pra¬
viloma dragi in pogosto žal tudi bolj slabe kakovosti. Vendar pa
se časi spreminjajo in zdaj različni proizvajalci izdajajo kakovostne
plastične makete tovrstnih vozil. Med najbolj aktivnimi na tem po¬
dročju je ukrajinsko podjetje ICM, s katerim zadnje čase sodeluje
tudi Revell.

Plod tega sodelovanja je tudi Revellova izdaja ICM-jevega admi¬
rala. Gre za zelo kakovostno maketo, ki je lepo odlita v rjavo plasti¬
ko. Na voljo je kabriolet, ki ga lahko sestavimo z odprto ali zaprto
platneno streho. Maketa je lepo detajlirana in se lepo sestavlja,
zdi se tudi, da je natančen posnetek originalnega avtomobila. Malo

Poganjal ga je 3,6 - litrski šestvaljni motor z močjo 75 KM (55 kVV)
pri 3200 vrtljajih na minuto, največja hitrost pa je bila 132 km/h.
Pri tej hitrosti je porabil 18 litrov goriva na 100 km. V tovarni so
izdelovali štirivratno limuzino in kabriolet, ki je prav tako imel štiri
vrata. Poleg tega je bilo mogoče admirala kupiti tudi s posebnimi
karoserijami podjetij Glaser in Hebmuller. Admiral je imel namreč
ločeno podvozje in karoserijo, kar je bilo tedaj pri avtomobilih vi¬
šjega razreda še običajno, medtem ko so ta pristop pri manjših
avtih že opuščali. Standardna limuzinska različica je stala 6.500 te-

nenavadne so večdelne pnevmatike iz petih »rezin«, a če jih previ¬
dno sestavimo, na ta način dobimo zelo realističen profil. Sprednja
kolesa so fiksirana v položaju za vožnjo naravnost, če jih hočemo
nekoliko odkloniti, pa bo potrebna ustrezna predelava.

Motor lahko prikažemo tudi odprt, a se mi je zdel avto z zapr¬
tim pokrovom motorja precej lepši in elegantnejši. Motor je dobro
detajliran, prav tako tudi podvozje. Nekaj težav je s sestavljanjem
večdelne izpušne cevi, a to za večino maketarjev ne bo prehud izziv.
Karoserija je iz več delov, z usnjem prevlečena notranja oprema je
odlita posebej, kar precej olajša barvanje. Vrat pa brez predelave
ne moremo odpreti. Rezanje gotovo ni težavno, zaplete pa se, ko je

Admiral je bil
priljubljen tudi pri
zasedbenih
oblasteh takoj
po vojni.

Na vzhodni fronti
so avtomobile
uporabljali tudi
v zelo slabih
razmerah.

26 | december 2012

MAKETARSTVO

potem treba detajlirati tisti del vrat s ključavnico vred, ki drugače
ni viden. Admiralova vrata so se odpirala drugače kot pri današnjih
avtomobilih: sprednja naprej, zadnja pa nazaj, tako da sta bili kljuki
blizu skupaj ob srednjem stebričku.

Za instrumente so na voljo dobre nalepke, kar precej olajša
delo na armaturni plošči.

S sestavljanjem ni večjih težav, deli se dobro prilegajo, seveda
pa moramo biti pri delu skrbni. Priporočljivo
je, da večje dele pred lepljenjem sestavimo
»na suho«, da pozneje ne bi bilo neprijetnih
presenečenj.

Revell ponuja oznake za štiri vozila: čr¬
nega civilnega admirala iz leta 1938, vozilo
23. pehotne divizije v peščeni barvi, admirala
334. pehotne divizije iz Italije z velikimi rja¬
vimi in zelenimi lisami na peščeni osnovi ter
siv avtomobil propagandne enote z belo raco
na vratih.

Ker me je zamikala civilna izvedba, a ne
v črni barvi, sem se malo pozanimal, kakšne
možnosti so obstajale. Civilni admirali seve¬
da niso bili vsi črni, mogoče so še druge bolj
umirjene, zlasti temnejše barve - zelena, mo¬

dra in (temno) rdeča. Platnena streha je bila pogosto črna, včasih
pa tudi svetla. Nekaj dobrih fotografij obnovljenih admiralov najde¬
mo na internetu.

Revellova maketa admirala je zelo kakovostna in natančna ter
primerna za vsakogar, ki ima vsaj osnovne izkušnje z izdelavo maket.
Ta avtomobil je zanimiv tako za ljubitelje vojaških kot tudi civilnih
vozil. Maketo priporočam vsem, ki jih zanimajo starinski avtomobili.

IGOR KURALT

Nochova drevesa in grmičevje

Pri izdelavi pokrajine na maketi, na primer
z železniško tematiko, ki v velikosti HO meri
vsaj 2 m 2  in več, se srečamo s potrebo tudi po
večjem številu dreves. V takšnih primerih se
lahko zanesemo na ponudnika gradiv Noch,
ki je jeseni dopolnil svojo ponudbo dreves in
grmičevja serij Standard in Classic.

Nova tridimenzionalna drevesa in grmi¬
čevje prihajajo iz njihove tovarne v Vietnamu.
Debla so izdelana iz trdne plastike, so ročno
pobarvana in posuta z dvema pomešanima
različnima posipoma. Čeprav so drevesa vi¬
deti všečna, jih še vedno uvrščajo v hobijski
kakovostni razred, zato je cena bistveno nižja
od dosedanje ponudbe tovrstnih dreves. Vsa¬
ko drevo ima na spodnji strani debla tudi za-
tič, s katerim ga lahko enostavno in stabilno
vgradimo v pokrajino na maketi.

V ponudbi dreves serije Standard je šest
različnih pakiranj, primernih za merilo I : 87
(HO) in merilo I : 120 (TT). Prvo pakiranje
vsebuje pet drevesc v velikosti od 100 do
140 mm po priporočeni ceni 8,49 EUR, v
drugem je deset drevesc velikosti od 100 do
140 mm po priporočeni ceni 14,99 EUR, za
tretje pakiranje z desetimi drevesci v veliko¬
sti od 40 do 100 mm pa boste odšteli okoli
12,99 EUR. Drevesca so poleg omenjenih me¬
ril primerna tudi za merilo I : 160 (N) in me¬
rilo I : 220 (Z). Krošnje drevesc so na voljo v
pomladnih in poletnih barvnih odtenkih.

V ponudbi grmičevja serije Classic sta dva
kompleta, primerna za merilo I : 87 (HO) in
merilo I : 120 (TT). V vsakem je po pet grmov
v velikosti od 30 mm do 40 mm po priporo¬
čeni ceni 6,79 EUR. Kompleta se med sabo
razlikujeta po tem, da so ena samo zeleno
olistana, druga pa dobite kot cvetoče grme.

S temi drevesci in grmi je Noch ustvaril
nov tržni segment, kjer dobite izdelke višje
kakovosti za nižjo ceno kot doslej.

Pakiranje desetih drevesc serije Standard višine od
40 do 100 mm

Drevesca dobite v več različnih velikostih. Na spo¬
dnji strani stebla je zatič, ki omogoča čvrsto pritr¬
ditev na maketo.

Drevesca v temnejšem poletnem odtenku

Pet cvetočih grmov iz serije Classic

Zeleno olistani grmi iz serije Classic

december 2012 | 27

MAKETARSTVO

Boeing B-I7G flying fortress (5. del)

(Revell, kat. št. 04283, M I : 72)

MITJA MARUŠKO

Tokrat bomo dokončali gradnjo zadnjega dela trupa B-I7G od
prostora za radiotelegrafista in strelce do repnega strojničnega
gnezda. Revell ponuja na obeh delih trupa sprejemljivo rebrasto
strukturo in z radijsko opremo dobro oblikovano notranjost med
bombniškim jaškom in obema strojničnima položajema v zadnjem
delu letala. Sedeža (dela št. 41) sta oblikovana okorno, uporaben
pa je manjši vrtljiv stol (del št. 20). Češki CMK nam ponuja poli¬
uretanske dele za dopolnitev radiotelegrafistovega prostora z odli¬
čno detajliranima predelnima stenama, vendar vsaj na eni od njiju
manjkajo detajli, ki so dobro vidni iz strojničnega predela. Vgradnja
sicer lepo oblikovanih delov zahteva opustitev ključnega nosilnega
dela št. 32, zato priporočam uporabo Eduardovega dopolnilnega
kompleta št. 73383. V njem je predviden nadomestek sten in tal
za celoten radiotelegrafistov prostor, ki ga prilepimo na Revellov
del št. 32. Sprednje strani radijskih naprav so že natisnjene v bar¬
vah. Podrobno so oblikovani nosilci za gasilne aparate in še druga
oprema. Tudi nabojnik za strojnico v tem predelu najdemo samo v
Eduardovem kompletu, čeprav je za gradnjo »Little Miss Mischief«
ne bomo potrebovali, ker je v tem delu ni bilo. Oba sedeža v tem
predelu lahko oblikujemo iz kovinskih delov Eduardovega komple¬
ta 73383 in mu dodamo barvne pasove iz kompleta 73019 ali pa
uporabimo CMK-jeve poliuretanske odlitke sedežev z varnostnimi
pasovi, ki jih sami pobarvamo.

Radiotelegrafistov delovni prostor

(B-I7G Flying Fortress iz serije Lock On, založbe Verlinden Publishing)

Sestavni deli za radiotelegrafistov prostor iz CMK-jeve ponudbe. Sedeži so
oblikovani skupaj s pasovi.

Pri oblikovanju bočnih strojničnih gnezd se lahko zanesemo na
odlično oblikovane sestavne dele Revellove makete. Strojnice so
sicer izvrstno upodobljene, vendar so cevi v merilu I : 72 le mal¬
ce predebele, čeprav končnega videza makete ne motijo preveč.
Dobro osenčena površina luknjastih cevi pričara verodostojen vi¬
dez. Ljubitelji podrobnosti pa bodo morali poseči po Airesovem
kompletu 7142, ki ponuja štiri strojnice brovvning M2 s poliuretan¬
skim jedrom strojnice in cevi, kovinski nosilec ter trakove municije
iz črne gume.

Le v Airesovem kompletu najdemo izredno drobne detajle za
ročaje strojnic in ročice zaklepa. Naša izvedenka B-I7G je imela že
pritrjena ležišča strojnic z zastekljeno strelno odprtino. Uporabimo
Revelova dela št. 58 in 54. Za nadomestitev samo strojničnih cevi
lahko posežemo po Quickboostovem kompletu QB72032 ali CMK-
jevem Q72141, ki premore šefotojedkane namerilnike. Poliuretanske
komponente za strojnice dobimo tudi v CMK-jevem kompletu 7205,
kjer najdemo uporabne dele za škatle s strelivom ter odlično obliko¬
vane nosilce strojnic, če bi se odločili izdelati katero od zgodnejših
različic s samostojnim nosilcem in odprto strelno lino.

Tla v strelskem prostoru lahko detajliramo s CMK-jevo osno¬
vo iz kompleta 7205, ki mu dodamo stojišča iz jedkane kovine iz
Eduardovega kompleta 73383. Malce robustno oblikovane škatle
za naboje (Revellova dela št. 57) skoraj moramo nadomestiti z

Pod sicer dobro oblikovanimi strojnicami iz Revellove ponudbe je Airesov
komplet strojnic 7142 s kopico drobnih poliuretanskih delov, ki jih vgra¬
dimo v kovinske nosilce. CMK-jeve strojnice so enako kot Revellovi deli
oblikovane skupaj s kovinskimi nosilci.

28 | december 2012

MAKETARSTVO

Dodatki iz CMK-jevega kompleta za detajliranje strojničnih gnezd. Odlično
je upodobljen nosilni okvir za strojnice ene od izvedenk B-17.

Izbor dodatnih strojnic iz poliuretanske smole in s kovinskimi dodatki, ki so
ravno pravšnji za merilo I : 72.

Pogled na strojnični gnezdi na bokih letala in strojnično gondolo v spod¬
njem delu letala

Eduardovimi kovinskimi deli in gibljivim vodilom za trakove s stre¬
livom, ki tečejo do strojnic. V Eduardovem kompletu 73383 najde¬
mo še kopico opreme za ta del trupa, med njimi tudi WC školjko.
Žal se skozi precej debelo zasteklitev v notranjost makete ne vidi
dobro, zato priporočam, da te dele nadomestite s tanko prozorno
folijo.

»Little Miss Mischief« je imela starejšo izvedbo repne obo¬
rožitve, ki je v sestavnici ilustrirana s koraki gradnje od 38 do
41. Poznejša izvedenka proizvajalca Cheyenne je tudi na voljo
in jo bomo potrebovali, če se odločimo za gradnjo v tej številki

predstavljene »partizanske« B-I7G-50DL. Tudi pri gradnji repnega
strojničnega gnezda lahko uporabimo nekaj Eduardovih kovinskih
delov, manj izkušenim pa odsvetujemo ukrivljanje strojničnih cevi iz
kovinskih jedkanih delov, temveč priporočamo uporabo enega od
že omenjenih kompletov poliuretanskih strojnic.

Prednost Eduardove

Utesnjeno mesto strelca v repu

(Boeing B-I7G flying fortress iz serije Aero
Detail 19, založbe Dai Nippon Kaiga Co.
Ltd)

ponudbe iz kompleta
73383 so tudi zadnja
vratca na trupu letala,
ki jih lahko izdolbemo v
plastičnem trupu in tako
pripomoremo k večji do¬
stopnosti kopice detaj¬
lov, ki smo jih vgradili v
notranjost makete. Mal¬
ce presenetljivo pa je po¬
manjkanje maketarskih
dodatkov za strojnično
kupolo na spodnji strani
trupa. Na srečo je Revell
poskrbel za kakovostne
prozorne dele in nosilni
mehanizem, s katerim je
bila kupola obešena na
strop trupa. Za dopol¬
nitev notranjosti kupole
uporabimo jeklenko ki¬
sika iz Quickboostovega
kompleta QB72356 in
Eduardove kovinske tra¬
kove za strelivo iz kom¬
pleta 73383, ki jih name¬
stimo na preoblikovana
dela št. 182 in 183.

Pogled na strojnično gondolo

december 2012

29

MAKETARSTVO

Na »Little Miss Mischief« uporabimo zasteklitev radiote-
legrafistovega prostora št. 86. V nosu letala smo že v zgodnji
fazi gradnje vlepili prozorna dela in pokitali stične robove v no¬
tranjosti in zunanjosti. Zdaj je čas, da zamaskiramo notranje in

zunanje površine prozornih delov, preden jih vgradimo ob lep¬
ljenju obeh polovic trupa letala. V notranjosti makete je tako
ostalo veliko drobnih detajlov, ki so zdaj očem skriti, vendar
ostaja dober občutek, da smo se resnično potrudili.

Boeing B-I7G-50DL, 44-6422 iz 483. bombniške skupine

Letalo B-I7G-50DL, 44-6422 iz 483. bombniške skupine,
ki je bilo stacionirano na letališču Sterparone v južni Italiji,
je 16. aprila 1945 zasilno pristalo na letališču v Somboru.
Jugoslovanski letalski tehniki so ga popravili, vendar odgovor¬
ni v jugoslovanskem letalstvu niso kazali zanimanja za upo¬
rabo tega velikega bombnika. Sovjeti so v času 2. svetovne
vojne večkrat gostili eskadrilje ameriških bombnikov, ki so se
predvsem na letališču Poltava oskrbovali z gorivom in novim
tovorom bomb, preden so se po vnovičnem bombardiranju
nemških ciljev vrnili v Italijo ali Veliko Britanijo. Jugoslovani so

Letalo je bilo oksidirano kovinske barve. Premični deli
smernega in višinskega stabilizatorja so bili rdeči. Na nepre¬
mičnem delu na levi in desni strani višinskega stabilizatorja je
bila črna črka »Y«, za njo na rdečem premičnem delu pa bela
peterokraka zvezda. Na trupu je ostala ameriška oznaka, prek
bele zvezde pa so naslikali novo, rdečo z rumeno obrobo. Na
krilih so prav tako ostale ameriške oznake, zgoraj so bile jasno
označene črne linije hoje. Letalo je bilo srednje obrabljeno -
zamazano z oljem, še zlasti okrog motorjev in na predelih kril
za motorji. Lift Here ponuja v svojem setu tudi nalepke za to

avgusta 1945 letalo predali Sovjetom. Slednji so tako po koncu barvno shemo.

vojne imeli več kot 23 teh letal v 45. letalski diviziji, vendar jih
operativno niso uporabljali. Kar 73 letal B-17 je tako ali druga¬
če končalo na sovjetskih tleh.

Fotojedkane male živali

(Eduard, kat. št. 36197 in 36198, M I : 35)

PRIMOŽ DEBENJAK

Eduard je pred kratkim izdal dva že obarvana kompleta fotojedkanih delov z
malimi živalmi pod naslovom Fauna - water animals/fish - colour (36197) in Fauna
- small animals - colour (36198), torej z vodnimi in kopenskimi živalcami.

V kompletu kopenskih živali dobimo male glodavce, kače, kuščarje, dva velika
pajka, dva različna kameleona in pajčevino. V kompletu vodnih živali pa so različne
ribe, raki in kače. Oba kompleta prideta prav pri izdelavi dioram in vinjet. Ob tem
velja omeniti, da sta oba lepo pobarvana.

Glede na to, da so živali večdelne in da moramo lepiti skupaj po več jedkanih
delov, da dobimo želeno žival, to pa zato, ker so deli pobarvani enostransko, in da
figurice ne bi bile pretanke in preveč očitno dvodimenzionalne, so za uporabo teh
dveh kompletov potrebne določene izkušnje. Sicer pa taki kompleti tako ali tako
niso namenjeni začetnikom, pač pa zahtevnejšim maketarjem.

Za popestritev dioram in vinjet je bolj univerzalno uporaben komplet vodnih
živali, saj so ribe na tovrstnih izdelkih pogostejše kot pa, denimo, kameleoni. Ribe
seveda lahko prikažemo v vodi ali pa zunaj, na primer z ribičem, ki jih lovi na trnek.

Prepričan sem, da bosta ta dva barvna kompleta fotojedkanih delov v veliko
veselje tako izkušenim maketarjem kot tudi tistim, ki bi radi izdelali svojo prvo
malce bolj ambiciozno vinjeto ali dioramo oziroma jo popestrili z manjšimi živalmi.
Eduard sicer podobne komplete ponuja tudi za rastlinstvo.

30 | december 2012

RAČUNALNIŠTVO

Google Sketchup kot učni pripomoček
pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli (4.del)

DAMJAN GAŠPARIČ

Zvesti bralci, ki ste v prejšnjih treh številkah z zanimanjem spo¬
znavali Google Sketchup, ste spoznali že skoraj vsa osnovna orodja
in kar nekaj načinov, kako se jih uporablja. Vendar vseh možnosti še
nismo izčrpali.

Najprej pojasnimo, kako označujemo robove, ploskve ter cela te¬
lesa. Naloge se lotimo z gumbom Select. Z enim klikom na ploskev se
ta označi s črtkanimi črtami, kar pomeni, da lahko predmet v smeri
te ploskve podaljšamo ali skrajšamo (orodje Push/Pull). Dvojni klik
na ploskev nam dodatno označi še robove te ploskve. Z enim klikom
na rob ploskve se označi le rob, z dvojnim klikom na rob ploskve pa
se označita tisti dve ploskvi, ki jima je rob skupen. In kako označimo
celotno telo? To lahko naredimo s trojnim klikom, druga možnost pa
je, da celoten predmet zaobjamemo z miško, medtem ko držimo levi
miškin gumb.

Označevanje posameznih delov telesa ima pri uporabi istih orodij
različne učinke. Kot smo prikazali v prejšnji številki, če označimo eno
ploskev, lahko z uporabo orodja Scale narišemo prisekane piramide
ali stožce, lahko pa dobimo tudi poševne piramide. Če označimo cel
predmet, lahko z istim orodjem spreminjamo dimenzije celotnega
predmeta v vseh smereh (premikamo točko v oglišču), lahko pa tudi v
smeri posameznih ploskev (premikamo točke v središčih ploskev) ali
pa v dveh različnih smereh (premikamo točke na sredi robov).

Marsikdaj bi radi del risbe zbrisali. Uporabo tega ukaza si oglejmo
na primeru, ko želimo narisati na primer odprto posodo, ki ima za
osnovo kvader. Narišemo kvader, nato z enim klikom označimo le
ploskev, na primer zgornjo ploskev (en klik). Nato uporabimo desni
klik, v nastalem meniju kliknemo Erase in dobimo posodo brez zgornje
ploskve.

Telo brez ene ploskve

Naj opomnim, da v tem primeru z ukazom Push/Pull lahko le pre¬
mikamo ploskve, ne moremo pa narisati debelih sten. Manjkajočo
ploskev lahko naknadno narišemo z orodjem Rectangle. Če pri ozna¬
čevanju uporabimo dvojni klik, ki poleg ploskve označi še vse robove
označene ploskve, z ukazom Erase zbrišemo tudi tiste robove, zato
nam od kvadra ostane le osnovna ploskev s štirimi navpičnimi robovi.
V tem primeru uporaba orodja Push/Pull odebeli preostalo ploskev.
Robove, ki ostanejo, s pomočjo dodatnih črt spremenimo v ploskve
ali jih zbrišemo.

Včasih želimo narisati ploskev pod določenim kotom. V ta namen
uporabimo orodje Protractor , ki ga bomo za lažje razumevanje po¬
slovenili v kotomer. Vzemimo za primer, da želimo imeti paralelogram,
ki je nagnjen za 20°.

(  T Narišemo poljuben pravokotnik. Z orodjem Protractor se poma-
knemo v levo spodnje oglišče. Kliknemo v to oglišče, se posta¬
vimo na navpični rob, znova kliknemo, potem pa kotomer obračamo
proti osnovni črti. Zdaj imamo možnost, da vpišemo kot, v našem
primeru številko 20, in to potrdimo z Enter. Enako naredimo na desni
strani.

Zdaj še zgornjo vzporednico podaljšamo do črtkane črte, po črt¬
kanih črtah narišemo vidne robove (orodje Line) ter odvečne črte
zbrišemo z orodjem Erase. Na ta način smo dobili paralelogram.

/V Se eno orodje, ki bi komu lahko prišlo prav, je orodje Rotate.

Njegovo uporabnost prikažimo na primeru telesa v obliki tan¬
ke pravokotne plošče. Narišemo pravokotnik in dodamo nekaj višine.
Celotno ploščo označimo s trojnim klikom. Izberemo orodje Rotate in
se postavimo na primer v eno od oglišč. Bodimo pozorni na to, kakšne
barve je kotomer, ki se pojavi ob uporabi tega orodja. Barva je namreč

december 2012 | 31

RAČUNALNIŠTVO

</ UnWW ■ SfcHchUpj


* /O0C 4-^0^ £B...  .It ® «6^

/  «>6«ri  ur«><ip

fik 1<M Y-e* £»mm 0(«w Toob y.,r.c<?w fj<ip

* /G©C P ■* 4-^0^ S

Telo z odebeljeno osnovno ploskvijo

tj  - strtthup^gg^u^ W

‘V* t‘M Ykw  Oj*w Jooh <^<p4cm  'R*p

» ZD®(~ ■■/ 3> ti  4.*0<P S  14.®«»

Paralelogram

v povezavi z eno od treh osnovnih osi. Če si izberemo rdečo barvo, bo
predmet rotiran okoli rdeče osi. Kliknimo torej v točko, kamor smo
se postavili s kotomerom, nato se pomaknemo na rob, ki se bo zavrtel

Po vrtenju tanke plošče

okoli osi, znova kliknemo in zavrtimo v želeni smeri ali pa vpišemo kot,
za katerega velikost želimo, da se predmet zavrti.

To orodje lahko uporabimo tudi takrat, ko označimo le del telesa,
rob ali ploskev. Takrat je uporaba tega orodja močno omejena, saj se
v teh primerih predmet zelo popači in moramo natančno vedeti, kaj
želimo narediti z omenjenih orodjem.

Risanje prisekane piramide smo v prejšnji številki prikazali kot pri¬
mer uporabe orodja Nove, zdaj pa poglejmo postopek risanja pravilne
štiristrane piramide. Najprej narišemo kvadrat. Nato izberemo orodje
Line, se postavimo na sredino enega od robov kvadrata, da se nam
pokaže svetlo moder krogec (izpiše se Midpoint), ter povlečemo do
sredine nasprotnega roba. Nato na tej novi črti najdemo sredino, ki jo
predstavlja svetlo moder krogec, in od tam narišemo višino. Pazimo,
da med vlečenjem navzgor sledimo modri črti, ki nam nakazuje, da se
premikamo vzporedno z navpično osjo.

tj  UM.IM - SbrtrbUnJI—|———BMM

Oj** tkV'

Štiristrana piramida

Nato še s črtami povežemo vrh piramide z vsemi oglišči na osnovni
ploskvi in dobili smo pravilno štiristrano piramido.

Kako pa narišemo tristrano piramido? Za osnovno ploskev najprej
potrebujemo trikotnik. Pomagamo si s pomočjo menija. Kliknemo na

32 | december 2012

RAČUNALNIŠTVO

napis Draw in izberemo ukaz Polygon. V desnem spodnjem okencu
nas vpraša, koliko stranic želimo. Vpišemo 3 in potrdimo z Enter. Zdaj
lahko narišemo trikotnik, ki je v našem primeru enakostraničen. Ko
poskušamo z miško najti središče trikotnika, se samodejno izpiše Cen¬
ter, od koder nato v smeri navpične osi narišemo navpičnico. Vrh še
povežemo z oglišči trikotnika in tristrana piramida je narisana. Ob
tem še omenimo, da na enak način z vpisom želenega števila stranic
narišemo poljuben večkotnik.

Včasih namesto kvadratov ali pravokotnikov potrebujemo druge
like, takšne v obliki črke L ali še bolj zapletene. Če ima želena oblika
pravokotne robove, je stvar enostavna, paziti moramo le na to, da
pri risanju črt vlečemo v smeri želene osi, da zagotovimo pravokotne
robove. Pri tem nam program sam nakaže, do kam naj povlečemo, da
se bodo robovi stikali pod pravim kotom. Kakor hitro pridemo z vle¬
čenjem črte tako daleč, da je zagotovljen pravi kot, se nam to označi s

Načrtovanje geometrijskega telesa s pravokotnimi stranicami

črnimi krogci in z dodatno črtkano črto, ki povezuje ta dva krogca. S
klikom zadevo potrdimo in risba je končana.

Podobno počnemo pri risanju geometrijskih teles, kjer so robovi
med stranicami prav tako pravokotni. Včasih se zdi, da ne deluje, ta¬
krat začnemo risati črte z nasprotnega konca ali pa nekoliko priredi¬
mo vrstni red risanja črt.

Naj na koncu današnjega članka omenim še premikanje celotne¬
ga predmeta z ukazom Move. Predmet najprej označimo s trojnim
klikom, potem ga premaknemo vzporedno z želeno osjo. Pomožna
črtkana črta nam z ustrezno barvo sporoča, ali predmet premikamo v
ustrezni smeri. Z ukazom Orbit lahko to enostavno preverimo tako,
da spremenimo smer pogleda.

Vidimo torej, da ima Google Sketchup obilo možnosti risanja, vseh
niti še nismo uspeli prikazati. Vsak posameznik se lahko sam odloči,
kako se bo lotil risanja in kako zapleteni bodo načrtovani predmeti.
Omejitev je samo njegova domišljija.

TIMOVI NAČRTI

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte.
Cena vsakega je 5,17 EUR.

TIMOV NAČRT I

TIMOV NAČRT 2

TIMOV NAČRT 3

TIMOV NAČRT 4

TIMOV NAČRT 5

TIMOV NAČRT 6

TIMOV NAČRT 7

TIMOV NAČRT 8

TIMOV NAČRT 9

TIMOV NAČRT 10

TIMOV NAČRT II

TIMOV NAČRT 12

TIMOV NAČRT 13

- motorni letalski RV-model basic 4  star

- RV-jadrnica lipa I

- RV-jadralni model HOT-94

- polmaketa letala cessna 180

- RV-model katamarana KI M I

- Timov HLG, jadralni RV-model

za spuščanje iz roke

- RV jadralni model HOT-95

- Timov HLG-2, jadralni RV-model

za spuščanje iz roke

- tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model

- polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis

-jadralni RV-model gita

- racoon HLG-3

- akrobat 40, trenažni motorni RV-model

TIMOV NAČRT 14

TIMOV NAČRT 15

TIMOV NAČRT 16

TIMOV NAČRT 17

TIMOV NAČRT 18

TIMOV NAČRT 19

TIMOV NAČRT 20

TIMOV NAČRT 21

TIMOV NAČRT 22

TIMOV NAČRT 23

TIMOV NAČRT 24

TIMOV NAČRT 25

TIMOV NAČRT 26

TIMOV NAČRT 27

TIMOV NAČRT 28

TIMOV NAČRT 29

TIMOV NAČRT 30

- maketa vodnega letala utva-66H

- RV-model trajekta

- spitfire

- trener 40

- lupo, elektromotorni RV-model

- P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje

- potepuh, RV-model motorne jahte

- bambi, šolski jadralni RV-model

- Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda

- e-trainer, trenažni RV-model z električnim
pogonom

- P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje

- messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa
za zračne boje

- RV-polmaketa aeronca L-3

- fokker E III, RV park-fly polmaketa

- vektra, RV-model z električnim pogonom

v potisni izvedbi

- Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče

- maketa bagra CAT 262

december 2012 | 33

IZDELEK ZA DOM

Praznično drevesce iz odpadnih pločevink

LILI-ANA JAKLIČ

Ob koncu leta komaj čakamo in se veseli¬
mo božično-novoletnih praznikov. Da bi bilo
praznovanje prijetno in bolj slovesno, ob tej
priložnosti postavljamo in krasimo božično-
novoletna drevesca. Čeprav lahko v trgovinah
kupimo različne umetne smrečice, je kljub
temu še vedno preveč posekanih drevesc, ki
jih po uporabi zavržemo.

Naš predlog za postavitev drevesca je to¬
krat nekoliko drugačen. Predlagamo vam, da
si v prostih dneh, ko ste ustvarjalni, naredite
sestavljivo novoletno drevesce, ki ga lahko
postavite na polico ob steno.

Tako drevesce sestavimo iz odpadnih plo¬
čevink, ki jih običajno zavržemo, tokrat pa
jih bomo z malo domišljije oblekli v file ze¬
lene barve in na ta način dobili prav zanimivo
okrasno drevesce, ki nam bo polepšalo naše
praznovanje.

Po uporabi drevesce preprosto razstavi¬
mo in shranimo za naslednjo priložnost. La¬
hko ga izdelamo doma ali v šoli. Izdelava take¬
ga drevesa je razmeroma preprosta, zahteva
le nekaj potrpljenja in natančnosti pri delu.

Drevesce lahko izdelamo po predlaganih
merah ali po svoje. Okrasimo ga s kupljenimi
ali doma narejenimi okraski (slika I).

Ves material, ki ga potrebujemo za izdela¬
vo ekološkega prazničnega drevesca, dobimo
v hobijskih ali v tehničnih trgovinah, file pa v
trgovinah z metrskim blagom.

Potrebujemo (sliki 2 in 3):

- file v roli, zelene in rdeče barve,

- 20-35 odpadnih pločevink enakih dimen¬
zij.

- pištolo za toplotno lepljenje in lepilne
vložke,

- črn tanek flomaster,

- tanjši karton,

- svinčnik,

- dolgo ravnilo,

- škarje,

- okrasne perlice/kroglice.

Postopek izdelave drevesca

Če sami zbiramo odpadne pločevinke,
so te po navadi opremljene z nalepkami, ki
jih moramo odstraniti (slika 3), da se bo file,
ki ga bomo na pločevinko prilepili z vročim
lepilom, bolj oprijel površine. Če je nalepka
na pločevinki močno prilepljena, pločevinko
namočimo v mlačno vodo za nekaj minut in
nalepka bo odstopila.

Pločevinko, ki je pripravljena za delo, po¬
ložimo na tanjši karton in jo z ravnilom izme¬
rimo po dolžini in širini (slika 4). Obrišemo
tudi njen krožni del (slika 5), da dobimo vse
njene mere, ki bodo kot šablona in bodo pri¬
pomogle k natančnejši izdelavi.

Dobljene mere naše pločevinke narišemo
na tanjši karton in jih izrežemo (slika 6). Izre¬
zani šabloni položimo na zelen file in ju pre¬
rišemo s tanjšim črnim flomastrom (slika 7).

Preštejemo odpadne pločevinke in za vsa¬
ko narišemo okroglo in pravokotno šablono.

Narišemo toliko šablon, kolikor imamo
pločevink, nato jih natančno izrežemo (sli¬
ka 8) ter pripravimo za lepljenje z vročim le¬
pilom (slika 9).

34 I december 2012

IZDELEK ZA DOM

Opozorilo:

Pri delu s pištolo za toplotno lepljenje morate
paziti, da se ne dotaknete vroče konice, kjer se
nabira toplo lepilo, saj se lahko opečete.

Vse izrezane kose iz zelenega filca posto¬
poma prilepimo na pločevinke (slike 10, II,
12, 13, 14, 15 in 16).

Ko so vse pločevinke oblečene z zelenim
filcem, pripravimo okraske.

Drevesce lahko okrasimo s kupljenimi
okraski ali pa s predlaganimi doma narejenimi
okraski, kot jih vidimo na slikah.

Na rdeči file z dolgim ravnilom po vsej
širini role narišemo trakove, široke od 15-
20 mm (slika 17), in jih izrežemo (slika 18).

Približno 20 do 25 mm pod zgornjim ro¬
bom izrezan rdeč trak prilepimo na ploče¬
vinko po vsej širini (slika 19), oba kraka pa
povežemo v pentljo (slika 20), ki jo na koncu
okrasimo z zlato perlico (slika 21).

Vse oblečene pločevinke zložimo na po¬
lico in sestavimo našo stensko smrečico (sli¬
ka I). Če želimo lahko drevesce sestavimo
tudi v stožčasto obliko (slika 22).

22

december 20 1 2 I 35

IZDELEK ZA DOM

Magnetne jaslice

MANCA in MATEJ PAVLIČ

Foto: Manca Pavlič

Pri pripravi načrta za letošnje jaslice smo
upoštevali želje najmlajših bralcev Tima, ki
se jim je zdela večina božičnih projektov v
minulih letih prezahtevna. Tokratne so zato
takšne, da jih otroci v dobršni meri lahko
naredijo sami, le pri nekaterih stvareh jim
bodo morali na pomoč priskočiti starejši.

Na spletni strani http://catholicicing.com/
2009//2/diy-printable-nativity-fbr-kids/  najdete
preproste jaslice iz papirja ali tanjšega karto¬
na (slika 2), ki jih po priloženih navodilih in
ob pomoči fotografij lahko brez težav izdela
prav vsak, saj so prek spleta dostopne tudi
črtne risbe vseh figur v formatu pdf (slika 3).
Natisnjene risbe je treba samo pobarvati in
nalepiti na prazne tulce od rolic WC-papirja.
Kot lahko vidite, je na sliki 4 kar 16 različnih
figur: Jezušček, Marija, Jožef, kralji Gašper,

Miha in Boltežar s tremi kamelami, pastir z

dvema ovcama, palma, osel, hlevček in angel.
Kdor želi, seveda lahko izpusti kakšno kame¬
lo in namesto nje izdela večje število ovčk ali
dodatna palmova drevesa. Tisti, ki imate več
risarskega talenta, lahko po vzoru objavljenih

figur narišete še kakšnega pastirja, vola v hle¬
vu itd.

Da pa nam ne bi kdo očital, da smo ide¬
jo kar tako meni nič tebi nič sunili, smo vse
skupaj nekoliko pre-

'Toilet Paper Roli Nativity - ChristyNelson.net - Mozilla Firefox i- fo 1 ;

Datoteka Uhajanje Eotfed Zgodovina Zaznamki Ccodja Pomoč
i  Toilet Paper Roli Natlvltv - Ch... j +

A ruf»l) ctaUro * &«*«• mb.

□ go  C G :  ■ y Radko ©TV (jGames GaJ-

»aRvirrr« JJmuUcVOms &vrfoo«  . entwun.ncr,<

Toilet Paper Roli Nativity

>, > CboctmK I Fo«Krf « f IEuvuol

VVelcome Googlerl If you find this page useful, you might want to
subscrlbe to the RSS feed for updates on this topič.

Keo-n at tne moment »o I w» searening tor some Md tnenffi/ cnmtmss trans to keep tne hcs Busv i  čarne
acrms this one at CamolK Iona  trn pnntmg them o« nght no« and  wnt put tne Mas to «otk cotodngl

Archives

Select Morrth *

delali in po vzoru
namiznih magnetnih
minigledališč (slika 5)
»nadgradili« v ma¬
gnetno različico. Na
zunaj ta sprememba
ni vidna, saj je ma¬
gnet v vsakem lese¬
nem podstavku figu¬
re, drugi magnet pa
je skrit v nekakšnem
loparčku, ki ga la¬
hko poljubno pre¬
mikamo pod osnov¬
no ploščo, na kateri
so postavljene figure.
Te zaradi magnetne¬
ga polja, ki nasta¬
ne med magnetoma,
»sledijo« premikom
loparčka in za njim

drsijo po osnovni plošči, ki mora biti neko¬
liko dvignjena nad mizo. Izdelava magnetnih
jaslic vam bo resda vzela nekoliko več časa,
zato pa bodo najmlajši navdušeni, ko bodo z
magnetom na držalu kot na gledališkem odru
lahko poljubno premikali figure pred hlev¬
čkom, »sprehajali« ovčke ali uprizorili prihod
treh kraljev.

Gradivo

Originalna izvedba predvideva navaden
pisarniški papir formata A 4 in rolice WC-
papirja, ki so dolge nekaj manj kot 10 cm, ima¬
jo premer okrog 44 mm in obseg približno
14 cm. Ker so praviloma iz tankega kartona,
so razmeroma mehke, ne držijo oblike in se

36 I december 2012

IZDELEK ZA DOM

med lepljenjem hitro zmečkajo. Poleg tega
vam najbrž ne bo uspelo kar tako zbrati 17 ali
več praznih tulcev naenkrat. Zato bo v nada¬
ljevanju opisana izdelava trdnejših tulcev iz še-
leshamerja. Jaslice bodo zagotovo zdržale dlje,
če njihovih obrisov ne natisnete na navaden
pisarniški papir (80 g/m 2 ), ampak neposred¬
no na čim debelejši papir gramature 140 ali
200 g/m 2  (šeleshamer). Če te možnosti nima¬
te, pobarvane risbe odnesite v kopirnico, kjer
naj vam jih prefotokopirajo na šeleshamer.

Poleg papirja boste pri izdelavi jaslic po¬
trebovali večji kos popolnoma ravne 5 mm
debele vezane plošče poljubne vrste, vsaj dve
30 cm dolgi bukovi paličici s premerom 5 mm
in okrogle magnete s premerom 13 mm, ki jih
v vrečkah po 5 kosov prodajajo v hobijskih
trgovinah. Za lepljenje lesa in papirja je naj-

rezljačo, poleg te pa še električni vrtalnik s
svedrom premera I in 5 mm, brusilni papir
različnih zrnatosti, nekaj manjših spon ali
kljukic za perilo, elastike in srednje velik plo¬
ščat čopič. Figure lahko pobarvate z barvnimi
svinčniki, voščenkami ali kakšnimi drugimi
barvami.

Izdelava

Najprej je treba narediti dovolj nosilnih
tulcev, ki bodo trdnejši od tistih, na katere je
navit WC-papir. Liste šeleshamerja ali tanjšega
kartona (npr. hrbtišča stenskih koledarjev) na¬
režite na vsaj 29 cm dolge trakove (slika 6). Ti
naj bodo za Marijo, Jožefa, tri kralje, pastirja,
palmo, angela in hlevček široki 100 mm, za Je-
zuščka, ovci in oslička naj bodo široki 45 mm,

za kamele pa 25 mm. Da bi imeli vsi tulci po¬
polnoma enak premer, vsak trak posebej navij¬
te na trdo kartonsko rolo s premerom dobrih
40 mm, na kakršnih je običajno navita plastična
folija za gospodinjstvo. Za lepljenje uporabite
katero koli lepilo za les, za ta namen pa je zelo
primerno tudi celulozno lepilo za tapete, ki ga
je najlažje nanašati s ploščatim čopičem (sli¬
ka 7). Zlepek na koncu utrdite s kosom široke¬
ga ličarskega lepilnega traku (slika 8).

Med tem, ko se tulci sušijo (slika 9), po¬
barvajte figure (slika 10) ter jih natančno iz¬
režite s škarjami in nožem. Drugo za drugo
počasi povlecite prek ostrega roba mize, da
se enakomerno zvijejo.

Podstavki figur so narejeni iz dveh skupaj
zlepljenih okroglih kosov 5 mm debele vezane
plošče (risba II, levo). Spodnji ima na sredini

primernejše belo lepilo, za lepljenje magne¬
tov na les pa uporabite dvokomponentno ali
sekundno lepilo. Zelo uporaben je tudi širok
ličarski lepilni trak. Kdor želi, lahko figure
in podlago na koncu polakira z brezbarvnim
akrilnim lakom.

Orodje in pripomočki

Za razrez papirja oz. kartona pripravite
škarje, oster modelarski nož in podlogo za
rezanje, za izdelavo okroglih ploščic za pod¬
stavke boste potrebovali ročno ali električno

okroglo odprtino, v katero je treba nalepiti
magnet. Tudi »loparček« za premikanje figur
je enake oblike, le da ima ob strani 10 mm
globoko izvrtino za okroglo bukovo paličico s
premerom 5 mm (risba II, desno). Če imate
navado spravljati manjše odrezke vezane plo¬
šče, potem jih boste zdaj lahko koristno upo¬
rabili, saj bo treba izžagati kar precej okroglih
ploščic s premerom okrog 40 mm. Točno šte¬
vilo je seveda odvisno od števila figur. Enako
velja za magnete.

Zamudnemu kopiranju velikega števila
obrisov podstavkov na vezano ploščo s po-

december 2012 | 37

IZDELEK ZA DOM

močjo indigo papirja se lahko izognete tako, da naredite ustrezno šte¬
vilo fotokopij risbe 10, ki jih nato s škarjami razrežete in z odstranlji-
vim lepilom nalepite na gradivo (slika 12). Čim bolj natančno izžagane
pare ploščic zlepite in stisnite z manjšimi sponami (slika 13). Ko se
posušijo, jih obrusite, da se bodo tesno prilegali odprtinam v tulcih.
Vanje jih zalepite z lepilom za les.

Dolžina držala loparčka (slika 14) je odvisna od velikosti osnov¬
ne plošče, ta pa od števila figur. Loparček je lahko samo eden ali pa
jih izdelate več. To pride v poštev zlasti v primeru, če boste jaslice
uporabili kot namizno minigledališče, ki bo obrnjeno proti občinstvu,
»igralci« pa bodo med predstavo od zadaj in s strani s svojimi loparčki
premikali figure.

Za oblepljanje tulcev spet uporabite lepilo za papir ali tapete. Iz¬
berite pravo dolžino tulcev in risbe s škarjami obrežite na ustrezno
mero. Stične površine dobro namažite z lepilom, stik pa začasno utr¬
dite z elastikami in pisarniškimi sponkami (slika 15). Na koncu z brusil¬
nim papirjem zgladite zunanji rob.

Magnete v odprtine na dnu podstavkov nalepite z dvokompo-
nentnim ali sekundnim lepilom. Ne pozabite, da ima vsak trajni magnet
dva pola - severnega in južnega, pri čemer se nasprotnoimenska pola
privlačita, istoimenska pa odbijata. V podstavke figur morate torej na¬
lepiti magnete tako, da bodo privlačili magnet v loparčku. Če hlevčka
ne nameravate premikati, v njegovi držali ni treba vgraditi magnetov.

Določitev velikosti in oblike osnovne ploskve, ki jo naredite iz po¬
polnoma ravnega kosa 5 mm debele vezane plošče, je prepuščena vaši
izbiri. Lahko je pravokotna, kvadratna (kot na sliki 5), ovalna ali pol¬
krožna, predvsem pa je odvisna od števila figur, ki ne smejo biti postav¬
ljene preblizu druga drugi. Za noge lahko uporabite kladice masivnega
lesa, ki jih s spodnje strani nalepite na vogale.

Pri izdelavi vam želimo obilo uspeha, magnetne jaslice pa naj vam
polepšajo praznične dni!

38 I december 2012

Revijo podrobno preberite in prelistajte. Med vsemi pravilnimi odgovori
bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel akumulatorski vLiačnik Perles.

Na drugi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podatke, izrežite in oddajte v nabiralnik

(H

facebook.com/REVDATIM Tehniška založba

Slovenije

NAGRADNO VPRAŠANJE!

Kaj je »Miss
America«?

tssBS?«

Naročnina na revijo
TIM je idealno darilo
za vse ljubitelje tehnike
in modelarstva.

Podarite darilo, ki traja celo leto.

PODARITE REVIJO TIM

Preverite na www.tzs.si/revija-tim/narocite-se/podarite-revijo

december 2012 | 39

Vtfše odgovore pričakujemo irajforsneje do 15.12.2012. Ime iragrajenra bo objavljeno
v naslednji številki.

Za nagradno vprašanje iz prejšnje številke smo prejeli velijo pravilnifn odgovorov.
Muzej, v katerem je na ogled tudi majeta blejskega oto^a in gradu v merilu 1 : 25,
se imenuje Minimundus.

Napišite pravilen odgovor: 
'Ime in priimek
'Naslov in fiišna številka: 

'Poštna št. in £raj;
'E-pošta:
'Tel:
'Podpis:

'Podat®, označeni z zvezdico, so obvezni, 5 podpisom dovoljujete, da  založnih revije TIM,
TeMšfca  založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra¬
jencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podat®, Sodelujočim
pri nagradnih Igrah zagotavljamo varstvo osebnih podathov po Zahonu o varstvu osebnih
podathov, S podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založniha revije objavijo
vaše ime, priimeh in hraJ bivanja,

p. p. 541

1001 Ljubljana

Poštnina
plačana
po pogodbi
št. 88/1 /S.

Znamka
ni potrebna.

Tehniška založba
Slovenije

www.tzs.si

MODRA ŠTEVILKA

(( (• 080 17 90 )

Tehniška založba Slovenije, d. d.

I v načrt  13

I | RV-model za spuščonie U roke

1 .Racoon HUG-3 HOBfl T 4Q

TIMOVI NAČRTI

Racoon


ali preko spletne strani www.tzs.si.

Navodila za izdelavo uspešnih
tekmovalnih in rekreativnih
modelov. Vsak od njih je narisan
v naravni velikosti oz. merilu 1:1,
kar močno olajša gradnjo.

MODRA ŠTEVILKA

Naročite jih na brezplačni številki {( (• 080 17 90

tn °delu;

500 mm

.25 d m ’

mm

9/dm }

1 °7.S  cm’
orno

”

podatki o

. i. 153O mm
Razpejma kn ■ 5 g3  dm'

ploscma kril, £ ,
. V ’’ k °odeh- 880 mm
Dolžino modela. «

o

0

40 | december 2012

Foto; T. Furlan,  B. Jarc, S. Krašovec in U. Maček

V  OBJEKTIVU


3- Nenad Blagojevič je na tekmovanju festivala Svet v malem sodeloval
s  figuro Terminatorja alias Arnolda Schvvarzeneggerja v velikosti 120 mm.
v  izredni konkurenci je v kategoriji figur zasedel 5. mesto.

4. Uroš Maček nam je poslal fotografiji makete hišice, na katerih je lepo
videti, kako je potekala gradnja makete in kakšna gradiva je pri tem uporabil.

!• Boštjan Jarc je avtor serije kapelic v merilu I : 87 (HO), ki jih je obliko¬
val po vzoru številnih kapelic iz naših krajev. Ta motiv redko zasledimo v
Ponudbi proizvajalcev železniških maket in pribora, zato je med maketarji
in  zbiralci po njih veliko povpraševanja.

2. Tone Furlan iz Novega mesta je avtor izvrstno izdelane makete leta¬
la north american F-86F sabre v merilu I : 48. Hasegavvina maketa ima
vgrajene Airesove dodatke, in sicer instrumentno ploščo ter pilotski se¬
dež. Kovinska pitotova cev na desnem krilu je izdelana samogradno, prav
tako tudi pomembnejše nalepke, kot so trobojnica na repu, napis U. S.
Air Force 24350 na repu, napis FU 350 na trupu in emblem 67. lovskega
skvadrona v obliki bojujočega se petelina na trupu. Letalo F-86 sabre, ki
ga predstavlja maketa, se je bojevalo v korejski vojni leta 1953.

Z maketo je na letošnjem tekmovanju festivala Svet v malem v Kranju
°svojil 3. mesto.

2012/2013

COBISS a

LEBENC 8M*/ Z

CELINSKI PREMIKI <

Tehniška
založba
Slovenije

šrmi

WWW.tZS.Sl narocila@tzs.si

FoOhA  Ice Age™ & © 2012

Twentielh Century Fox Film
j f  Corporotion. Ali Rights Reserved.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

MODRA ŠTEVILKA

{( (• 080 17 90 )

CELINSKI PREMIKI

MOTOR NIKE M5 134.75” / 297,20

10.85”/23,96

106.6’7 235,11

101.51’7  223,88

30.194’7 66,59

28.65’7 63,19

0.394” / 0,86

59.47’7 131,16

42.04’7 92,72

1.15’7 2,53

4.28” / 9,44

0.925” / 2,04

1’7 2,2

0.9’7 1,98

8x 0 0.75’7 1,65

6x 0 0.75’7 1,65

POLOKROGLE GLAVE

36 pop kovic

1’7 2,2

0 17.572’7 38,75

0 19.04’7 41,99

0 19.3’7 42,56

Tretja stopnja

1.5’7 3,3

10.4’7 22,93

Detajl A

21.15’7 47,42

dve luknji 0 1,2
dve luknji 0 0,4

O V7 ~ —

Druga stopnja

1.88’7 4,14

4.281’7 9,44

0.925” / 2,04

0 17.572’7 38,75

0 17.685’7 39,0

MOTOR NIKE M5

7

0 16,46’7  36,3

134,75’7 297,20

1,6'7 3,52

4,5’7 9,92

10,4’7 22,93

24,41’7 53,81

Zgornje vodilo druge stopnje

M = 2 : 1

ARGO D-4 JAVELIN
8.25 GA - Gl

Merilo: 1 : 11,516
Risal: Vladimir Čipčič

584.81"/1289,87

Merilo: 1 : 11,516

Risal: Vladimir Cipčič

192.94” / 425,55 MOTOR M6

15,406”/33,97

4,849”/ 10,68

2.938” / 6,48

116.75”/257,5

42.3757/ 93,46

31.9375”/70,44

0,984

1.05”/2,29

2,937” / 6,47

2,17

Detalj B

CO

co

Prva stopnja

4.875’7 10,75

O

3.812”/8,4

O

2.688” / 5,92

3.125’7 6,89

1.125’7 2,48

0,531”

0,375”

0 23.875” / 52,65

0,82

7

Csl

1.64’7 3,61

1.4’7 3,06

Adapter prve stopnje

2’7 4,41

0.5’7 1,1

0.9’7 1,98

0.19’7 041

0.16’7 0,3

0.5 / 1,1

6.625’7 14,61

3.25’7 7,16

024.69’7 054,45

016.75’7 036,94

4.5’7 9,925

Mera adapterja spodaj

9’7 19,85

CN

1,17

7

co

Detajl B

Spodnje vodilo prve stopnje
(mejnik)

M = 2 : 1

ARGO D-4 JAVELIN
8.25 GA - Gl

Zgornje vodilo prve stopnje

M = 2 : 1

2.28V/5,03

5,344’7 11,78

2,6

5,7

00.90

01,98

1.125”]
2,48

024.563” /J 54,17
Mera adapterja zgoraj

8,13”

17,93

102.875’7 226,9