-- Čez ga ni! Po njem tl jed diši, Želodec ne opeša In glava ne boli! Pristni „FLORlAN“ ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Zahtevajte izrečno „FLORIAN“! Zavračajte ponaredbe! ^_ J TRGOVSKI KOLEDAR ZA LETO 1913. UREDIL Dr. RUDOLF MARN VII. LETNIK IZDALO IN ZALOŽILO »SLOV. TRG. V LJUBLJANI oooooooo TISK »NARODNE TISKARNE«. LoijG nmiiimiimiimiiiimirimmiiiimiMmiiiiimiiiiiMimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmimimmimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiin iiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiHmiiiiHiiiiliiiiiiMiiimiiiiimiiiimm JOS. ROJINA I Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3 | ‘e poleg pošte. | e Krojačnica | \ za gospode. | * | Elegantne obleke. | \ * i i Krasne angleške | novosti ❖ | j Najnovejši kroj. j i * j Športne obleke. | i Pelerine. | j * š \ Uniforme | i vseh vrst. | E * E Točna in solidna = E v postrežba, v = 1111 ll l i 11111 [111 i 11111111 ll 111111111111111 n 1...i.111111111111111 m 11111111111111 it f 4 tffMA m: ti- Stran Slov. trgovsko društvo „Merkur“ in odbor . . 1 Posredovalnica. 3 Trgovski dom. 3 Koledar. 4 Koledar za dnevne beležke. 8 Podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd.69 Poštne določbe.73 Obrestne tabele .83 Tabela za razredčenje alkohola.90 Kolkovna lestvica.92 Mere za sukno - . ..93 Uteži . .... . 94 Dolgostna mera.95 Kovani denar raznih držav ..96 Preračuhjevalne tabele.98 Tabela za preračunanje domačega in tujega de¬ narja . . ..102 Tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega ..105 Preračunavanje anuitet in sestavljanje amortizač- nih načrtov .107 Amortizačni načrt.108 Anuitetni faktorji.109 Užitninska tarifa za mesto Ljubljano .... 110 Užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev.114 Tabela za osebno dohodnino.116 Vojaška taksa . . . ,.117 Stran Občna pridobnina.118 Hišni davek.120 Avstrijski konzulati.122 Kako se dobiva davka prosti bencin .... 125 Ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčege z vzorci.127 Dopustnost trgovskega potovanja.128 Kako se protokolira firma?.129 Obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter proda¬ jalcev čevljev.130 Pokojninski zakon za zasebne uslužbence . . 131 Delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin.135 Delovni čas v trafikah in zapiranje trafik . . 137 Nedeljski počitek v trgovinskih obrtih na Kranj¬ skem .139 Najvažnejša določila sotrudniškega zakona . . 143 Trgovsko obrtni strokovni tolmač.148 Pravilnik podpornega zaklada slov. trgov, društva »Merkur" . . ..164 Slovensko trgovsko društvo „merkur“ v LJUBLJANI je strokovna organizacija, ki zastopa sta¬ novske in splošne interese slovenskega trgovstva. Društvo izdaja svoje glasilo .Trgovski vestnik", kije hkratu glasilo slovenskega trgovskega društva v Celju in slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Mari¬ boru. Društvo izdaja strokovne knjige v slovenskem jeziku, vzdržuje čitalnico in knjižnico; prireja učne tečaje za trgovske vede, poučna predavanja in shode. V Kranju je sedež društvene podružnice za Gorenjsko. Društvo .Merkur" zbira zaklad za »Trgovski dom" in ima lastni »Podporni zaklad", iz katerega se pod¬ pirajo društveniki, če so brez krivde brezposelni, in rodbine umrlih članov. Društvo ima lastno posredo¬ valnico služb, ki posluje za vse delodajalce in za nastavljence, ki so člani, brezplačno, za nastavljence, ki niso člani, proti odškodnini 2 K. Društvo vzdržuje vajenško zavetišče in zabavišče. Društvo daje članom brezplačno pravni pouk in vsakovrstna drugajrojasnila ter preskrbuje prevode iz tujih jezikov. Članarina znaša za redne člane 12 K, za podporne 8 K na leto. Ustanovni člani plačajo 200 K. Društveno glasilo »Trgovski vestnik" dobivajo člani brezplačno, sicer velja letna naročnina za »Trgovski vestnik' 1 , ki izhaja enkrat na mesec, 5 K. Društeni prostori so v „Na- rodnem domu", pritličje, na levo. Slovenski trgovci in trgovski sotrudniki, oklenite se te prepotrebne ih živahno delujoče stanovske organizacije! Društveni odbor za leto 1912. Predsednik: Ivan Murnik, ces. svetnik, vitez Franc Jožef, reda in železne krone III. reda itd. 1. podpredsednik: Alojzij Lilleg, trgovec in posestnik v Ljubljani. l II. podpredsednik: Josip Drčar, trgovski poslo¬ vodja v Ljubljani. Predsednik dr uš tv. razsodišča: dr. Karel Triller, odvetnik in dež, poslanec v Ljubljani. Tajnik: Fran Oolob, uradnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tajnika namesto k: Josip Tičar, knjigovodja v Ljubljani. Blagajnik: Hanuš Krofta, prokurist ..Kreditne banke" v Ljubljani. Blagajnika namestnik: Ljudevit Vašič, trgov, sotrudnik v Ljubljani. Knjižničar: Konrad Lisec, kontorist v Ljubljani. Gospodar in vodja društvene posredoval¬ nice: Ivan Volk, knjigovodja v Ljubljani. Odborniki: Pavel Fabiani, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani. Jurjevec Avgust, trgovski poslovodja v Ljubljani. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Franc Kovač, trgovski poslovodja v Ljubljani. Ivan Mejač, svetnik trgovske zbornice in trgovec v Ljubljani. Dr. Viktor Murnik, tajnik trgovske in obrtniške zbor¬ nice v Ljubljani. Ignacij Novak, trgovski poslovodja v Ljubljani. Ivan Samec, trgovec v Ljubljani. Andrej Šarabon, trgovec in posestnik v Ljubljani. Josip Šelovin, trgovski potnik v Ljubljani. Dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Pregledovalca računov: Anton Dečman, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Avgust Peruzzi, knjigovodja v Ljubljani. 2 — K ur a tori j v podpornega zaklada: Načelnik Andrej Šarabon, njegov namestnik Fran Kovač, zapisnikar Fran Petan, člana Ivan Kostevc in Ve¬ ličan Volk. Društveni uradnik: Ivan Delacorda. Posredovalnica slovenskega trgovskega dru¬ štva „Merkur“ opozarja vse interesente, da se v slučajih potrebe obračajo do nje. Posredovalnica po¬ sluje vsak dan ter rešuje vposlane dopise točno. Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna v trgovinah, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, vajenci, praktikanti, trgovski sluge in trgovski hlapci. Pisma je nasloviti: Slov. trgovsko društvo ,,Merkur“, posredovalni odsek, Ljubljana. — Uradne ure vsak dan razen nedelj in praznikov od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, ter v torek in potek J/a9. do 1 a 10. zvečer. „Trgovski dotn“. Člani in prijatelji trgovske organizacije ,,Merkur", spominjajte se pri vsaki pri¬ liki zaklada za zgradbo ,.Trgovskega doma“. Še po¬ sebej Vas prosimo, da pridno razpečavate kavne su- togate Kolinske tovarne v Ljubljani, od katerih dobi prispevke naš ,.Trgovski dom" in „Podporni zaklad". O O O O: — 3 — Leto 1913 je navadno leto ter ima 365 dni. Solnčni in lunini mrki. Solnčne mrkne trikrat in sicer dne 6. aprila zvečer, 31. avgusta zvečer in 30. septembra zjutraj ; ti mrki so malenkostni. Luna mrkne dvakrat popolnoma in sicer dne 22. marca opoldne in 15 septembra opoldne. Pri nas so tako solnčni kakor lunini mrki nevidni. Prazniki so kakor doslej zaznamovani, ker niso povsod odpravljeni in se jih ljudstvo kakor uradi še vedno drži. Sv. Janez Krstnik se bo praznoval mesto 24. junija v nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom. Lunine mene. (f> polna luna, C zadnji krajec O mlaj, 3 prvi krajec. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve se ne smejo obhajati od prve adventne nedelje do razgla- šenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v gledališčih in plesi so prepovedani: 1. veliki četrtek, 2. veliki petek, 3. veliko soboto, 4. na praznik sv. Rešnjega telesa in 5. na božični dan. Druge veselice na pr. koncerti, godba itd. se ne smejo prirejati zadnje tri dni velikega tedna in 24. decembra. Sodna opravila se ne izvršujejo: od Božiča do sv. Treh kraljev, od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, v osmini sv. Rešnjega telesa in vsako nedeljo in praznik. — 4 — Koledar za dnevne beležke. Hrv.-srbsko: Sječanj Prosinec 1913 Januar Češko: Leden I. Sreda Novo leto 2. Četrtek Makarij 3. Petek Genovefa 4. Sobota Tit 5. Nedelja Telesfor 11. Sobota Higin Hrv.-srbsko: Sječanj Prosinec 1813 Januar Češko: Leden 17. Petek Anton pušč. Hrv.-srhsko: S j etan j Prosinec 1913 Januar Češko: Leden 23. Četrtek Mar. poroka 29. Sreda Franc Sal. Hrv.-srbsko: Sječanj Prosinec 1913 Januar Češko: Leden 30. Četrtek Martina 31. Petek Peter Nol. Hrv.-srbsko: Veljača Svečan 1913 Februar Češko: Unor 1. Sobota Ignacij 2. Nedelja Svečnica 3. Ponedeljek Blaž 4. Torek Pust. Veronika Hrv.-srbsko: Veljača Svečan 1913 Februar Češka: Unor 5. Sreda Pepelnica. Agata 6. Četrtek Rotija 7. Petek Rihard kr. 8. Sobota Janez, Mat. aibbo* .S 9. Nedelja Tiha. Franč. 10. Ponedeljek 40 mučen. Hrv.-srbsko: Veljata Svečan 1913 Februar Češko: Unor 16. Nedelja Julijana 22. Sobota Stol sv. Petra 2 6. Četrtek Frldolin 12. Sreda Gregor Hrv.-srbsko: Ožujak Sušeč 1913 Marec Češko: Brezen 18. Torek Mar. 7 žal. 30. Nedelja Kvirin Hrv.-srbsko: Ožujak Sušeč 1913 Marec Češko: Brezen 31. Ponedeljek Benjamin Hrv.-srbsko : Travanj Mali traven 1913 April Češko: Duben 1. Torek Hugon 2. Sreda Franc P. 3. Četrtek Rihard 4. Petek Izidor 5. Sobota Irena Hrv.-srbsko: Travanj Mali traven 1913 April Češko: Duban 6. Nedelja Sikst 7. Ponedeljek Herman jteioT .t 9. Sreda Mar. KI. tnsrlifl .8 10. Četrtek Ecehijel st< Leon 11. Petek Hrv.-srbsko: Travanj Mali traven 1913 April Češko: Duben 17. Četrtek Rudolf Hrv.-srbsko: Travanj Mali traven 1913 April Češko: Boben Ur en Hrv.-srbsko: Travanj Mali traven 1913 Aprii Češko: Duben 24. Četrtek Jurij 25. Petek Marko 26. Sobota Klet 27. Nedelja Peregrin 28. Ponedeljek Pavel od Kr. 29. Torek Robert Hrv.-srbsko: Travanj Mali traven 1913 Upri! Češko: Buketi 30. Sreda Katarina S. Irv.-srbsko: Svitanj Veliki traven 1913 Maj Češko: Kveten t. Četrtek Vnebohod 2. Petek Atanazij 3. Sobota Najdba sv. Kr. 4. Nedelja Florijan 5. Ponedeljek Pij V. Iren ben Hrv.-srbsko: Svitanj Veli traven 1913 Maj Češko: Men len Hrv.-srbsko: Svibanj Veli Iraven 1913 Maj Češko: Kveien Irv.-srhsko: Svitaj Veliki traven 1913 Maj Češko: Kveten 29. Četrtek Maksim Hrv.-sihsko: Svibanj Veliki traven 1913 Maj Češko: Kveten 30. Petek Ferdinand 31. Sobota Angela Hrv.-srbsko: Lipanj Rožnik 1913 Junij Češko: Červan 1. Nedelja Fortunat 2. Ponedeljek Erazem 3. Torek Klotilda 4. Sreda Kvirin a* 16. Ponedeljek Benon Hrv.-srbsko: Lipani Rožnik 1913 Junij Češko: tervan Hrv.-srbsko: Lipanj Rožnik 1913 Junij Češko: teman 28. Sobota Leon H. Hrv.-srbsko: Lipani Rožnik 1913 Junij Češko: Červan 29. Nedelja Pet. in Pav. 30. Ponedeljek Sp. sv. Pav. Hrv.-srbsko: Srpanj Mali srpan 1913 Julij Češko: Cervenec 1. Torek Teobald 2. Sreda Mar. obisk. 3. Četrtek Heliodor 4. Petek Urh 10. Četrtek Amalija Hrv.-srbsko: Srpani Mali srpan 1913 Julij Češko: Cervenec 28. Ponedeljek lnocencij »ec Hrv.-srbsko: Srpani Mali srpan 1913 Julij Češko: Cemec Hrv.-srbsko: Kolovoz Veli srpan 1913 Avgust Češko: Srpen 4. Ponedeljek Dominik 5. Torek M. D. Snež. 6. Sreda Izpr. G. _ 7. Četrtek Kajetan 8. Petek Cirijak 9. Sobota Roman Hrv.-srbsko: Kolovoz Veliki srpan 1913 Avgust Češko: Srpert Hrv.-srbsko: Kolovoz Veliki srpan 1913 Avgust Češko: Srpen 22. Petek Timotej 23. Sobota Filip, Bonif. 24. Nedelja Jernej 25. Ponedeljek Ludovik 26. Torek Ceferin 27. Sreda Jožef Kal. Hrv.-srbsko: Kolovoz Veliki srpan 1913 Avgust Češko: Srpen 28. Četrtek Avguštin 29. Petek Janez obgl. 30. Sobota Roza Lira. 31. Nedelja Angel v. Hrv.-srbsko: Rujan Kimavec 1913 September Češko: Zori ti Ponedeljek Egidij 2. Torek Štefan Kr. 14. Nedelja Pov. sv. Kr. 20. Sobota Evstahij 26. Petek Justina 30. Torek Jeronim Hrv.-srbsko: Listopad Vinotok 1913 Oktober Češko: Rijen 2. Četrtek Leodegar Hrv.-srhsko: Listopad Vinotok 1913 Oktober Češko: Hijen 3. Petek Bogomil 4. Sobota Franc Seraf. 5. Nedelja Rožniven. 6. Ponedeljek Bruno 7. Torek Marko 8. Sreda Brigita 14. Torek Kalist 20. Ponedeljek Vendelin Hrv.-srbsko: Listopad Vinotok 1913 Oktober Češko: Rijen 21. Torek Uršula 22. Sreda Kordula 23. Četrtek Janez Kap. 24. Petek Rafael 25. Sobota Bonifacij 26. Nedelja Evarist Hrv.-srbsko: Listopad Vinotok 1913 Oktober Češko: Hijen -* 27. Ponedeljek Frumencij 28. Torek Simon in Juda - f 29. Sreda Narcis 30. Četrtek Marcel 31. Petek Volbenk Hrv.-srhsko: Studen Listopad 1913 Hovember Češko: Listopad 1. Sobota Vsi svetniki 7. Petek Engelbert 13. Četrtek Stanislav K. 19. Sreda Elizabeta Hrv.-srbsko: Studen Lisfopad 1913 November Češko: Listopad 25. Torek Katarina Hrv.-srbsko: Studen Listopad 1913 November Češko: Listopad 28. Petek Jakob jnfiCnfia jtsmsj .1 Hrv.-srbsko: Prosinac Gruden 1913 December' Češko: Prosinec' 1. Ponedeljek Eligij 13. Sobota Lucija 19. Petek Nemezij Hrv.-srbsko: Prosinac Gruden 1913 December Češko: Prosinec 5 :; Hrv.-srbsko: Prosinac Gruden 1913 December Češko: Prosinec 26. Petek Štefan 27. Sobota Janez ev. 28. Nedelja Nedolžni otr. 29. Ponedeljek Tomaž 30. Torek David 31. Sreda Silvester Podrobna določila za koikovanje listin, spisov, računov itd. Amortizacija, prošnje za uvedbo amortiza¬ cijskega postopanja ali za končno amortiziranje od 1 pole 2 K. C e si j e, od terjatev po lestvici II., Žiri na me¬ nicah in trgovskih nakaznicah koleka prosti; — na drugih trgovskih nakazilih, ki se ne glase na denar od vsakega odstopa 10 h, pri delnicah po lestvici II. Dedinske pogodbe od prve pole 2 K. Dobavne pogodbe, s katerimi se prevzame dolžnost, dobaviti komu stvari ali delo s tvarino vred za gotovo ceno, po lestvici III, ako velja pogodba samo za delo brez tvarine po lestvici II. Dolžna pisma po lestvici II. Izkaznice, glej legitimacije. Izpričevala, glej »Zdravniška izpričevala" Izvlečki iz zemljiške knjige, trgovskega regi¬ stra, depozitne knjige itd. od vsake pole 2 K. Krošnjarji, uradno dovoljenje 2 K. Kupne pogodbe a) od premičnih stvari po lestvici III. b) od nepremičnin od listine 1 K ter pre¬ nosno pristojbino. Legitimacije n) za posle, pomočnike in osebe, ki žive od dnine, od kosa 30 h, b) vse druge torej tudi izkaznice za trgovske potnike 2 K. Za izkaznice, ki veljajo največ 8 dni, od kosa 1 K. Lovske karte, certifikati, ribiške karte 2 K. Menice, po lestvici I, če dospe menična vsota vsaj v šestih mesecih po izdaji v plačilo, sicer pa po lestvici II. Menjalne pogodbe a) listine, če sta me¬ njalna predmeta premičnini po lestvici III., če sta ne¬ premičnini 1 K in pa prenosna pristojbina. Milostne prošnje od vsake pole 1 K, izven- redne milostne prošnje v dohodarstveno-kazenskem postopanju od pole 2 K. 69 Najemninske pogodbe po lestvici 11. Kot vrednost je vzeti cel znesek, ki se plača v najemni dobi. Če se napravi pogodba na pet let proti letni najemščini 300 K, je vzeti pristojbino po lestvici II. od 1500 K. Nakaznice trgovcev ali na trgovce; a) ako obstoji dajatev v denarju in je plačilni rok določen največ na 8 dni, od kosa 10 vin., b) če je dajatev v denarju in je plačilni rok čez osem dni po lestvici I., c) nakazila na uslužbence in pooblaščence izdateljeve so koleka prosta, d) vse druge nakaznice po lestvici II. Naznanila v policijskih in kazenskih zadevah so koleka prosta. Odpovedi stanovanj pri sodišču, če najemna doba traja najdalj 1 mesec, 24 h, sicer 1 K. Orožni list vsak kos 2 K, prošnjo za pode¬ litev tega ter priziv koleka prosto. Pobotnice po lestvici II. Ponudbe od pole 1 K. Pooblastila od vsake pole 1 K, pooblastila za prejemanje poštnih pošiljatev ter za izvrševanje vo¬ lilne pravice pri občinskih in deželnozborskih volitvah so koleka prosta. Poravnave, a) če se predmet ne da ceniti, od pole 1 K, b) če preide vsled poravnave kaka nepre¬ mičnina v druge roke, od listine 1 K ter prenosna pristojbina, c) če se vsled poravnave sklene pravno opravilo, podvrženo lestvici III., tedaj po tej, d) v vseh drugih slučajih po lestvici II. Prestave (prevodi), ako jih preskrbi zapri¬ seženi tolmač 2 K od prve pole. Priglasitve terjatve v konkurzu ali k za¬ puščini, od vsake pole 1 K. Priloge od pole 30 h. Pritožbe zoper odmero davka. Proti odmeri občne pridobnine, če znaša davčni znesek največ 100 K, 30 h, če iznaša čez 100 K 1 K; pritožbe zoper odmero osebne dohodnine so koleka proste. 70 Računi trgovcev in obrtnikov ne glede na to, so li saldirani ali ne. Za zneske do 20 K ko- leka prosti, za zneske od 20 do 100 K 2 h in za zneske čez 100 K 10 h. Teh določb se je treba naj¬ bolj strogo dižati, kajti ako finančne oblasti zasačijo nekolekovan račun, se kot kazen predpiše 50 kratni povišek, dočim se pri drugih listinah in vlogah vzame kot kazen le polovica ali tretjina manjkajoče pri¬ stojbine. Reklamacije v davčnih in volilnih zadevah ter v osebnih dajatvih državi, deželi ali občini so koleka proste. Reverzi, a) za predmete, ki se dajo ceniti, po lestvici II, b) vsi drugi od pole 1 K. Stavbne pogodbe po lestvici III. Trgovske in obrtne knjige morajo biti večinoma vse kolkovane. Kolkovanje trgovskih knjig oskrbujejo davčni uradi. V svrho kolkovanja mora trgovec bodisi pri (mehko ali trdo) vezanih, bodisi pri perforiranih, to je preluknjanih in z vrvico zveza¬ nih knjigah napisati na prvo stran namen knjige, torej svrho, kateri bo služila, n. pr. ali naj bo glavna, kontokorent ali saldo-konti, ali pomožna knjiga. Potem mora trgovec navesti na prvi strani število v knjigi nahajajočih se listov in površino knjige. Za vse te navedbe jamči trgovec s svojim podpisom pod kaz¬ nijo. Tudi pri vezani knjigi morajo biti listi tako zve¬ zani z vrvico, da se moreta oba njena konca zape¬ čatiti na prvi ali zadnji platnici knjige. Kolkovina znaša za glavne knjige, konto¬ korent in saldo-konti, trgovcev, tovarnarjev in obrtni¬ kov za vsako (normalno) polo 50 h, za pomožne knjige pa 10 h. Pomožne knjige so sledeče: dnevna, blagajniška, fakturna, inventarna, bilančna knjiga, štraca, primanota, skladiščna knjiga itd., knjižice v notranjem obratu, n. pr. o manipulaciji, knjižice, ka¬ tere nosijo trgovci in obrtniki v žepih, da si sproti zapisujejo razne stvari, niso kolku podvržene, vse druge pa, naj so vezane ali ne vezane, ali pa tudi na 71 posameznih njihovili delih ali pomožnih napravaii za kak trgovski ali obrtni obrat. Normalna pola ob¬ sega pri glavnih knjigah, kontokurentu, saldokontu 5040 cm' 1 , pri pomožnih knjigah 2640 cm 1 . Ako so pole vezanih knjig večje ali manjše, treba je do¬ gnati, koliko normalnih pol da isto površino papirja, kakršna je v dotični knjigi, ali koliko je normalnih pol v nji. To se izračuna tako, da se določi najprej površina ene pole knjige v eni 1 , s tem, da se množi dolžino lista s širino v cm ; ta produkt pomnožen s številom listov knjige, da površino knjige v cm 1 -, ko¬ likokrat je število 5040 za glavne, 2640 za pomožne knjige zapopadeno v številu površine, za toliko nor¬ malnih pol je treba knjigo kolkovati s 50 h, oziroma 10 h. Trgovske knjige se vodijo pa tudi lahko na po¬ sameznih polah vsaj nekatere. Take pole se mo¬ rajo tudi kolkovati s 50 h, oziroma 10 h, ako niso večje, nego so omenjene normalne pole. Ako pa pre¬ sega površina pole take glavne knjige 5040 cm 1 , tedaj se mora kolkovati dvakrat, to je z 1 K. Isto- tako se morajo kolkovati pole pomožnih knjig, ki ob¬ segajo površino čez 2640 cm 2 z 20 h, namesto z 10 h, ako pa presega površino normalne pole glavnih knjig, pa celo s 30 h. Omenili je, da se dobe tudi že kolkovane trgov¬ ske knjige na prodaj. Tudi je finančnemu ministrstvu dovoljeno, da trgovca na prošnjo oprosti kolkovanja knjig proti primernemu letnemu pavšalu. Vloge na vse oblasti, bodisi državne, deželne ali občinske in na vse javne zavode od vsake pole 1 K, vloge na sodišča v izvenspornih zadevah tudi 1 K; v spornih zadevah pa, če sporni predmetne presega vrednosti 100 K, 24 h od pole, sicer pa 1 K. Priloge v prvem slučaju se kolekujejo z 20 h, sicer pa s 30 h, kakor vsaka priloga. Za podelitev pravice za podjetja, za katera je treba posebne oblastvene dovolitve (licence) n. pr. za javne plese, za podalj¬ šanje policijske ure v gostilnah in kavarnah, za kon- 72 certe, gledališke predstave, za razstave posebnosti itd. proti vstopnini od vsake pole 2 K. Zdravniška izpričevala 1 K. Izpriče¬ vala izdana od državnih oblasti in uradov 2 K; od privatnih oseb izdana 1 K; izpričevala za posle, po¬ močnike, vajence in take osebe, katerih zaslužek ne presega navadne dnine, od pole 30 h; izpričevala o naravnosti in o premoženjskih razmerah 1 K. Q O Poštne določbe. J. Pisemska pošta. Navadna pisma namenjena v Avstro-Ogrsko, kneževino Lichtenstein, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo ne smejo prekoračiti 250 g, težja pisma je pošiljati z vozno pošto. Za pisma v navedene dežele se plača do 20 g po 10 h, od 20 do 250 g po 20 h. V vse druge države je teža pisem neomejena. Za ta pisma je plačati v Srbijo in Črnogoro za vsakih 20 g po 20 h, v ostale inozemske kraje pa za prvih 20 g po 25 h in za vsakih nadaljnih 20 g po 15 h. Kot pisma se smatrajo vse pošiljatve, ki se na kakršenkoli način na pošto zaprte oddajo in ki ni¬ majo nikake vrednosti označene. Dopisnice, navadne in z odgovorom, se lahko pošiljajo v vse države in stanejo v Avstro-Ogrsko, Lichtenstein, Bosno in Hercegovino, Nemčijo, Srbijo in Črnogoro po 5 h, v vse druge •države po 10 h. Dopisnice z odgovorom stanejo še enkrat toliko kakor navadne. Privatnim potom izdelane dopisnice morajo biti v vsakem oziru enake uradnim, t. j. ne smejo biti daljše kot 14 cm in ne krajše kot 10 cm, v šir¬ javi ne smejo imeti nad 9 in ne pod 7 cm. Levo po¬ lovico prednje strani in zadnjo stran sme odpošiija- 73 telj porabiti za svoje beležke, desna polovica prednje strani pa je izključno za poštno manipulacijo. Na do¬ pisnice se sme na označenih mestih prilepijati — vinjete, slike i. dr. iz tankega papirja; nedopustno pa je pošiljati na dopisnicah pripete ali prilepljene vzorce. Dopisnice, ki ne odgovarjajo navedenim določilom, je frankirati kot pisma. Tiskovine. Pristojbine za tiskovine, ki so na¬ menjene v Avstro-Ogrsko, kneževino Lichtenstein — v Bosno, Hercegovino ter v Nemčijo so: do 50 gr 3 h, do 100 gr 5 h, do 250 gr 10 h, do 500 gr 20 h in do 1 kg 30 h. Težje tiskovine v te dežele niso dovoljene. V vse druge države dovoljena je teža do 2 kg in je plačati za vsakih 50 gr po 5 h. Kot tisko¬ vine se sme pošiljati vsak na papir, pergament ali trd papir napravljen odtis ali pomnožitev, ki se doseže s tiskom, rezom, litografijo in avtografijo, ali s kakim drugim mehaničnim postopanjem razen s pisalnim strojem. S pristojbinami za tiskovine se pošiljajo tudi s črnilom ali pisalnim strojem izgotovljena pisanja, ki se mehaničnim potom (kromografijo i. t. d.) pomnože s pogojem, da se te poinnožitve v najmanj 20 eksem- plarili na pošti, (ne v nabiralnik) odda. Velikost tisko¬ vine ne sme v nobeni smeri 45 cm prekoračiti. V slučaju, da so zvite (Rollentorm) smejo imeti 75 cm dolžine in 10 cm premera. Tiskovine morajo biti vsaj deloma frankirane, sicer jih pošte ne odpošljejo na¬ slovniku. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda vsebina, pisani odstavki niso dopuščeni. Olajšave glede pisanih dostavkov so sledeče: na zavoju po- šiljatve se sme zapisati ime, tvrdka, stan, bivališče odpošiljatelja in dan odpošiljatve. Na tiskanih vizit- nicah, kakor tudi na dopisnicah za Božič in Novo leto se smejo pozdravi, voščila, izrazi zahvale in sočutja zabeležiti z največ petimi besedami. Gotove besede se tudi lahko prečrta ali podčrta. V cenikih (ponud¬ bah, kurznih listih, trgovskih cirkularjih in prospektih) se sme z rokopisom ali mehaničnim potom številke 74 vpisati. Na vabilih je dovoljeno vpisati ime vabljenca, dan in kraj kakor tudi namen zborovanja ali vabila. Na knjigah, muzikalijab, časopisih, fotografijah in rezih se sme navesti stanovanje in priložiti dotični račun. Na nakaznicah ali položnicah, ki se razpoši¬ ljajo s tiskovinami, se sme zabeležiti znesek, ki je za plačati kakor tudi kontrolno črko ali številko. Tisko¬ vine morajo biti tako zavite, da se lahko njih vsebina pregleda. Poslovni papirji se pošiljajo samo v ino¬ zemstvo, izvzemši Nemčijo in Črnogoro v . V tuzem- stvo, Bosno, Hercegovino, Nemčijo in Črnogoro jih je pošiljati kot pisma. Za poslovne papirje je sma¬ trati vsa pisma in listine, ki so docela ali deloma pi¬ sane ali risane in ki imajo značaj osebne korespon¬ dence, kakor n. pr. pisma, dopisnice starejšega datuma, ki so že izpolnile svoj namen, od javnih uradnikov izstavljene listine, tovorni listi, računi, različni poslovni papirji zavarovalnih družb. Te pošiljatve morajo biti vsaj deloma frankirane in njih teža ter velikost je lahko enaka kakor pri tiskovinah. Pristojbina znaša za prvih 50 g 25 h, za vsakih nadaljnjih 50 g po 5 h. Blagovni vzorci. Dovoljena je teža do 350 g. Za Avstro-Ogrsko, Lichtenstein, Bosno in Hercegovino ter Nemčijo znaša pristojbina do 250 g 10 h, do 350 g 20 h. V vse druge države za prvih 50 g - 10 h, za vsakih nadaljnih 50 g po 5 h. Velikost sme biti: v dolžini 30, v širini 20 in višini 10 cm. Pri zvitih oblikah je dolžina lahko 30 in premer 15 cm. Vzorčne pošiljatve ne smejo imeti nobene vrednosti in nikake druge pisane opazke kot ime ali tvrdko odpošiljatelja, tovarniško ali trgovsko znamenje, redovno številko, cene in podatke glede teže, mere, razpoložljivo mno¬ žino ter izvir in vrsto blaga. Vzorci morajo biti vsaj deloma frankirani. Spojene pošiljatve. V prometu v tuzemstvo, Bosno, Hercegovino, Črnogoro in Nemčijo se sme pošiljatev vzorcev s tiskovinami pošiljati. Take po¬ šiljatve ne smejo prekoračiti 350 g in tudi ne veli- — 75 — kosti vzorcev. Pristojbina ista kakor pri vzorcih. V inozemstvo (izvzemši Nemčijo in Črnogoro) se lahko pošiljajo vzorci, tiskovine in poslovni papirji kot eno pošiljatev pod naslednjimi pogoji: nobena spojenih predmetov ne sme prekoračiti ne velikosti ne teže, ki sta predpisani za posamezne. Skupna teža ne sine imeti nad 2 kg. Ako vsebuje taka pošiljatev poslovne papirje, znaša pristojbina za prvih 50 g 25 h, za vsakih nadaljnih 50 g 5 h; ako pa le vzorce in tisko¬ vine za prvih 50 g 10 h in za nadaljnih 50 g po 5 h. Priporočene pošilja tv e. Vse pisemske po- šiljatve se lahko oddajo priporočeno, izvzemši pisem, ki nimajo polnega naslova in katerih naslov je pisan s svinčnikom ali pa direktno na pismo in se ga le vsled pozornosti ovoja čita ter pisma, ki so namenjena v države, ki ne pripadajo svetovnemu poštnem pro¬ metu. Pristojbina znaša poleg navadne poštne pristoj¬ bine še 25 h. K vsaki priporočeni pošiljatvi sme od- pošiljatelj zahtevati tudi povratnico (Retour-Rccepis), za katero je plačati še 25 h posebej. Ekspresne pisemske pošiljatve se sme pošiljati v našo državo, Bosno in Hercegovino, Argen- tinijo, Belgijo, Čile, Kolumbijo, Kostariko, Nemčijo, Dansko, Danske Antile, Francosko z Monako in Al- žirom, Angleško, Angleške kolonije, Guyano, Mauricij, Santa Lncia, Siera Leone, Cajnean-otoke, Italijo z Eritrejo, Japonsko s Formozo in Japonske zavode v Kini, Korejo, Liberijo, Luksemburg, Črnogoro, Nizo¬ zemsko, Paragvaj, Portugalsko, portugalske kolonije, Švedsko, Švico, Sirbijo in Sijam. Ekspresne pisemske pošiljatve v lokalnem prometu niso dovoljene. Odpo- šiljatelj ima označiti na naslovni strani opombo »eks¬ presno". Plačati je poleg drugih pristojbin še 30 h. Prav toliko se plača tudi za ekspresna denarna pisma po 50 h poleg drugih pristojbin. Ekspresne pošiljatve se ne dostavljajo od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Ako pa odpošiljatelj hoče, da se dostavi tudi ponoči, ima to označiti na naslovni strani z opombo „Tudi 76 ponoči dostaviti". Vsak naslovnik ima pravico pri poštni upravi zahtevati, da se mu vse došle eks¬ presne pošiljatve dostavljajo tudi v nočnem času, čeprav ne nosijo poprej omenjene označbe. Nefrankirane poštne pošiljatve. Tisko¬ vine, vzorci in poslovni papirji morajo biti vsaj de¬ loma frankirani, ker jih sicer poštna uprava ne od¬ pošlje. Za vse nezadostno ali nič frankirane pošiljatve plača prejemnik dvakratni primankljaj, izvzemši na¬ vadnih pisem iz Ogrske, Bosne in Hercegovine ter Nemčije, za katere se plača primanjkljaj do popolne frankature in 10 h dokladne pristojbine. II. Poštne nakaznice. Navadne. Za odpošiljanje denarja se je poslu¬ ževati samo uradno napravljenih blanketov, ki stanejo 3 h. Nakaznice ne smejo biti s svinčnikom pisane in morajo biti izpolnjene v valuti tiste države, kamor so namenjene. Najvišji znesek, ki se ga sme z eno nakazniso odposlati, je 1000 K, oziroma ta vrednost v valuti tuje države. Pristojbine znašajo 1 ) za Avstro- Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 20 K 10 h, do 100 K 20 h, do 300 K 40 h, do 600 K 60 h in do 1000 K 1 K, 2.) za Nemčijo in Luksemburg^do 40 K 20 h, za vsakih nadaljnih 20 K 1 0 h, 3.) za Črnogoro, Srbijo in c. kr. avstrijske poštne urade v Levanti (izvzemši Adrianopel) do 50 K 20 h, do 100 K 40 h, do 300 K 80 h, do 600 K 1 K 20 h in do 1000 K 2 K, Glede pristojbin v druge države kakor tudi v kateri valuti in do kakega zneska 'Se sme pošiljati denar, je najbolje vprašati na pošti, kjer se dobe na¬ tančna pojasnila. Ekspresne poštne nakaznice. Za to je poleg navadnih pristojbin plačati še 30 h. Ekspresne nakaznice se tudi lahko v lokalnem prometu odpo¬ šljejo. 77 Brzojavne poštne nakaznice. Za te je plačati 1.) navadno pristojbino, 2.) brzojavno pristoj¬ bino in 3). v Avstro-Ogrsko in Bosno ter Hercegovino, če ni nakaznica označena s »poštno ležeče" še 30 v za ekspresno dostavitev. V inozemstvo se pod 3 ozna¬ čene pristojbine ne plača, ker jo mora prejemnik na¬ kaznice plačati. Kam in do katerega zneska so brzo¬ javne nakaznice dovoljene, se izve na pošti. Pri navadnih kakor brzojavnih nakaznicah sme odpošiljatelj zahtevati potrdilo o izplačilu (avis de payarnent), za kar plača 25 v. III. Poštni nalogi. Poštni nalogi se lahko odpošiljajo v Avstro- Ogrsko, Bosno, Hercegovino, Egipt, Belgijo, Dansko, Nemčijo, Francosko z Alžirom, Italijo z Eritrejo, Luk- senburg, Nizozemsko in nizozemsko Vzhodno Indijo, Norveško, Romunsko, Švedsko, Švico, Srbijo, Tunis in na c. kr. avstrijske poštne urade v Turčiji. Poštni nalogi ne smeje presegati zneska 1000 K, oziroma te vrednosti v valuti drugih držav. Znesek mora biti označen vedno v valuti države, v katero se nalog odpošlje. Poštni nalogi so vselej priporočeno oddati. Na zadnji strani ovoja je zabeležiti natančni naslov odpošiljatelja. Prepovedana je vsaka osebna korespon¬ denca. Predmet poštnega naloga so: zadolžnice, me¬ nice, pobotnice, računi, kuponi itd. V tuzemstvu se sme v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino z enim poštnim nalogom odposlati pet različnih listin na pet različnih upnikov, ki morajo kajpada stanovati vsi v enem in istem kraju. V inozemskem prometu je število listin neomejeno. V tuzemskem prometu lahko odpošiljatelj zahteva, da se ga takoj obvesti, če noče dolžnik naloga sprejeti, kar mora označiti z besedami: „Če ne sprejeto, takoj obvestiti." To obvestilo stane 25 v. Priporočena pisemska povzetja. Vse pi¬ semske pošiljatve se lahko oddajo proti povzetju do 78 1000 K oziroma do te vrednosti v valuti države, kamor se povzetje pošlje. Te pošiljatve je oddati pri¬ poročeno in na ovoju natanko označiti naslov kakor tudi znesek povzetja s številko in besedo v valuti dotične države, kamor je pošiljatev namenjena. IV. Vozna pošta. Denarna pisma. V tuzemskem prometu, potem na Ogrsko, v Bosno, Hercegovino in v Nemčijo se lahko pošilja papirnat denar in kovan denar (zlato, srebro, in v tnalih zneskih tudi nikel in brons) ali vrednostni papirji v obliki pisem do 250 g brez poštne spremnice. Zavitki, ki se jih je posluževati, so ali uradni, ali privatni. Prve se mora na dveh, zadnje na petih krajih z enakim pečatom zapečatiti. Če pre¬ sega vsota odposlanega denarja 1000 K, se odda pismo lahko odprto na pošti, kjer se denar uradno prešteje in šele potem zapečati; prinesti je svoj pečat s seboj. Pri takih denarnih pismih jamči pošta za vsebino, zu to manipulacijo je treba plačati poldrugi znesek vrednostne pristojbine. Odprta denarna pisma se sprejema le v tuzemskem, in v prometu z Ogrsko. Denarna pisma nad 250 g se pošiljajo kot denarni paketi s poštno spremnico. - Pristojbina za denarna pisma v omenjene dežele obsega 1. pristojbino za težo in sicer za vsa pisma do 250 g enako za 1. pas (10. geog. milj) 24 v, za vse druge daljave (II.—VI. pas) 48 v. 2. pristojbino za vrednost in sicer za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 100 K 6 v, od 100 do 600 K 12 v in za vsakih nadaljnih 300 K 6 v več. V vse druge države se pošilja v vrednostnih pismih (Lettre de valeur) ali v vrednostnih paketih. Na kateri način in do koliko vrednosti se sme v različne države pošiljati, se poizve pri poštnem uradu. Poštni zavoji. Za pošiljanje poštnih zavojev v inozemstvo, izvzemši Nemčijo, veljajo za vsako - 79 posamezno državo posebni predpisi, ki se jih poizve pri pristojnem poštnem uradu. V naslednjem se ozi¬ ramo samo na predpise v tuzemskem in prometu z Ogrsko, Bosno, Hercegovino in Nemčijo, ker so enotni. Stvari, ki bi lahko uslužbence ali druge reči po¬ škodovale, so iz prometa izključene. Kdor odda pod napačno deklaracijo take stvari na pošto, jamči za vso škodo, ki bi utegnila nastati in se kaznuje vrhu tega še s 50 K. Najvišja teža za razne zavoje je skoro splošno za vse stvari na 50 kg določena. Pri odpošiljanju živih živali, ki se sprejme pogojema v promet, ima odpošiljatelj na zavoj in spremnico sle¬ deče zabeležiti: 1. „Če v ni sprejeto nazaj!" 2. Ce ni sprejeto, prodati!" 3. „Če ni sprejeto, brzojavno obve¬ stilo na moje stroške." Razpošiljanje tekočin v plete¬ nicah po pošti je le pogojno dovoljeno. Te steklenice ne smejo imeti nad 3 1. Plačati se ima zanje višjo pristojbino (Sperrgut) in ne prevzame poštna uprava nikakega jamstva zanje. Z eno in isto poštno spremnico se lahko odpošlje do troje zavojev na enega naslovnika. Ti zavoji mo¬ rajo biti enotni t. j. ali vsi brez vrednosti, ali z vrednostjo do 100 K oziroma na Ogrsko, Bosno in Hercegovino ter Nemčijo do 600 K ter vsi frankirani ali nefrankirani. Pristojbina obsega 1. pristojbino za težo in sicer za zavoje do 5 kg za 1. pas 30 v, za vse druge da¬ ljave 60 v. Za težje pošiljatve za prvih 5 kg kakor navedeno, potem pa za vsak nadaljni kg za I. pas 6 v, II. pas 12 v, III. pas 24 v, IV. pas 36 v, V. pas 48 v in za VI. pas 60 v. V lokalnem prometu se računa 1. pas. Za zavoje, na katere je treba posebno paziti (Sperrgut), se plača ta pristojbina v poldrugem znesku. 2. Pristojbina za vrednost je ista kakor pri denarnih pismih. Pri nefrankiranih pismih in zavojih se plača še prikladna pristojbina 12 v. Za pošiljatve, ki se pošiljajo po vozni pošti, se lahko zahteva po¬ vratnica (returrecepis) kakor tudi ekspresno dostav¬ ljanje in sicer pod pogoji, ki so pri pisemski pošti — 80 - navedeni. Vsaka pošiljatev se lahko tudi obteži 5 pov¬ zetjem do 1000 K oziroma do te vrednosti namembne države. Za te pošlljatve je plačati še poleg navedenili pristojbin tudi provizijo za povzetje, ki znaša 1. v tuzemstvu in prometu z Ogrsko, Bosno, Hercegovino, Črnogoro in Srbijo 2 v za vsake 4 K, najmanj pa 12 v, 2. v prometu z Nemčijo, Švico in c. kr. avstr, poštnimi uradi v Turčiji po 2 v za vsake 2 K, naj¬ manj pa 12 v in 3. za vse druge države po 20 v za 20 K. V. Brzojavi. Za lokalne brzojavke znaša najmanjša pristojbina (10 besed) 40 h; vsaka nadaljna beseda po 2 v. Za promet v Avstro-Ogrski, Bosni in Hercegovini ter Nemčiji znaša najmanjša taksa 60 v, vsaka nadaljna beseda 6 v. Za besedo se šteje do 15 črk ali 5 številk, Besede v naslovu in podpisu se vzamejo v račun prav tako, kakor besede v tekstu. Obrazci za brzojave stanejo 2 v. Za mednarodni promet je določena za vsak br- zojav osnovna taksa per 60 v. Za vsako besedo (največ 15 črk ali 5 številk) se pa plača brzojav v Algir in Tunis 26 v, Belgijo 21 v, Bolgarijo 16 v, Črnogoro 9 v, Dansko 21 v, Francosko 16 v, Grško 41 v, Italijo 16 v (v obmejnem prometu le 8 vin.), Nizo¬ zemsko 19 v, Portugalsko 33 v, Romunijo 9 vin. Rusijo 24 v, Švedsko 24 v, Švico 9 v, Srbijo 9 v, Turčijo evropsko 28 v, azijsko 40 v, Veliko Britanijo 26 v. Za brzojave v Ameriko obstoje posebne tarife za vsako državo. V severno Ameriko namenjepe brzo¬ javke stanejo za vsako besedo od T70 K do 4’85 K, v južno Ameriko od 8’90 K do 4P08 K. Natiskovanje poštnih vrednostnic na pisemske ovoje, dopisnice i. dr. Natisko¬ vanje poštnih vrednostnic se more napravljati na pisemske ovoje, ki so opremljenje s firmo odpošilja- telja, Natiskovanje poštnih vrednostnic pa se more - 81 — 6 napravljati tudi na one pisemske ovoje, katere vla¬ gatelj izroča v ta namen drugim osebam, da jih ra¬ bijo za pošiljanje na njegov naslov. Natiskovanje poštnih vrednostnic je dalje dovoljeno tudi na onih pisemskih ovojih, na katerih je mesto polnega na¬ slova (tvrdke) pošiljatelja natisnjeno le konvencionalno znamenje, znamka tvrdke, grb, okrajšano ime, črke, monogram. V takih primerih mora vlagatelj dati osrednjemu kolkovnemu uradu vzorce na razpolago in mu naznaniti poštni urad oziroma poštne urade, pri katerih ali v katerih nabiralnih okrajih se bodo tozadevne pošiljatve oddajale. Z ozirom na poškodbe, ki se dogajajo pri na- tiskovanju se mora vsaki naročbi priložiti primeren dodatek (1%) pisemskih ovojev i dr. Ako pa ta do¬ datek ne zadostuje za dobavo polnega naročenega števila poštnih vrednostnic, ki naj se natisnejo, se izda vlagatelju za ostanek potrdilo, na podlagi katerega mora dobiti natiskane vrednostnice poljubne vrste na novem materialu do zneska, ki je razviden iz nave¬ denega potrdila. □ □ Obrestne tabele 83 — 6 * — 84 - - 85 -• — 86 — — 87 — 88 6°/ 0 obresti od glav- niče za 12 mesecev K I h za 6 mesecev K h za 3 mesece za 2 meseca K | h dan 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 15 20 25 30 35 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 3000 4000 5000 1 1 1 2 2 3 3 4 4 5 6 12 18 24 30 36 42 48 54 60 120 j 180 . 240j 3001 ! 6 ;i2 118 24 30 !36 42 48 54 60 90 20 50 80 10 40 1*5 3 4-5 6 7-5 9 10-5 12 13 5 15 22-5 30 35 45 52-5 60 - |75 — 90 1 05 1 20 1135 1 3 4 6 7 9 10 12 13 15 30 45 60 75 50 05 1 1- 5 2 2- 5 3 3- 5 4 4- 5 5 75 10 12 5 15 17 5 20 25 30 35 40 45 50 50 50 50 50 0 02 0 04 0-06 0-06 0 08 0 1 012 0-14 0 16 0 16 ; 0-26 0-34; 0-42! 0 50: 0-58! 0 - 66 < 0- 84! 1 1*16; 1 34| 1 ; 5 1 - 66 | 3 - 34 ! 5 6-66 8 34 10 11 66 13-34' 15 16-66' 23-34' 50- . 66-66 83-34 89 — Tabela za razredčenje alkohola — 90 — co t” co c: oo tg -|Q OlO CM 00 toio 00 (M — 03 00 — CM t"- CC-H CO CD 00 — t'- (M tO ■'*' 'D LO SO NiM d to co co 05 — S O -CO NO) CO tO 'cf CO CO to CD CM 00 — 05 CM 00 t'- co co cm CDCO CD CO t''- CM to'a* ■'J* tO CS N oo^, cd co to rr ^ to co co h oj co t-- —i cm oo cd ^ cp 05 — CD CO t^-CM CDO 00 — O O CO h ;h f».CM CDCO UO -"C Tt* to co CD CM t'- 28 SS ID LQ • rj- to 1 Tfto I < 05 to to > CO co co )(D CMS 00 CM O O CM h- CO C— t"- CM CD CO ^ CD ■ tO 'ct* tO^ ' O 05 i Tf tO 1 co t'" ' CM CD CO to - to to — 05 5 to CM OO 'D CO CO CD Tf CD lO l-O 05 O — 00 CMN CMS 00 CM r-~ cm CD co ODCM SCO ' to 'T to 5 co CDCO torf 'TU i 00 CM t-- CM I CO CD CM 00 - CD co CO CD I CD ' CO CD CO CD I oc3 05C —< 05 1 -.CO Tf to t— CM CM t“r r—i CO O o co t— CD CO 00 CM CD CO to -m- 00 CM h- CO 05 — CC CM CO t''' >0 tp OO IO Tf 05 O M- to O 05 tO "'f O 05 to LO Tf Ut) co CD CO CD co CD CM t'- CM C'- — CO CM 00 ■ CO CD | rt- cd CO CD CM l". LO tO 00 CM tO tO CO C t'- CM '—CO h-Dl — 0 LO Tf< IO ^ 'J* to tl CO CM — 00 CO CD — 05 ■ 00 — CM h- ■ * 05 l^. CO I'- C- t 05 CO CM h- CO Tj* Cj to IO I t'- CM 1 Tf lO — 05 CM 00 -D CD ' OO CM h- CM CM t"» Tf CD I CDCO • CM t''. I t-- co - to tf ' CM tr ( VŠ": CM I •—05 CD M* N IM CM N — 00 —90 to 10 to '+■ CM 10 to CM CM t-r S S — 91 Številke v poševni prvi vrsti naznanjajo stopinje alkohola, ki ga hočemo zredčiti, številke v navpični vrsti pa stopinje alkohola, ki ga hočemo dobiti; pod številko alkoholske množine, ki se ima porabiti, stoji množina vode, ki se zmeša z alkoholom, Ako hočemo n. pr. zredčiti alkohol, ki ima 90* na takega, ki ima 60°, najdemo na mestu, kjer se strinjata vrsti od 90° in 60* števili 600 in 400, to se pravi, mešati moramo 600 cm . 3 alkohola s 400 cm 3 vode. Sr n. P* "O N 33 < M r o n w n> * « . * * « « . « * D o 00 to to to t—■ I—.)—* ‘ co Cn No CD cn CO '■ OOOOOOOOOOCn ooooooooooo l’ oocnrfi.to r ob o to d* Ioooolooooo oc < rt: 8 &p. > < 3 5 'fr* 5 ra 5 v. w X o O **;* O o “ a g. g D O 4^. 05 00 05 4^ tO ►— 1 OOOOOOtOOo4^ OOOOOOOOO -o cn to >—* h-* I di i" c.n ob to d) co t o : ooocn^co! I Sil r 2 3 D) tt> o' (T> - Crt h£t 3 < O o B 3 C m — ra o ^ Brt.P- -r" N 35 C D. M 3(1 ra p 2.8 n* * « . - . « « » a a o CO to CO 4 ^- CO to — 000000004^0 oooooooooo 0 -0 Cn to I I. f di |* diobtddiCoto*-^ 1 O I OCOC^-COChC r n> n> ** < 92 Kolkovne lestvice. Meter i Yard Aršin (rusko) Alen (dansko) X •a o ‘j« .2 js w ii ii > > o o •o XJ 93 124 rus. funtov = ? kg 10 () rus. funtov = 40-95 kg, tedaj 124 X 40-95 94 Angleški funt D .. . , Danski funt Japonski funt O * ..V rt H skl funt namSlri oorincti M «++J\ Dolgostna mera. 1 bJO o a 117 > ~ 03 E >2 s 95 613 angl. milj = ? km 100 angl. milj = 160 9 km, tedaj 613 >060 9 Kovani denar raznih držav. Ime dežele. Ime denarja. Avstr, vrednost K. Abesinija: 1 menelik. dolar ....... 2'35 Angleška: 1 funt šterlingov = 20 šilingov . . 24'02 Belgija: 1 frank 100 centimov.0'95 Brazilija: 1 milrejs = 1000 rejs.2 70 Bolgarija: 1 lev = 100 stotinki.0'95 Dansko: 1 krona = 100 oer.132 Egipt: 1 egipt. funt = 100 pijastrov .... 24’41 Francija: 1 frank = 100 centimov.095 Grško: 1 drahma = 100 leptov.0'95 Holandsko : (Nizozemsko): 1 goldinar = 100 cent. 1-98 Italija: 1 lira = lt 0 centesimov . j . . . 0'95 Japonska: 1 yen = 100 šenov.4'92 Kitajska: 1 haikuam tael = 1200 — 1700 keš 7'54 Maroko: 1 dolar = 5 peset = 20 reals a 25 centim. 4.92 Nemčija: 1 marka = 100 pfenigov . . . . 1'18 Norveška: 1 krona = 100 oer.1 '32 Portugalska: 1 milrejs = 1000 rejs .... 5'34 Perzija: 1 kran = 1000 dinarjev.0'95 Rusija: 1 rubelj = 100 kopejk.2'54 Romunija: 1 lej = 100 banijev.0’95 Srbija: 1 dinar = 100 para . . . j . . . 0'95 Španija: 1 peseta = 100 centimov . . . . 0'95 Švedska: 1 krona = 100 oer ....... 1*32 Švica: 1 frank = 100 rapov.095 Turčija: 1 pijaster = 40 par.0’21 Združene države: 1 dolar = 100 cents . . . 494 Argentinija: 1 peso =;100 centavos .... 4-75 Bolivija: 1 peso = 100 centavos ..... 475 Chile: 1 peso = 100 centavos.475 Columbija: 1 peso = 100 centavos .... 475 — 96 — Ime dežele. Ime denarja. Costarica: 1 (peso) colon 9 = 100 cents Dominik, rep.': zlat dolar = 100 Cent Ecuador: 1 sukre = 100 cents . . Guatemala: 1 peso = 100 centavos Haiti: 1 gourde = 100 cents . . Honduras: 1 dolar = 100 cents Mexiko: 1 peso, = 100 centavos Nicaragua: 1 peso - 100-centavos Panama: 1 dolar = 100 cents . . Paraguay: 1 peso 100 centavos Peru: 1 sol 100 centavos . . . Salvador: 1 peso = 100 centavos . Uruguay: 1 peso = 100 centavos . Venezuela- 1 bolivar = 100 cents Venezuela. - j pego = 5 bolivar . Avstr, vrednost K. 4-75 4-75 4-75 4-75 4-75 4-75 4-75 4-75 4-94 4-75 475 4-75 4-75 4-75 Pripomni se pa, da so navedene vrednosti pov¬ prečne kurzne vrednosti in da je merodajen pri me¬ njavi oziroma računu kurz dotičnega dneva. 98 Preračunjevalne tabele. m ]3ut]l§ •}§ punj ! 3u !1!5 fCSr-OM^^OO | rt" 00 I TfM CO CO 00 ^ CSCO-^^iO^Ot^-COCOiOCO — OOOOLOCOCCCMCO , -rHfMiMNroro^o-K' I I I I u I I I «-*g m^W!DNCOQOOOOOOCOOOO -iMCO^tiO^SOOOJOC [ I Ul' I UM Ul J. 1,1.1 I I ;H U 99 20V« 1000 202 63 1 — ■ — 10 1000 40V* 5000 1013 15 2 — 1 8 5000 100 101 102 — Tabela za preračunanje domačega in tujega denarja. Ta Tabela je proračunjena po stalnih kurzih, ki jih rabi c. kr. pošta. V tabeli so navedene vse valute, v katerih se lahko nakaže denar s poštno nakaznico. Postne nakaznice v inozemstvo se namreč morajo napraviti v inozemski vrednosti (na Nemško v markah, na Rusko v rubljih itd.) Nastopni primeri pojasnujejo rabo te tabele. 1. Račun se glasi na mark 450-25. Koliko se mora plačati v kronah? 100 mark je K 11780, tedaj 450-25 X 117-8 ioo. = K 530-39 2. ali račun berolinskega trgovca se glasi na K 445-50. Na koliko mark se mora glasiti avstrijska poštna nakaznica? 100 K je 84-89 mark, tedaj 445-5 X 84-89 100 = mark 378"18 3. Račun iz New Yorka se glasi na 45'96 do¬ larjev. Koliko je to v kronah? 100 dolarjev je 496 K tedaj 45-96 X 496 100 K 227-96 4' ali avstrijski trgovec dolguje v New Yorku K 65'50. Na koliko dolarjev se mora glasiti poštna nakaznica? 100 kron je 2016 dolarjev, tedaj 65-5 X 20-16 100 13'20 dolarjev Vse v tabeli navedene valute jo razdeljene v 100 stotink, izvzemši angleško. Funt sterling (£) ima 20 šilingov (s) in 1 šiling 12 pens (d), 1 .* je K 24-06 ls.. 1-20 1 d „ . 0-10 103 Račun se glasi t' 1" 3" 5" (1 sterling, 3 šilinge, 5 pens). Koliko je to v kronah? 5 d je K 0-50 3 s „ „ 3-60 lt,, 24-06 K 28-16 Trgovec dolguje angleškemu trgovcu K 450'60. Koliko je to v angleški veljavi? Izračunali bomo najprej, koliko je to v d. K 1 = 10 d, tedaj K 450-60 X 10 4506 d: koliko je to £ in s ? 4506 : 240 = t- 18 4320 ostane 186 d : 12 ==' 5 15 180 ostane 6 d d 6 V 18" 15" 6" (240 d - 1 *, 12 = 1 5.) Kakor že zgoraj omenjeno, je te kurze določila pošta za denarne nakaznice, da pošiljatelj denarja zanesljivo ve, koliko mora plačati v naši veljavi. Ako se pa račun poravna drugim potom, se naj v prera- čunanje porablja dnevni kurz na borzi, ki ga prinaša vsak večji list med borznimi poročili pod „valute” in je navadno nižji kot pa v tabeli porabljeni. 104 — labela za izračunanje dni od enega datuma do drugega Pri računanju obresti je treba mnogokrat vedeti, koliko dni je preteklo od enega datuma do drugega, n. pr. od 2. februarja do 9. julija. S pomočjo pred- stoječe tabele se število preteklih dni lahko hitro najde. Ako poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je ta v našem slučaju 120. Tej številki pa je še prišteti razliko med dnevi t. j. 7 (9—2 = 7) torej je preteklo od 2. februarja do 9. junija 127 dni. Od 2. februarja do 2. junija = 120 dni od 2. junija do 9. junija 7_dni 127 dni Od 15. avgusta do 15 novembra je preteklo 92 dni. V tabeli je računjen februar po 28 dni. V pre¬ stopnem letu je treba februarju 1 dan prišteti. 0 0 — 106 - Preračunavanje anuitet in sestavljanje amortizačnih načrtov. Zlasti pri hipotečnih zavodih in hranilnicah velja običaj, da se odplačujejo najeta posojila v zneskih, ki so vsako leto enaki. Ti zneski obsegajo v prvi vrsti narasle obresti, poleg tega pa tudi še del odplačila na glavnico. Obresti in odplačilo na glavnico imenujemo skupno „anuiteto“. Jasno je, da morajo biti vsakoletne obresti vsled rednega odplačevanja na glavnico vedno manjše. Načrt, iz katerega je razvidno, koliko znaša vsako leto ostanek dolga in koliko obresti od tega dolga, imenujemo amortizačni načrt. Ker je preračunavanje amortizačnih načrtov zelo zamudno in za marsikoga jako težavno, sestavile so se praktične tabele, s pomočjo katerih ie vsakomur mogoče določiti anuiteto za dano posojilo po dogo¬ vorjeni obrestni meri in za dogovorjeno dobo let. V tabelah na naslednjih straneh imamo takozvane anuitetne faktorje za 1 K po 3 l l2°lo, 4° 'o, 4 1 2 0 o in 5°,'o za dobo 30 let. Za vsako posojilo najdemo anu¬ iteto na ta način, da znesek posojila pomnožimo z dotičnim anuitetnim faktorjem. Vzemimo, da hočemo posojilo K 20.000 odplačati pri 4° o obrestovariju v 8 enakih letnih anuitetah. V razpredelnici za 4° o obrestovanje v § vrsti najdemo anuitetni faktor 0-14852783. Če posojilo 20.000 K s tem faktorjem pomnožimo, dobimo letno anuiteto 2970 K 56 h. Sestavimo si sedaj amortizačni načrt k rej pri¬ meri. 107 - Amortizačni načrt posojila K 20.000, vračljivega v 8 letnih anuitetah po 2970 K 56 h po 4»/o 10 « ~ ca 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 , 24 | 25 ! 26 27 i 28 29 30 Anuitetni faktorji. 3 ' ' 2 % 1-035 0-52640049 0-35693418 0-27225114 0-22148137 0-18766821 016354449 0-14547665 0-13144601 0-12024137 0-11109197 0 10348395 0-09706157 0-09157073 0-08682507 0-08268483 0-07904313 0-07581684 0-07294033 007036108 0-06803659 006593207 0-06401880 006227283 0-06067404 005920540 0-05785241 0-05660265 0-05544538 0-05437133 0-53019608 0-36034854 0-275490051 0-22462711 1 0-19076190 0 16660961 0 14852783 0-13449299 0 12329094 0-11414904 0-10655217 0 10014373 009466897 008994110 0-08582000 j 0-08219852 0 07899333 0076138621 0-07358175 0-07128011: 0-06919881 0 06730906 006558683 0-06401196 0-06256738 0-06123854 006001298 0-05887993 0-05783010 0-53399756 036377336 027874365 0-22779164 0-19387839 0 16970147 0-15160965 0-13757447 0-12637882 0-11724818 0-10966619 0 10327535 0-09782032 0 09311381 0-08901537 0-08541758 0-08223690 0-07940734 0-07687614 0-07460057 0-07254565 0-07C68249 0-06898703 0 06743903 0-06602137 : 0-06471946 j 0 06352081 006241461 0-06139154 0-53780488 0-36720856 i 0-28201183 0-23097480 | 0 19701747 0-17281982 0-15472181 0-14069008 0-12950458 0-12038889 0-11282541 0-10645577 010102397 0-09634229 009226991 0 08869914 0-08554622 j 0-08274501 0-08024259 i 0 07799611 0-07597051 0-07413683 007247090 0-07095246 0-06956432 0-06829186 0-06712253 006604551 0-06505144 | — 109 - Užitninska tarifa za mesto Ljubljano. 110 111 112 113 — 114 Užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev. Opombe. 1. Za živali, katerim manjkajo le posamezni deli (glava, noge), je plačati užitnino od kosa. 2. Kot teleta, ki niso že prekoračila starosti enega leta, se smatrajo ona, katerim ne manjka noben mlečnik Protidokaz je izključen. 3. Glede utežnih postavk v postavkah 4, 5, in 6 je omeniti, da veljajo za takrat, ko se živali ob¬ davčijo. 4. Pri določitvi teže se taki deli, ki niso užitni, pa so v zvezi z mesom, n. pr. kosti, ne odbijejo. 5. V I. tarifni razred spadajo kraji, ki imajo čez 20.000 duš, v II. razred kraji s prebivalstvom od 10.000 do 20.000 duš in v lil. razred vsi drugi kraji. Za naše kraje pride torej le III. razred v poštev, ker je Ljubljana zaprto ozemlje in pobira svojo užitnino (glej tabelo). Število duš velja le za posamezne kraje, ne pa n. pr. za celo občino. Užitni n a za vino in mošt znaša za vse de¬ žele od hektolitra 5 K 94 h. Vendar pa veljajo za nekatere kraje izjeme in so ti kraji v posebnih raz¬ glasih izvzeti. Na Kranjskem znaša užitnina za nekdanje Postojnsko in Novomeško okrožje od hektolitra 4 K 64 h. Ti okraji in občine so v posebnih razglasih označeni kot kraji, kjer se prideluje vino slabše vrste. Isto velja za Štajersko, Koroško in Primorsko, kjer znaša v nekaterih krajih užitnina tudi le 4 K 46 h od hektolitra. V nekaterih okrajih Goriške, Gradiščan¬ ske in Istrije ter na kvarnerskih ofokih.znaša užitnina, ker je tamošnje vino v ceni veliko nižje nego drugod, le 3 K 72 h od hektolitra. Sploh pa opozarjamo na tozadevni zakon o užit¬ nim na meso in vino, kajti če se tega zakona ne pozna dobro, se ne more presoditi, po katerem merilu se pobira užitnina zlasti od vina. 115 Tabela za osebno dohodnino. Osebno dohodnino plačujejo one osebe, ki imajo več nego 1200 K dohodkov. Napoved za osebno dohodnino morajo vložiti oni, ki so pozvani v to in ki imajo nad 2000 K dohodkov. Rok za vložitev je do 31. januarja vsakega leta in sicer se napovedo dohodki prejšnjega leta. Opozarjamo tudi na to da so delodajalci, ki imajo uslužbence z več nego 1200 K dohodki, obvezani, take osebe naznaniti davčnemu oblastvu. Prizivi in vloge glede osebne dohodnine so koleka prosti. Koliko je treba plačati davka, nam pojasni naslednja tabela: — 116 Vojaška taksa. Ako nam je iz prejšnje tabele znana višina osebne dohodnine, lahko izvemo iz naslednje tabele višino vojaške takse. i. t. d. 117 Občna pridobnina. Ta davek mora plačevati vsakdo, kdor izvršuje v tuzemstvu t. j. v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru kako pridobitno podjetje, ali se sploh peča s kakim na dobiček proračunjenim opravilom. Bistveni pogoj za utemeljenost občne pridobnine je, da se podjetje ali opravilo dejansko izvršuje brez raz¬ ločka, ali je podvrženo obrtnemu redu ali ne, in namen, da se iz podjetja ali opravila doseže kak dobiček, naj sc nameravani dobiček uresniči ali ne, torej so občni pridobnini podvržena tudi pasivna podjetja, ki izka¬ zujejo izgubo v bilanci. Občni pridobnini niso podvržena 1. javnemu de¬ janju računov zavezana podjetja, ker so ista obdačena s posebno pridobnino; 2. opravila, ki se vrše v službenem razmerju proti plačilu ali mezdi; vendar so agentje ali potniki nastavljeni proti proviziji, tudi če delujejo za eno samo tvrdko, zavezani občni pridobnini; 3. obrat kmetijstva in gozdarstva, kamor je prištevati tudi vrtnarstvo, lov, ribarjenje. Lov po tujem zem¬ ljišču, ribarjenje v javnih ali v zakup vzetih vodah in umetno ali trgovinsko vrtnarstvo pa je podvrženo občni pridobnini. Občne pridobnine so po zakonu oproščeni med drugimi tudi domači obrtniki, ki narejajo ali obdelu¬ jejo obrtnijske izdelke samo po nalogu in na račun podjetnikov sami ali s svojo družino. Oproščena tega davka so tudi vsa postranska opravila, če njih letni donos ne presega 100 K in ako jih ni morda šteti za del rednega obsežnejšega obrtovanja. Revne pridobninske zavezance, ki opravljajo svoj obrt brez pomagačev ali samo z enim pomagačem, sme pridobninska komisija, oziroma davčna oblast odvezati plačevanja pridobnine. Davčna dolžnost se prične začetkom onega me¬ seca, tekom katerega se je začel obrt izvrševati, neha se pa koncem onega četrtletja, v katerem se je obrto- vanje nehalo; seveda je treba v ta namen najkasneje — us — tekom štirih tednov po prenehanju obrtovanja to z nekolekovano vlogo naznaniti davčni oblasti, ker bi se sicer pridobnina odpisala šele od onega četrtletja naprej, ki sledi tozadevnemu naznanilu. Davčni oblasti se mora naznaniti tudi vsaka preselitev obrta, kakor tudi prevzetje obrta. Občna pridobnina se odmerja za vsaki dve leti (priredbena doba) na novo. Za vse de¬ žele zastopane v državnem zboru je občna pridobnina za vsako leto določena v znesku 35.464.000 K. Ta pridobninska glavna vsota se pa ne razdeli neposredno na posamezne davčne zavezance, marveč razdeli to glavno vsoto kontigentna komisija na Dunaju na po¬ samezne davčne družbe. Davčni zavezanci vsakega priredbenega okraja se uvrstijo po visokosti doslej plačevane prirodbine v štiri razrede. Pripadniki vsa¬ kega takega pridobninskega razreda v enem prired- benem okraju tvorijo eno davčno družbo. Priredbene okraje za prvi in drugi razred sestavljajo okraji trgovinskih zbornic, za tretji in četrti razred so priredbeni okraji mesta in obrtnijski kraji z več kakor 20.000 prebivalci in pa politični okraji. Za vsako davčno družbo dolo¬ čeni del glavne vsote razdeli na posamezne davčne zavezance pridobninska komisija in sicer na ta način, da odloči vsakemu davkoplačevalcu en davčni po- stavek. Ako se vsota vseli davčnih postavkov ene davčne družbe ne vjema z onim zneskom, ki ga mora ta davčna družba vsled sklepa kontingentne komisije plačati, bodisi da tega zneska ne doseže, bodisi da ga presega, tedaj je treba to razliko poravnati ali potom pribitka k davčnemu postavku ali pa potom odbitka. Pridobninska komisija odkaže vsakemu davč¬ nemu zavezancu tisti davčni postavek, ki po njenem prevdarku najbolje ustreza sredni donosnosti njego¬ vega obrta ali opravila v razmerju do srednje donos¬ nosti obrtov in opravil drugih davčnih zavezancev iste davčne družbe. To srednjo donosnost presoja pridob¬ ninska komisija na podlagi poizvedenih in sicer ji znanih merodajnih razmer. Davčni postavki za občno pridobnino so sledeči: — 119 — Naslednji davčni postavki rastejo po 400 K. O O Hišni davek. Hišni davek je ali hišno-najemni, ali hišno- razredni ali pa 5 odstotni davek. Hišno-najemnemu davku so podvržena vsa poslopja stoječa v takih krajih, ki so podvrženi hišnonajemnemu davku, t. j. v krajih, kjer je vsaj polovica vseh poslopij in razen tega vsaj polovica stanovalnih delov v najem oddanih. V takih krajih se mora torej hišna najemnina plačevati tudi od onih poslopij, ki niso v najem oddana in v katerih prebiva lastnik sam ali pa jih brezplačno prepušča drugim za stanovanje ali porabo. Hišnonajemni davek se mora pa plačevati razen od poslopij stoječih v pravkar omenjenih krajih tudi od onih poslopij sploh, ki so v celoti ali deloma v najem oddana. Hišnona¬ jemni davek znaša za Ljubljano s predmestji 26%% one hišne najemščine, ki preostaja, ako se od kosmate najemščine odbije 15°,o za vzdržavanje in amortizacijo poslopij, za vse druge hišnonajemnemu davku pod¬ vržene kraje pa 20% po odbitku 30% odstotkov za vzdržavanje in amortizacijo preostajajoče najemščine. N d sl h si v L h v n o s n P t s P s r s c c 1 I c 1 1 1 1 1 120 — M< M -rt Na Kranjskem so v celoti podvrženi 20% najemnemu davku po 30% odbitka za vzdrževalne stroške na¬ slednji kraji: Idrija, Kranj, Litija, Radovljica in Sp.Šiška. Hišnonajemni davek se odmeri za dve leti skupaj in sicer na podlagi napovedi, podanili od davkoplače¬ valcev samih. Letos 1912. se oddajo napovedi za L 1913 in 1914 in sicer se napovedo najemnine v letih lil in 1912. Hišnorazredni davek je davek od porabne vrednosti poslopij določenili za prebivanje in se od¬ merja po tarifu. Temu davku so torej podvržena samo ona poslopja, ki v resnici služijo za prebivanje, ali pa so vsaj za prebivanje namenjena. Za uvrstitev po¬ slopij v posamezne tarifne razrede je edino merodajno število stanovalnih prostorov. 5% davek se mora plačevati od vseli onih po¬ slopij, ki so iz naslova zidave oproščena hišnonajem- nega davka. Ta davek znaša 5° o čiste najemščine, po odbitku 15% oziroma 30% za vzdržavanje in amor¬ tizacijo. Ta davek se plačuje torej samo od onih po¬ slopij, ki bi bila sicer podvržena hišnonajemnemu davku. Ako stanovanje ni v najem oddano, irna gospodar pravico zahtevati, da se mu za čas, v katerem stoji stanovanje prazno, hišnonajemni davek odpiše; seveda mora to naznaniti davčnemu oblastvu (davčni admini¬ straciji ali pa okrajnemu glavarstvu) tekom štirinajstili dni po izpraznenju stanovanja. Vse novozgrajene hiše, kakor tudi vse prezidave, dozidave in prizidave so po zakonu z dne 25. marca 1880. drž. zak. št. 39. za 121etno dobo hišnega davka proste in se tekom te dobe plačuje od njih samo 5° o davek. Dotične nekolekovane prošnje je vlagati naj¬ kasneje tekom 45 dni po dovršitvi stavbe, vsekakor pa pred vporabo dotične stavbe. Prošnji je treba pri¬ ložiti stavbno dovoljenje, oblastveno potrjeni načrt, potrdilo o dovršitvi stavbe, prebivatno dovoljenje in krajepis hiše. O O - 121 — Avstrijski konzulati. Države, ki imajo svoje podanike v tujih državah, ali ki imajo večje trgovske zveze v inozemstvu, imajo v dotičnih državah svoje konzulate. Tako ima tudi naša država po važnih mestih celega sveta svoje kon¬ zulate in tudi diplomatična zastopstva. V delokrog k konzulatov spada, varovati interese svojih podanikov, poročati svoji vladi o trgovskih, industrijskih in kme- J tijskih razmerah dotične države, gledati na to, da po- ( stanejo trgovske razmere med njimi in tujo državo I vedno močnejše. Dalje je namen konzulatov, poskr- l beti informacije o tvrdkah konzularnega okoliša itd. V trgovskih razmerah dopisujejo konzulati ponajveč s trgovskim ministrstvom in trgovskimi zbornicami, in- 1 teresentom, ki žele informacije, pojasnila, naslove itd. kake tuje države, nasvetujemo, da se obrnejo za toza- ( devne informacije na trgovsko in obrtniško zbornico, v katere okolišu se podjetje nahaja. V vseh drugih za- i devab, pa tudi lahko v trgovskih, naj se interesenti obračajo naravnost na konzulate. Za nas Slovence pri- 1 dejo v prvi vrsti v poštev naši konzulati v Severni Ame¬ riki, ker imamo tam veliko svojih ljudi, dalje naši konzu- ( lati v Turčiji, Bolgariji, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Egiptu in 1 na Grškem, ker imamo s temi državami kupčijske zveze. 1 Naslov konzulatov je napraviti: k. u. k. oest.-ung. , General- (Vize-) Konsulat. V naslednjem navajamo avstro-ogrske konzulate: 1. Zedinjene države v Severni Ameriki. G. K. Chicago, G. K. New-York, K. Philadelphia, K. Pits- burg, K. San Frančiško, K. Manila, V. K. Cleveland, K. Honululu, K Sant Juan, V. K. Charleston. 2. Argentinija: K. Buenos-Aires, V. K. Bahia Blanca, V. K. Parana, V. K. Rosario de Santa Fe. 3. Belgija: K. Antwerpen, K. Briissel, K. Genf, K. Luttich. 4. Bolivia: V. K. Oruro. 5. Brasilija: G. K. Rio de Janiero, K. Curityba, K. Porto Alegre, K. Sao Paolo, V. K. Rio Grande do Sui. 122 6. Chile: G. K. Valparaiso. 7. Kitajsko: G. K. Shangai, K. Tientsin. 8. Kolumbija: K. Baranquila, K. Bogota. 9. Costa Rica: K. San Jose. 10. Guba: G. K. Havana. 11. Dansko: G. K. Kopenhagen, K. Aalborg, K. St. Thomas. 12. Nemčija: G. K. Bremen, K. Karlsruhe. K. Mannheim, K. Miinchen, K. Niirnberg, G. K. Hamburg, G. K. Berlin, G. K. Frankfurt a. M., G. K. Koln, K. Breslau, K. Danzig, K. Kdnigsberg, K. Stettin, K. Dresden, K. Leipzig, K. Stuttgart, V. K. Chemnitz. 13. Equador: K. Guayaquil. 14. Francija: G. K. Marseille, G. K. Pariš, K. Nizza, K. Bordeaux, K. Lion, V. K. Toulon, K. Nantes. 15. Algier, (francoska pokrajina v Sev. Afriki): G. K. Algier, K. Pointe a Pitre, K. Saigon. 16. Grško: K. Corfu, K. Patras, K. flir den Pireaus und Athen v Atenah, K. Sira. 17. Anglija: G. K. Liverpool, G. K. London, G. K. Montreal, K. Belize, K. Britgetovvn. 18. Angleške kolonije: G. K. Kalcutta, G. K. Capstadt, G. K. Sydney, K. Gibraltar, K. Hongkong, K. Kingston, K. Malta, K. Penang, K. Singapore, K. Port Luis, K. Port of Spain, V. K. Lagos, V. K. Mombasa. 19. Guatemala: K. Guatemala. 20. Haiti: K. Cap Haiti, K. Port au Prince. 21. Italija: G. K. Genua, G. K. Neapel, G. K. Palermo, G. K. Benetke, K. Ankona, K. Bari, K. Bologna, K. Ci- vitavecchia, K. Florenca, K. Livorno, K. Milan, K. Rim. 22. Japonsko: K Jokohama. 23. Marokko: G. K. Tanger. 24. Mehika: K. Merida-Progreso, K. Mehika, K. Monterey, K. Tampico, K. Veracruz. 25. Monaco: K. Monako. 26. Montenegro: V. K. Antivari. 27. Nicaragua: K. Managua. 28. Nizozemsko: K. Amsterdam. 123 29. Nizozemske kolonije: K. Batavia, K. Curagao. 30. Norveško : G. K. Christiania. 31. Turčija (in njena posestva v Mali Aziji): G. K. Skutari, K. Mitroviča, K. Prisren, K. Ueskub, K. Monastir, G. K. Janina, G. K. Saloniki, K. Adria- nopel, K. Konstatinopel, G. K. Smirna, K. Canea, G. K. Trapezunt, K. Aleppo, G. K. Beirut, K. Jeru¬ zalem, K. Bagdad, K. Tripolis. 32. Egipt: G. K. Kajiro, K. Aleksandria. 33. Bulgaria: G. K. Sofija: K. Rustschuk, K. Phi- lippopel, K. Varna, K, Widdin. 34. Luxemburg: K. Luxemburg. 35. Tunis: G. K Tunis. 36. Panama: K. Panama, K. Colon. 37. Paraguay: K. Asuncion. 38. Perzija: K. Tabris, K. Teheran. 39. Peru : G. K. Lima. 40. Portugalsko: G. K. Lisabona, K. Funclial. 41. Portugalske kolonije: G. K. Macao, K. Lau- renzo-Marquez. 42. Rumunska: K. Braila, K. Bukarešt, K. Galac, K. Jassy, K. Costanca. 43. Rusija: G. K. Moskva, G. K. Odesa, G. K. Peterburg, G. K. Varšava, K. Kijev, K. Tiflis. 44. Salvador: K. San Salvador. 45. San Domingo: K. Puerto Plata. 46. Švedsko: G. K. Stockholm, K. Gothenburg, V. K. Norrkdping, K. Malmb. 47. Švica: G. K. Zuricli, K. Genf, K. St. Galcn. 48. Srbija: K. Belgrad,:- V. K. Niš. 49. Siam : K. Bangkog. 50. Španija: G. K. Barcelona, K. Madrid. 51. Uruguay: K. Montevideo. 52. Venezuela: K. Caracas, K. Maracaibo, K. Puerto Cabelo. 53. Zanzibar: K. Zanzibar. 54. Honduras: K. Amapala. G. K. — General Konsulat, K. = Konsulat, V. K. Vize-Konsulat. 124 Kako se dobiva davka prosti bencin. Mineralno olje ali bencin je podvržen konsum- nemu davku, ki znaša 13 K za 100 kg z odredbo finančnega ministrstva z dne 9. julija 1903 št. 51513 drž, zak. št. 143 se je pa ukrenilo, da se sme za ne¬ katere namene uporabljati davka prosti bencin in sicer fak, ki ima gostote 770° pri -(- 12° Reamurja. Eden teh namenov je tudi poraba bencina za gonitev motor¬ jev, ki so tudi pri naših obrtnikih že jako v porabi. Da se sme prejemati davka prosti bencin, je treba prositi za dovoljenje pri c. kr. finančnem ravna¬ teljstvu dotične dežele. Ako se porablja davka prosti bencin v kakem obrtnem podjetju, je treba vložiti prošnjo za dovoljenje pri pristojni trgovski in obrt¬ niški zbornici, nasloviti jo pa kajpada tudi na finančno ravnateljstvo. Vzorec prošnje bi se glasil: Slavno c. kr. finančno ravnateljstvo! Udano podpisani prosi, da mu slavno c. kr. finančno ravnateljstvo v zmislu določb razpisa c. kr. finančnega ministrstva z dne 9. julija 1903, drž. zak. št. 143 izda dovoljenje, prejemati davka prosto mineralno olje pod gostoto 770° pri -j-12° R. (bencin): 1. Bencin bom potreboval za gonitev motorja v svojem obrtovališču. 2. Približno bom potreboval. kg ben¬ cina na leto in ga dobival v množinah po ... . kg. 3. Bencin bom nabavljal pri rafineriji za mine¬ ralno olje v. 4. Varščino v zahtevani višini položim v . . . 5. Motor št.je sistem. in ima maksimalno storilno zmožnost . . . . HP ter porabi vsako uro . ... kg bencina. Navedbe • potrjuje priloženi ■/. certifikat. 6. Motor bo približno.dni v letu in .... ur na dan v obratu. 125 — Podpisani izjavljam, da se podvržem vsem zadevnim splošnim in posebnim varnostnim na- redbam. V., dne.19 . . Podpis in natančen naslov. K posameznim točkam te prošnje pripominjamo naslednje: K 2. Napove se množina, ki se jo potrebuje tekom enega leta. Prosilec pa ni primoran vso mno¬ žino v dotičnem letu vzeti ali porabiti, lahko mu je tudi preostane za prihodnje leto. K. 3. Napove se rafinerija, pri kateri se bo bencin jemal. Ako se vzame bencin pri rafineriji za mine¬ ralno olje v Trstu, se mora napovedati natančno množino, ki se jo bo vzelo do konca dotičnega leta, v katerem se prosi. Ako prosim meseca avgusta za davka prosti bencin, moram navesti množino, ki jo bom vzel do konca decembra. To velja pa le za Trst. K 4. Varščina se vsled novejše odredbe c. kr. finančnega ministrstva vloži le tedaj, ako presega množina bencina, za katerega se prosi za eno leto, 10.000 kg. Ako se prosi za manjšo množino t. j. do in pod 10000 kg, se varščina ne zahteva. K 5. Priložiti je certifikat, ki ga da dotična strojna tvrdka, pri kateri se je motor kupil. Tak certifikat mora tvrdka za vsak motor pri prodaji dati. K 6. Ker se motor zdržema ne rabi celo leto, se napove približno število dni, v katerih se bo obrat vršil. Navede naj se tudi vedno natančen naslov, da se rešitev prošnje ne zavleče, kajti v tem oziru je finančna oblast zelo stroga. Iz novejših odredb je še pripomniti, da zadostuje, ako se med letom menja dobavitelja, t. j. da se vzame bencin pri drugi rafineriji kakor se je v prošnji na¬ povedalo, ali ako se vzame bencin v manjših ali v večjih množinah (k 3) kakor napovedano, da se te okolnosti prijavijo le pri finančni straži in ni treba še posebej prositi pri finančni oblasti. Ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci. Uprave avstrijskih, ogrskih in bosensko-hercego- vinskih železnic dovoljujejo trgovskim potnikom ob prevažanju kovčekov z vzorci tarifarične ugodnosti. V dosego teh olajšav se mora trgovski potnik izkazati z legitimacijsko in identitetno karto, katere izdajajo na prošnjo firme trgovske in obrtniške zbornice. Le¬ gitimacijske karte se izdajajo za dobo enega koledar¬ skega leta in izgube redno dne 31. decembra dotič- nega leta veljavo. Identitetne karte obsegajo ime pot¬ nika, njegov podpis, pečat in podpis oblasti, ki jih izdaja, ter so opremljene s fotografijo imetnika. Le¬ gitimacijske karte se smejo izdati: 1. Imetnikom pro- tokoliranih firm in njih nastavljencem. 2. imetnikom neprotokoliranih firm in njim nastavljencem. 3. Trgov¬ skim agentom, kateri osebno opravljajo svoje kupčije, pa le tedaj, ako je sedež dotične firme v okrožju oblasti, ki izdaja legitimacijske karte. Ne sme se pa izdajati legitimacijskih kart uslužbencem trgovskih agentov. Trgovskim potnikom in stalnim agentom, ki za več obrtnikov nabirajo.naročila, se izdajajo legiti¬ macijske karte le proti predložitvi obrtnega lista. Ako se legitimacijska ali identitetna karta izgubi, sme se izdati nova legitimacijska ali identitetna karta. V le¬ gitimacijski karti navedena tvrdka je odgovorna za vsako zlorabo olajšav svojega nastavljenca. Na Kranj¬ skem izdaja legitimacijske karte trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Pri zbornici je vlagati kolka proste prošnje katerim je priložiti sliko potnika (format 6 '/žX 10V/2 cm), potrdilo, da je res v službi firme ter kolek za 1 K, za kolkovanje legitimacijske karte ; v prošnji je dalje navesti ime potnika ter število in vsebino kovčekov z vzorci. O O 127 — Dopustnost trgovskega potovanja. Za trgovsko potovanje velja zakon z dne 25. februarja 1902, drž. zak. št. 49 ter ministrska ukaza 0 r z dne 27. decembra 1902, drž. zak. št. 242 ter z dne m 27. julija 1903, drž. zak. št. 164. Določbe teh zakonov so v bivstvu sledeče: Lastniki obrtnih podjetij imajo re pravico, da iščejo, potujoči izven svojega stanovišča Pre pre, ave tora dl P f ne :ref za arjž bi' go< )eH' od' ščl ■ste po ;čn< mo e ji ke kr :ofl’ iaj f n luž rro' , 5 Delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin. Dne 4. maja 1910 je stopil v veljavo zakon o delovnem času uslužbencev v trgovinah in o zapiranju trgovin, ki odrejuje naslednje: V trgovskem in spedicijskem obrtu in v pro¬ dajalnah produkcijskih obrtov se mora dovoliti po končanem dnevnem delovnem času pomožnim de¬ lavcem nepretrgan počitni čas najmanj 11 ur. Za kočijaže v spedicijskem obrtu mora znašati nepre¬ trgan počitni čas najmanj 10 ur. Tekom delovnega časa se mora dati pomožnim delavcem opoldanski odmor. Opoldanski odmor se lahko dovoli za vse pomožne delavce istega obrata istočasno ali pa potom menjavanja in mora znašati, ako znaša popoldanska delovna doba več kakor 4 ure, in ako pomožni delavec izven hiše, kjer se nahaja obrtovaiišče, obeduje, najmanj eno in pol ure, sicer eno uro. Pri obrtih, kjer se vrši prodaja blaga v za odje¬ malce odprtih prostorih, morajo biti ti prostori skupno s pripadajočimi pisarniškimi prostori in skladišči zaprti od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Le pri trgovinah z jestvinami smejo biti ti prostori in skladišča odprti do devete ure zvečer. Odjemalcem, ki so ob času zapiranja trgovine še v prodajalni, se sme še postreči. Deželna politična oblast lahko po zaslišanju trgovske in obrtne zbornice, dotičnih občin kakor tudi načelstev dotičnih zadrug in pomočniških odborov določi, da se v posameznih občinah ali pa v določenih delih teh občin tekom celega leta, v gotovih časovnih dobah ali pa v gotovih dneh, zapro prodajalne v zgodnejši uri, ki se določi med 7. in 8. oziroma 9. uro zvečer, ali pa da se odpro prodajalne po 5. uri zjutraj. Ta določba se lahko izda za obrt sploh, ali pa za posamezne katagorije obrtov. - 135 — Ob tržnih dneh se v prejšnjem paragrafu označeni prostori za nakup in prodajo predmetov, s katerimi se trži na dotičnem sejmu, lahko odpro že začetkom sejma. V zgoraj navedenih prostorih je pomožnim de¬ lavcem dati priliko za sedenje. Določbe glede minimalnega počitnega časa za pomožne delavce, oziroma določbe glede zapiranja trgovin ne veljajo: 1: za dela v svrho izvršitve inventure, 2. za preselitev ali prenovitev trgovine, 3. za obiske sejmov, 4. za dela, ki se morajo v svrho preprečitve pokvarjenja blaga ali v drugih nezgodah takoj zvršiti. 5. razen tega za največ 30 dni v letu. Ako nastane v pod točko 1—5 navedenih slučajih skrajšanje minimalne počitne dobe pomožnih delavcev, zadostuje, ako se to naznani obrtni oblasti, kar se v pod točko 4 navedenem slučaju lahko izvrši naknadno tekom 24 ur. Ako pa nastane v pod točko 5 nave¬ denem slučaju poleg tega še skrajšanje zapiranja trgovin, se ti izjemni časi zapiranja trgovin kakor tudi dnevi izjemnega zapiranja trgovin določijo od obrtne oblasti prve instance po zaslišenju načelstev dotičnih zadrug in pomočniških odborov in sicer splošno ali pa za posamezne obrte in kraje. V posameznih zdraviliščih, v katerih je promet v večernih urah običajno posebno živahen, se določbe o minimalni počitni dobi pomožnih delavcev oziroma o zapiranju trgovin za časa sezije od trgovskega mi¬ nistra v dogovoru z ministrom za notranje zadeve po zaslišanju dotičnih trgovskih in obrtnih zbornic, kakor tudi načelstev dotičnih zadrug in pomočniških odborov potom ukaza lahko razveljavijo in sicer popolnoma ali pa le deloma. Za podaljšani delavni čas gre po¬ možnim delavcem primerno posebno plačilo. V času, v katerem morajo biti zgoraj navedeni prostori zaprti, je prodaja blaga od hiše do hiše in 136 — Prodaja blaga na cesti prepovedana, v kolikor niso od obrtne oblasti glede te prodaje blaga na cesti do¬ voljene izjeme. Te določbe veljajo tudi za blagovni promet kon¬ zumnih društev in gospodarskih ter pridob. zadrug. O 0 Delovni čas v trafikah in zapiranje trafik. 1. V tobačnih trafikah, v katerih se vrši prodaja tobačnih izdelkov samostojno, to se pravi kot glavno opravilo, morajo biti prostori, ki so odprti za promet odjemalcev, kakor tudi k tem prostorom pripadajoče pisarnice in skladišča, v času od devete ure zvečer do pete ure zjutraj zaprti. Prodajni obrat sme tedaj v času od 5. ure zjutraj do 9. ure zvečer trafikant poljubno izvrševati, toda vsekako tako, da zdržema ne sme manj kakor 12 ur trajati. Začetek in konec prodajnega časa se mora na¬ znaniti pristojni oblasti, katere dolžnost je le nad¬ zorovati, koliko časa in ob katerih urah je trafika zaprta. 2. Določbe prvega in tretjega odstavka točke 3., odredbe z dne 22. maja 1906, št. 23.810. Ukaznega lista št. 115,o prodaji postranskih predmetov v samo¬ stojnih tobačnih trafikah ob nedeljah, veljajo analogno tudi za delavnike v tem zmislu, da je prodajanje drugih postranskih predmetov, kakor eraričnih vred- nostnic, kadilnih predmetov in časopisov med pro¬ dajnim časom (točka 1.) le v onem času dg.voljeno, ki je sploh za razpečavanje takih predmetov po določbah zakona z dne 14. januarja 1910, drž. zak. štev. 19. ali pa na podlagi tega zakona izdanih predpisih glede delovnega časa in zapiranja prodajalen v trgovskih obratih in sorodnih kupčijskih obratih dopusten. 3. Samostojnim trafikantom je prostovoljna ana¬ logna vporaba določil zakona z dne 14. jan. 1910, — 137 — drž. zak. štev. 19, glede dovolitve najmanj 11 urnega, nepretrganega počitnega časa in najmanj 1 urnega opoldanskega odmora pomožnim delavcem pod tem pogojem dovoljena, da le ta ne ovira redno in nepre¬ trgano izvrševanje prodajnega obrata, ki je dopusten po točki 1. 4. Ob posameznih delavnikih, ob katerih posebne razmere zahtevajo razširjenje luipčijskega obrata (tržni dnevi, slavnostne priredbe- in enako) more pristojna oblast izjemoma dovoliti podaljšanje prodajnega časa, v katerem se sme vršiti prodajni obrat v pod točko 1 navedenih trafikah. Premaknitev večernega zapiranja prodajalnic pa je v takih primerih le najkasneje do 10. ure zvečer dopustna. 5. Za posamezne trafike, v katerih je zvečer prodajni obrat posebno živahen, tako, da bi se ako bi se ob predpisanem času prodajalne zapirale, zdatno manj razpečalo, n. pr. v zdraviliščih med sezijo, v raz¬ stavah in zabavališčih, v kolodvorskih trafikah itd., mora pristojna oblast v točki 1 navedene utesnitve zapiranja prodajalnic trajno pa od slučaja do slučaja preklicati. 6. Določbe o zapiranju prodajalnic in o delovnem času ob delavnikih (točka 1-5) veljajo v splošnem tudi za praznike; pristojna oblast pa je pooblaščena, da sme samostojnim trafikantom ob praznikih vsled obstoječih krajevnih razmer dovoliti zmanjšanje pro¬ dajnega časa do štirih ur, in določitve časa za zapiranje trafik ob najzgodnje 11. uri dopoldne. Na Božični dan, na Novega leta dan in na sv. Rešnjega telesa dan, kakor tudi ob vseh praznikih, katerim sledi, ali pa je bil prejšnji dan nedelja ali praznik, obrat v samostojnih trafikah ni dopusten dalj časa, kakor ob nedeljah. 7. V trafikah, v katerih se prodaja tobačnih izdelkov ne vrši samostojno, ampak kot postransko opravilo v skupnem obrtovališču s kakim obrtom, se sme ob delavnikih prodaja tobaka vi šiti le toliko časa, kolikor časa je obrat dotičnega obrta po predstoječih predpisih o delavnem času [in o času zapiranja prodajalnic, v trgovskih in sorodnih kupčijskih obratih dovoljen. V primeru pa, da je obrtovališče tako urejeno, da omogoči tako prostorno ločitev obrtnega obrata od tobačne trafike, ki zanesljivo zajamči izpolnjevanje za dotični obrtni obrat obstojih predpisov o delavnem času in o času zapiranja prodajalnic, veljajo glede prodaje tobaka ob delavnikih in praznikih v takih prodajalnah ista določila, kakor za samostojne tobačne trafike. (Točka 1 6.) 8. Za tobačne zaloge pa odločbe te odredbe ne pridejo v porabo. 9. Za trafike, ki jih opravljajo založniki tobaka, kakor tudi prodajalne s tobačnimi specialitetami veljajo predpisi točk 1- 7, za hišne, trafike katere so se po¬ delile lastnikom krčmarskih in gostilniških obrtov, pa veljajo predpisi točke 7 te odredbe. 10. V samostojno izvrševanih tobačnih trafikah je na v dotičnem deželnem jeziku sestavljenem stenskem plakatu na viden način naznaniti, kateri čas se trafika ob delavnikih in praznikih zapira. O O Nedeljski počitek v trgovskih obrtih na Kranjskem. I. V Ljubljani, na Gline ah (občina, Vič), Mostah, Selu, Stepanji vasi, Spodnji Šiški, Ud m a tu (občina Moste) in na Viču je ob nedeljah dopuščeno prodajati samo sveže sadje., od 7. do 10. ure dopoldne. Izjeme: V nedeljo pred sv. Miklavžem (6. de¬ cembra) in pred Božičem (25. decembra), v nedeljo, ki nanjo pade praznik deželnega patrona (sv. Jožef 19. marca) je v pod 1. navedenih krajih dopuščen obrat vseh trgovskih obrtov od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od 3. do 6. ure popoldne. — 139 — 11. V mestih Kočevje, Kranj in Rudolfovo je ob nedeljah dovoljen nepretrgani obrat vseh trgov¬ skih obrtov, in sicer v Kočevju od 7. ure dopoldne do 12. ure opoldne, v Kranju in Rudolfovem od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne, oziroma v Rudolfovem, dokler se gradi belokranjska železnica, od 7. do 1. ure popoldne. Izjeme kakor pod III. III. V vseh ostalih krajih dežele je ob nedeljah praviloma dovoljen obrat vseh trgovskih obrtov od 7. ure zjutraj do 1. ure popoldne, vendar z izključit¬ vijo tistega časa, ki pade na dopoldansko glavno službo božjo. Izjeme: V nedeljo pred sv. Miklavžem in pred Božičem, v nedeljo, ki nanjo pade praznik deželnega patrona (sv. Jožef) in v posameznih krajih tiste ne¬ delje, ko se deli sv. birma, je dopuščen obrat vseh trgovskih obrtov od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. IV'. Zaradi posebnih krajevnih razmer je dopuščen 1. Obrat vseh trgovskih obrtov: «) v Postojni na Binkoštno nedeljo in dne 15. av¬ gusta, ako pade ta dan na nedeljo, od 7. do 12. ure dopoldne in od 1. do 4. ure popoldne; b) v Knežaku (polit. okr. Postojna) dne 15. av¬ gusta, ako pade ta dan na nedeljo, od 7. ure zjutraj do 10. ure dopoldne ter od 11. ure do¬ poldne do 2. ure popoldne ter od 3. do 5. ure popoldne; c) v krajih Budanje, Vrhpolje, Š tur j e, Vi¬ pava in Col (polit. okr. Postojna) dne 8. sep¬ tembra, ako pade ta dan na nedeljo, od 7. do 12. ure dopoldne ter od 1. do 4. ure popoldne; d) v Spodnji Šiški v nedeljo po sv. Jerneju (24. avgusta) od 7. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne; e) v Idriji tiste nedelje, ki padejo nanje prazniki sv. Florjana (4. maja), sv. Ahacija (22. junija) in — 140 — sv. Barbare (4. decembra) od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne; /) na Jesenicah in na Savi (pol. okr. Radov¬ ljica) tiste nedelje, ki pade nanje praznik sv. Va¬ lentina (14. febr.) in sv. Petra in Pavla (29. junija), od 7. do 12. ure dopoldne ter od 1. do 4. ure popoldne; g) v zdravniškem okolišu Bled v dobi od 1. maja do vštetega 30. septembra vse nedelje od 7. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne; h) v Starem trgu (polit. okr. Črnomelj) Cvetno nedeljo in prvo nedeljo v Adventu od 7. ure zju¬ traj do 1. ure popoldne ter od 3. do 5. ure po- popoldne; i) na Vinici (pol. okr. Črnomelj) šesto nedeljo po Veliki noči in v nedeljo Marijinega imena (prvo nedeljo po 8. septembru), kakor tudi dve naslednji nedelji za tem praznikom od 8. ure do 12. ure dopoldne ter od 2. do 6. ure popoldne. 2. Prodaja svetinj in odpustkov (devocionalij) in medarskega blaga: a) v farnem kraju Dobrova (polit. okr. Ljubljanske okolice) ob nedeljah med 14. avgustom in med nedeljo Marijinega imena (prvo nedeljo po 8. sep¬ tembru) vštevši to zadnjo nedeljo od 7. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne; b) na božji poti Brezje vse nedelje leta brez razločka od 7. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. V. Peki smejo prodajati kruh v krajih pod I. od 6. ure zjutraj do 12. ure opoldne, v vseh ostalih krajih od 6. do 10. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. VI. Sladi čar ji smejo neomejeno prodajati svoje izdelke. VII. Kolačarji, mandoletarji in medarji smejo prodajati v krajih pod I. od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, v vseh drugih krajih od 8. do 10. ure dopoldne in od 1. do 7. ure popoldne. 141 - Vlil. Mesarji smejo prodajati v krajih pod I. do 9. ure dopoldne, povsod drugod do 10. ure dopoldne. IX. Prekajevalci svinjskega mesa in izdelo¬ valci klobas v krajih pod 1. od 7. do 9. ure do¬ poldne, drugod od od 7. do 10. ure dopoldne. X. Mleko se sme prodajati po vsej deželi do 10. ure dopoldne. XI. Cvetlice se smejo prodajati od 7. do 12. ure dopoldne; če padejo Vsi Sveti na nedeljo ali na so¬ boto tedaj naslednjo nedeljo od 7. do 12. ure dopoldne ter od 1. do 4. ure popoldne. XII. Ko s ta n j ar ji smejo prodajati vse nedelje izvzemši Velikonočno nedeljo od 9. ure dopoldne do 8. ure zvečer. Nadomestni počit ni čas, V tistih trgovskih obrtih, v katerih se osobje ob nedeljah uporablja dalje nego tri ure, je temu osobju zamenoma dati popol¬ noma prosto vsako drugo nedeljo ali, kadar se to ne da izvršiti, mu je dovoliti polovico delavnika kot počitni čas. Določiti to ali ono alternativa, navedeno za na¬ domestni počitni čas, je za vsak posamezni obrtni obrat prepuščeno dogovoru med delojemalcem in nje¬ govimi pomožnimi delavci. Ob urah, ko nedeljsko delo za trgovski obrt ni dovoljeno, morajo biti zaprta vhodna vrata k proda- jalnicam, ki so določena za promet z občinstvom. To velja tudi za tiste imetnike trgovskih obrtov, ki ni¬ majo pomožnega osobja. Kadar se s trgovskim obrtom izvršuje v skupnem obratovališču drug obrt, glede katerega je nedeljski počitek uravnan drugače, tedaj velja glede vsega- obratovanja strožji počitni predpis, kadar uredba obra- tovališča ne omogoči take ločitve posameznih obratov po prostoru, ki bi zanesljivo jamčila za to, da se iz- polnujejo dotični predpisi o nedeljskem počitku. Delo po kontorjlh in pisarnah je ob ne¬ deljah dopuščeno samo v Ljubljani pri špediterjih, ki imajo posebno pisarniško osobje, za nujne potrebne — 142 — odredbe od 8. do 10. ure dopoldne pod pogojem, da se vsakemu posameznemu uslužbencu da vsaka druga nedelja popolnoma prosta. Predpisi o nedeljskem počitku se uporabljajo na prodajo blaga v prodajalnah, na prodajanje od kraja do kraja, na tržni promet in na obrat krošnjarjenja. Prestopki se kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega reda. O © Važnejša določila iz sotrudniškega zakona. Sotrudniški zakon z dne 16. januarja 1910 ureja službeno razmerje trgovskih in drugih uslužbencev. Zakon je že objavljen v Koledarju za 1. 1911, letos objavljamo nekaj važnejših določil Kedaj se s in e službeno razmerje takoj in brez odpovedi prenehati? Imajoč za vodilo, da so gotovi dogodki na strani delojemalca ali na strani delodajalca tako velikega upliva na službovanje, ki vedno predpostavlja med¬ sebojno zaupanje in spoštovanje, našteva zakon go¬ tove primere, v katerih sme uslužbenec, in take, v ka¬ terih sme gospodar brez odpovedi razvezati službeno razmerje. Vendar so v zakonu navedeni vzroki na¬ šteti samo vzgledoma in je takojšen izstop sploh do¬ voljen iz važnih razlogov. O važnosti razloga je v konkretnem slučaju odločati sodiščem/ vendar pa strankam ni treba čakati še le sodbe, razveza sc iz¬ vrši z izjavo stranke in sodnikova sodba samo ugo¬ tovi, ali je bil takojšnji izstop upravičen ali ne. Opo¬ zoriti je, da zakon razlikuje med razvezo že pričetega službovanja in med razvezo dogovorjenega, pa še ne pričetega službovanja. Določila zakona so sledeča: Službeno razmerje sme gospodar in uslužbence brez 143 — odpovedi razvezati iz tehtnih razlogov. Za tehten razlog, ki upravičuje predčasni izstop usluž¬ benca, je zlasti smatrati: 1. če delojemalec postane nezmožen za nadaljno opravljanje službe ali če brez škode za svoje zdravje ali za svojo nravnost ne more službe nadaljevati; 2. če delodajalec delojemalcu pri- stojočo plačo nepristojno krati ali pridržuje; če ga pri naturalnih prejemkih s tem, da mu daje nezdravo ali nezadostno hrano ali nezdravo stanovanje, oško¬ duje ali krši druge bistvene določbe pogodbe ; 3. če se dolodajalec brani izpolnjevati dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon v varstvo življenja, zdravja ali nravno¬ sti delojemalca; 4. če zagreši delodajalec nasilnosti, žaljenja nravnosti ali hudo razžaljenje časti napram delojemalcu ali njegovi rodbini ali se brani, varovati delojemalca zoper taka dejanja kakega drugega usluž¬ benca ali kakega člana delodajalčeve rodbine. Na strani delodajalca je smatrati za teh¬ ten vzrok, ki upravičuje takojšen odpust, zlasti nezve¬ stobo službojemalca v službi; sprejemanje nedopustnih provizij in drugih nagrad; zagrešitev dejanj, ki jem¬ ljejo zaupanje delodajalca; nezmožnost službojemalca, opravljati obljubljena odnosno primerna dela; izvr¬ ševanje samostojnega trgovskega podjetja brez do¬ voljenja gospodarja ali kupčije v gospodarjevi stroki za lasten ali tuj račun; surovo in nespodobno ravna¬ nje ali žalitve gospodarja, njegove družine ah so- uslužbencev; nadalje v primeru, da je delojemalec vsled bolezni ali kake nezgode dije nego šest tednov ali vsled daljše kazni na prostosti ali vsled odsot¬ nosti v po okolnostih izdatnem času ali vsled poziva v vojaško službo, ki presega zakonito trajanje orožnih vaj, oviran v izvrševanju svoje službe. Odškodninske pravice vsled prenehanja službovanja pred časom. Ako službojemalec brez tehtnega razloga pred¬ časno izstopi iz službe ali če zakrivi predčasni odpust, — 144 pristoji delodajalcu pravica do povračila povzročene mu škode. Za že izvršena dela, katerih plačilo še ni do- teklo, pristoji delojemalcu pravica do primernega del¬ nega plačila v toliko, v kolikor niso vsled predčasne razveze službenega razmerja za delodajalca izgubila svojo vrednost bodisi popolnoma ali povečjem delu. Ako gospodar odpusti uslužbenca brez tehtnega vzroka pred časom ali pa je kriv predčasnega izstopa, sme uslužbenec, brez ozira na eventualne daljne pra¬ vice do povračila škode, poleg onega dela plače, ki od¬ govarja dotedanjemu delu, zahtevati po pogodbi pri- stoječo plačo za ono dobo, ki bi morala še poteči do konca službenega razmerja, ki je bilo dogovorjeno na določen čas ali pa do poteka odpovednega roka. Kdaj preneha službeno razmerje? Odpoved. Novi zakon prinaša glede prenehanja službenega razmerja in glede odpovedi bistveno drugačna dolo¬ čila in sicer v korist službojemalcem. Dočim je bila doslej v tem pogledu popolna svoboda prepuščena strankam in njih dogovorom in je bilo moč tudi izključiti vsako odpoved, dopušča novi zakon prene¬ hanje službenega razmerja brez odpovedi samo v slu¬ čaju, da je bila dogovorjena poskusna doba. Postavni odpovedni rok, določen v trgovskem zakoniku tako, da je podajati odpoved 6 tednov pred koncem kvar¬ tala, torej 17. februarja za konec marca, 19. maja za konec junija, 19. avgusta za konec septembra in 19. novembra za konec decembra, pridržuje tudi novi zakon. Določila so pa sledeča: Službeno razmerje preneha s potekom časa, za katerega se Je sklenilo. Službeno razmerje, dogovorjeno za poskušnjo, se sme od obeh delov in to vsak čas razvezati v prvem mescu poskusne dobe. Kadar je službeno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, se lahko razveže z odpovedjo. Če glede odpovednega roka ni izrecnega dogovora, se sme razvezati službeno razmerje s potekom vsakega koledarskega četrtletja potem, ko se je podala šest-' — 145 — to tedenska odpoved. Odpovednega roka se ne sme skrajšati pod dobo enega meseca in mora poteči vse¬ lej dne 15. ali zadnjega dne kakega koledarskega meseca. Če je bilo službeno razmerje pogojeno le za začasno potrebo, ga sme v prvem mesecu vsaka stranka razvezati vsak čas, držeč se pri tem odpo¬ vedne dobe v izmeri enega tedna. Odpovedna doba mora biti za oba dela enaka; če je bil dogovorjen neenak odpovedni rok, velja za oba dela daljši rok. Službeno razmerje, ki se je dogovorilo za vso dobo življenja kake osebe ali za dalj nego 5 let, sme delo¬ jemalec s potekom petih let razvezati, držeč se šest¬ mesečnega odpovednega roka. Po podani odpovedi je delojemalcu dovoliti na njegovo zahtevo ob delav¬ nikih primeren čas za iskanje nove službe, ne da bi se mu prikrajšali prejemki. Prenehanje službe vsled konkurza. Ako pride po nastopu službenega razmerja delo¬ dajalec v konkurz, vstopi v pogodbo konkurzna masa. Tekom enega meseca, računano od dneva otvoritve konkurza, ima delojemalec pravico razvezati službeno razmerje brez odpovedi, upravitelj mase pa sme raz¬ vezati službeno razmerje, držeč se postavnega ali dogovorjenega krajšega odpovednega roka. Ce se službeno razmerje razveže vsled odpovedi upravitelja mase pred potekom določenega časa ali pa se je v pogodbi določil daljši odpovedni rok, sme delojemalec zahtevati povračilo provzročene mu škode. Pravica do dopusta. Novi zakon prinaša določna določila glede pra¬ vice nastavljencev do dopusta. Predmetnih določil se ne sme po pogodbi niti izpreminiti niti utesniti. Vsi delodajalci so sedaj enako postavljeni, izgovor na konkurenco, ki je bil ob prostovoljnih dopustih mogoč, izgine; letni čas, ob katerem je dati dopust, v zakonu ni določen, spričo različnih razmer je to tudi skoro — 146 neizvedljivo. Uslužbenci z obvezno uvedbo dopusta pridobe znatno izboljšanje. Predmetna določila so sledeča: Ako službovanje traja nepretrgoma že 6 mesecev, je dovoliti uslužbencu vsako leto neprtrgan dopust, ki traja vsaj 10 dni. Če je trajalo službeno razmerje brez presledka že 5 ali 15 let, znaša vsakoletni dopust najmanj dva, v zadnjem pri¬ meru najmanj tri tedne. Nastop dopusta se mora določiti pravočasno in sicer z ozirom na obratnim razmeram odgovarjajoč čas dogovorno. Delojemalcu gre za čas dopusta pravica do plače. V obrtnih pod¬ jetjih, ki ne dajejo posla več nego trem uslužbencem, je dopustno deliti dopust in sicer v dva približno enaka dela. V čas dopusta ni vštevati onega časa, v katerem je bil nastavljenec oviran opravljati službo vsled bolezni ali nesreče. Če je uslužbenec odpovedal, gospodar ni vezan dati dopusta. Izpričevalo. Zakon prinaša glede izpričeval nova določila, podobna onim, ki jih navaja obrtni red za obrtno pomožno osobje. Določila so vsekakor namenjena, varovati koristi uslužbencev. Nazvlic temu pa je vpra¬ šanje, če vsled novih določb ne izgube izpričevala na vrednosti prav za službojemalce. Določila so sle¬ deča : Delodajalec je obvezan, delojemalcu ob kon¬ čanem službenem razmerju na zahtevo dati pismeno izpričevalo o dobi in načinu službovanja. Vpisi in opazke v izpričevalu, vsled katerih se delojemalcu obtežuje dobiti novo službo, so nedopustne. Če za¬ hteva delojemalec med službenim razmerjem izpri¬ čevalo, se mu ga mora na njegove stroške dati. Izpri¬ čevala, ki so v hrambi delodajalca, se morajo delo¬ jemalcu na zahtevo izročiti. Veljava zakona. Zakon je stopil v veljavo 1. julija 1910. Določila tega zakona pa veljajo tudi za službena razmerja, ki so že obstajala ob času uveljavljenja tega zakona. — 147 — 10 * Trgovsko-obrtni strokovni tolmač. Adresa naslov pri menicah, s katerim imenuje izdajatelj menice osebo, na katero se je treba obrniti v slučaju, da trasat ne akceptira ali pa akceptant ne plača. Adresat naslovljenec je oseba, ki je v meničnem naslovu označena, adresant — naslo- vitelj pa oseba, ki je napisala tak naslov. (Not- adresse, Notadressat.) Akcept, akceptacija — sprejem ali sprejetje poziva izdajatelja menice, zabeležen na menici. akceptant sprejemnik takega poziva. akceptirati — sprejeti. (Akzept.) Akcija — glej delnica. Akciza dac, užitnina, potrošnina v mestih. Akreditiv ali kreditno pismo — nakaznica na vsoto denarja, katero sme v pismu označeni akreditovanec v poljubnih zneskih do izrecno določene maksimalne mere dvigati pri odkazancu (asignatu) na račun na- kazitelja (asignanta). Za vrnitev izplačanega denarja jamči odkazancu kot glavni dolžnik nakazitelj (asig- nant>, ki prejme za to intercesijo od akreditovanca provizijo. Alonž (franc, allonge, čitaj: alonž) podaljšek menice, to je oni list, v dolžini in širini enak menici, ki se le-tej prilepi, ako na menici sami ni več prostora za nadaljnje indosamente ali hrbtopise. Amortizacija vrednostnih papirjev — njih razveljav¬ ljenje v slučaju, da se izgube; sodišče izda na predlog stranke amortizacijski dektret, ako se na podlagi v časnikih razglašenega edikta v ediktalnem roku nihče kot lastnik papirja, ki se naj amortizira, ne priglasi. Ediktalni rok za papirje, ki se glase na prinesitelja, znaša 3 leta; za hranilne knjižice 6 mesecev; za menice, trgovske nakaznice ter obvez¬ nice in za skladovne liste javnih skladišč 45 dni; v drugih slučajih pa navadno 1 leto, 6 tednov in 3 dni. (Bankovci, loterijski vložni listi, srečke dobro¬ delnih loterij in taloni se sploh ne amortizirajo.) — 148 — Anticipacija — prejem v naprej anticipativno ono kar je v naprej prejeti, v naprej plačati. : Ara — zadavek (Angeld, Angabe) je denarni ali i drugovrstni dar, ki ga izroči povodom sklepanja t pogodbe eden pogodnik drugemu v varnost ali : zagotovilo, da bo pogodbo tudi zares izpolnil, ali pa v znak, da se je pogodba sklenila. Tak zadavek obstoji najčešče v tem, da pogodnik na račun spre¬ jete obveznosti že v naprej nekaj odplača. Ta v i naprej plačani znesek mora prejemnik pogodniku pri svoječasni izpolnitvi obveznosti vračunati oziroma mu mora tak zadavek, ki ni istovrsten s predmetom izpolnitve in se vsled tega ne da vračunati navadno vrniti, če ni posebno pogojeno, da sme aro obdržati kot nameček ali navrhnino (Draufgabe). Pri > trgovskih opravilih se smatra aro kot navrhnino, : tako da j& ni treba vrniti, tudi če to ni posebej : pogojeno, ampak na dotičnem kraju običajno. Ara ima pa tudi lahko značaj skesnine ali od- i stopnine (Reugeld) v slučaju namreč, da se pogodnik premisli ter odstopi od kontrakta. Odstop mu je i dovoljen proti temu, da izgubi plačano ali tudi le pogojeno skesnino. Tudi tukaj velja za trgovska opravila posebnost, da ima ara značaj skesnine ne le na podlagi specialne pogodbe ampak že v slu¬ čaju take običajnosti dotičnega kraja. Arbitraža — Primerjevanje borznih kurzov različnih denarnih trgov in dognanje onega trga, na katerem se vsled najbolj ugodnega kurza najceneje kupi in na kateri kraj se najuspešneje trasira menica. Asignacija — nakaznica, nakaz, asignant — nakaznik, nakazitelj, nakazujoči dolžnik, asignat — odkazanec, za plačnika odkazani asignatar nakazani upnik, nakazanec. Aval — menično poroštvo, ki je na menici zapisano in tako že iz menice same razvidno, avalist — porok označen na menici. Ažijo (it. 1’ aggio, franc, surchange čitaj: suršanž, nem. das Aufgeldl — nadavek, ki se ima odšteti ali 149 — prejeti pri zamenjavi ali prodaji denarja; sploh raz¬ lika med zlatim ter srebrnim denarjem ali med pravkar omenjenimi ter papirnimi novci; pa tudi razlika v denarni vrednosti med zakonitim in med meničnim ali krajevnim kurzom. Ažiotaža — zamenjavanje denarja raznih vrst proti ažiju (nadavku); sploh operacija onih, ki špekulirajo na dviganje ali padanje borznih kurzov ter kupujejo ali prodajajo državne ter industrialne vrednostne papirje ali pa tudi blago, a teh predmetov ne po¬ sedujejo in faktično tudi ne kupijo ali prodado, temveč samo plačajo diferenco ali razliko v ceni do gotovega v naprej določenega dobavnega roka. Bankerot kazniv konkurz, denarni polom, nezmož¬ nost plačevanja, ki je nastala vsled zanikarnega, nepremišljenega, goljufivega ravnanja trgovca; to razlikuje bankerot od falimenta, ki pomeni ne¬ zakrivljeno, le vsled kake nesreče nastalo nezmožnost plačevanja. Besa (fr. la baisse, čit. bes) — padanje cene vred¬ nostnih papirjev; besijd ali besist fr. le bessier čit. besje) oni, ki skuša s padanjem kurza kaj pri¬ dobiti, špekulant „na nizko" — Baš nasprotno ope¬ rira hosije ali hosist, računajoč na hoso. Glej „hosa“. Bilanca — zaključek trgovskih knjig, končno izenačenje vseh računov, izkaz aktivov ter pasivov (dati — imeti) dobička ter izgube trgovskega podjetja. Blanket — golica ali formular, papir s predtiskanim besedilom, menični blanket — menična golica. Blanko (fr. blanc, belo)— čisto, nepopisano, prazno; blanko-kredit — je kredit, ki se olvarja komu brez pokritja; blanko-trasant — je oni, ki se po¬ služuje takega blanko-kredita ter potegne blanko- menico (bi a n ko- trato) na dajalca kredita; blanko-indosament ali blanko-žiro — nastane, če indosant ali žirant napiše samo svoje ime ali tvrdko na hrbet menice ter pusti mesto, ki je rabi indo¬ sant za izpolniteve indosamenta, prazno. bloc, en bloc — počez, vseskupaj; kup en bloc — — 150 — kup vsega skupaj, ne glede na število, mero, težo ter kakovost kupljenega blaga. Bodmerijska ali bodmerska pogodba — (od ,bodem" beseda iz nižjenemškega narečja, ki pomeni toliko kot ladjo ali dno ladje) — se sklene med kapita¬ listom ter imetnikom ladje povodom pomorskega transporta s tem, da prejme slednje imenovani od kapitalista posojilo ter se zaveže le-to in pa še posebno premijo dajalcu po izvršenem prevozu vrniti oziroma do one vsote odšteti, ki jo dosega vrednost do cilja dospele bodmerske ladje, katera je dajalcu kredita takorekoč zastavljena. Ker pa prejemnik kredita jamči le do vrednosti na cilj dospelega bod- merskega blaga in je torej, ako je to blago vsled kake nesreče na prevoznem potu zdaj manj vredno, zavezan vrniti posojilo le v tej manjši izmeri, je bodmerski dolžnik ob enem zavarovan proti elementarni nezgodi. Bodmerska pogodba vsebuje torej obenem posojilno, zastavno ter za¬ varovalno pogodbo. Borza — je kraj, kjer se shajajo trgovci ob gotovih urah v svrho obavljanja borznih opravil, izmenja¬ vanja menic, državnih ter industrijskih vrednostnih popirjev ter določevanja meničnih kurzov, blagovnih cen i. t. d. Borzna opravila — so vedno oboje¬ stranska, absolutna trgovska opravila. Po borznem zakonu so borzna opravila le ona pravna opravila, ki se sklepajo v javnem borznem lokalu (n. pr. ne v menjalnici) ob zato določenem borznem času o predmetih, ki so v borznem prometu dopuščeni. Cesija — odstop; cedent — odstopnik; cesionar — odstoposprejemnik cessus (debitor) — odstopljeni dolžnik, odstopljenec. Certifikat — poverilo, potrdilo, izkaznica. Credit — desna stran v trgovskem knjigovodstvu („ imeti"). Cimentirati — mero (posod, uteži, tehtnic i. t. d.) uradno dognati ter na le-teh predmetih zaznamovati; vsa javna merila morajo biti cementirana in se 151 — morajo v gotovih presledkih 2 do 5 let — na E novo glede njih mere preizkusiti, kar se imenuje _ recime n tirati. Častni akcept ali honoracija — je akceptacija že protestirane menice s strani kake od trasata različne osebe ali pa trasata samega, toda ne zato, ker ga je bii pozval trasant, atnpak v svrho rešitve časti E dotične menice. Častni akceptant ali honorant je oni, ki je dal častni akcept, honorat pa oni, za E kogar se je menica akceptirala. Debet leva stran v trgovskem knjigovodstvu („dati“). Deklaracija izjava; blagovna deklaracija na¬ poved, prijava blaga pri carinskem uradu pri uvozu ter izvozu. Deicredere — pogodba - je prevzem poroštva proti proviziji. Provizijo ima plačati poroku upnik, ker je poroštvo v njegovo (upnikovo) korist. Deponent — položni^, pokladnik, oni, ki da kako stvar v hrambo; deponirati — dati, položiti, izročiti v hrambo. Depozitar — oni, ki prevzame kako stvar v hrambo. Depozitni urad — navadno davčni, kot sodno-hranilni urad, ki hrani v varstvo mu iz¬ ročene predmete (depozite) ter vodi tozadevne (de- j pozitne) knjige. Depozitom — predmet, ki se je dal v hrambo. Dešarža — razbremenitev, ki jo je upravičen zahte¬ vati komisionar od komitenta glede obveznosti, ki jih je moral prevzeti vsled komisijskega naloga. Denaturirati — neužitno napraviti potom neužitne primesi (tako se denaturira žganje ter sol). Deviza — menica potegnjena na inozemski trg. Diskonto, skonto, eskont (franc. 1’ escompte, le discompte) — odbitek obresti za toliko časa, kolikor I še manjka do roka plačljivosti (dospetka) menice ali vrednostnega papirja. Eskomptirajo se torej menice ali vrednostni papirji glaseči se na gotovo vsoto. 1 Disolucija — razveljavljenje, razrušenje (pogodbe, družbe). — 152 — Domicil menični — dostavek, da naj se plača menica v kakem drugem kakor v zakonitem plačilnem kraju; domicil določa torej naslov plačilu. Domicilijant je oni, ki določa domicil (kraj plačiia) domicilijat pa oni, ki je poklican, da izvrši plačilo na dotičnem posebnem kraju. Dospetek — dan zapada, ko je treba plačati menico. Dospetek se nazivlje tudi skadenca. Družbe trgovske so: 1. javna trgovska družba, ako jamčijo vsi trgovski zadružniki osebno s celim svojim torej ne le s premoženjem, katero so posvetili družbi, ampak tudi z vsem svojim zasebnim imetkom. 2. komanditna družba, kjer jamči en del trgovskih zadružnikov kakor pri javni trgovski družbi z vsem svojem imetkom, drugi del pa le do visočine go¬ tovih družbi namenjenih ter v trgovinskem registru zabeleženih deležev. Prvi se imenujejo koplemen- tarji, drugi pa komanditisti. 3. delniška ali akcijska družba, kjer tvorijo druž¬ beno glavnico gotove v naprej določene vloge delni¬ čarjev, tako da le-ti ne jamčijo s svojim zasebnim imetkom ampak le neposredno do visočine imeno¬ vanih vlog, za katere se jim izdajo delnice ali akcije. 4. Komanditna družba na akcije, v kateri se dele družbeniki v skupino osebno jamčujočih druž¬ benikov ali komplementarjev, ki jamčijo nepo¬ sredno ter neomejeno to je s celim, tudi zasebnim premoženjem in v skupino komanditnih akcijo- narjev, ki jamčijo le neposredno, namreč le z do- tičnimi akcijami, v katere se razdeli njihov skupni donesek, in le omejeno, kajti le do visočine do- tičnili delnic. Edikt — oklic. Edikalni rok oklicna doba pri oklicncm postopanju (glej tudi pod beseda amor¬ tizacija). Efektivno — pomeni v trgovskem zmislu toliko kot resnično, v oni vrsti kovanega denarja plačljivo, ki je označena v besedilu menice. 153 — Ekstrat izvleček. H Embargo (Špan.) — zaplemba tujih ladij in njih blaga, vsled katere se ne smejo odstraniti iz do- tičnega pristanišča. Emisija — izdaja (delnic in sličnih vrednostnih pa¬ pirjev); emitirati — izdajati; emitent izdajatelj. Eskontirati — diskontirati. etablissement — etablismž — trgovska hiša, sličen javen ali zaseben zavod; etablirati se — pričeti, H otvoriti (trgovino ali obrt). H Faktura — trgovski račun, ki ga pošlje trgovec trgovcu o doposlanem mu blagu. Oni računi, ki so namenjeni osebam, ki niso trgovci, ne spadajo pod pojem fakture v strogo-trgovskem zmislu, če h v navadnem življenju tudi trgovci saini le-te račune imenujejo fakture. V fakturah se čestokrat stavijo razni pridodatki, pripombe glede pogodenih določb, ’ izjave in naznanila, ki se imenujejo fakturne klavzule. Fasona -— kroj ali oblika kakega izdelka ; fasonirati — dati obliko, dati kroj; fasonirano blago — se imenuje ona tkanina, ki kaže na gladkem dnu i t različne risbene črte. Fierant (it. la fiera, sejem) — sejmar, sejmovalec, sejmski trgovec. Fuzija — združitev; navadno združitev ene delniške i t družbe z drugo, pri čemer se prva razdruži, med tem ko druga stopi na mesto prve. Tako raz- druženje se izvrši brez obširnega obračuna, tako- zvane ugoditve stroškov ali likvidacije, ker K družba sama ob sebi preneha vsled fuzije, medtem i< ko na njeno mesto stopi druga, oziroma nova del¬ niška družba, ki delnice prejšne razdružene družbe zamenja proti novim delnicam. Garant porok. Gerant — poslovodja ter zastopnik kake trgovske družbe. Golica menična list s predtiskanim besedilom za izpolnitev menice (menični blanket). — 154 — Havarija — pomorska škoda; havarirati — na morju poškodovati; havarirano blago na morju po¬ škodovano blago. Razločevati je veliko havarijo — ako se v splošno dobrobit in v svrho rešitve ladije žrtvuje na ladiji se nahajajoče blago, n. pr. pri viharju pomeče v morje, da se razbremeni ladja, in malo havarijo, ako se povzročena škoda tiče ladje same ali pa samo nekaterega blaga. Honoracija — glej častni akcept. H6sa (fr. la hausse, čit. hos) — dviganje cene vred¬ nostnih papirjev; hosijd ali hosist -oni, ki skuša z dviganjem kurza kaj pridobiti, špekulant „na visoko". Indosament ali žiro — nahrbtnica, to je na me¬ nici sami, na kopiji ali alonžu zabeležen prenos meničnih pravic na kako drugo osebo. Pri indosa- nrentu razločujemo indosanta, to je oni, ki prenese svoje menične pravice na koga drugega, iirbto- pisec, prenosnik, prenositelj, prepusti- telj ter indosat&rja, to je oni, ki sprejme, ki pre¬ vzame nanj prenesene menične pravice, sprejemnik. Intercesija — prevzetje tujega dolga ali pa poroštva za tuj dolg, v trgovskem življenju navadno proti proviziji tako pri akreditivu ali kreditnem pismu, kreditnem nalogu ter delcredere-pogodbi. Intervencija — posredovanje ; tako intervenira oso- bito v meničnem prometu častni akceptant, posre¬ dujoč v prilog trasanta s tem, da akceptira oziroma plača menico mesto trasata. Komanditist — glej družbe trgovske. Komisijsko opravilo — je trgovsko opravilo, pri katerem prevzame takozvani k o m i s i j o n a r skle¬ panje kupčij v lastnem imenu na račirn tretjega, to je komitenta ali dajalca naloga proti proviziji Komisijonar je vedno trgovec, komitent je pa lahko trgovec ali netrgovec. Osebe, ki niso trgovci, ne morejo torej nikdar obavljati komisijskega opravila kot komisijonarji, temveč le kot komitentje — na- ročitelji, nalogodajalci. 155 — Kreditni nalog naročilo enega bankirja naprarn drugemu bankirju, naj slednji izplača gotovi tretji osebi kredit: pri tem prevzame prvi bankir kot na- ročitelj poroštvo za izplačano vsoto proti proviziji. Kreditno pismo — glej akreditiv. Krida — konkurz ; kridatar — trgovec, o čigar pre¬ moženju se je otvoril konkurz. Kvitirano — s pobotnico opremljeno. Legalizirati poveriti; legalizacija — poverilo, poveritev. Legitimirati se — izkazati se; Legitimacija izkaznica. Levirati dvigniti (menični protest). Licenca — dovolilo, dopustilo, pravica; licencirati - dati dovolilo. Mandant pooblastitelj, pooblastilec. Mandat — pooblastilo, pooblastitev. Mandatar - pooblaščenec. Mandator — toliko kot mandant. Menica — pisana izjava, s katero se kdo menično pravno zaveže, da plača sam ali pa kdo drug zanj določeni osebi ob določenem času v določenem kraju določeno vsoto denarja. Menica je suha ali lastna menica, ako se kdo obveže, da plača me¬ nično svoto sam ali pa je tuja menica, pozivka, potežka ali trata, ako se kdo z menico obveže, da bode plačal kdo drug zanj. Menica se izdaja v enem ali pa tudi več izvodih. Ti izvodi so tako- zvani duplikati menice (drugi, tretji i. t. d. izvod menice) in so vsi originali ali izvirniki menice, dočim je kopija menice samo prepis kakega menič¬ nega izvirnika. Monopol — izključna pravica, samotrštvo, samo- prodaja. Moratorij - zakon v prid meničnim upnikom ali pa dolžnikom, ki odvrača posledice menične zamude, kajti prezentirati, protestirati ali tožiti se sme šele po preteku v moratoriju določenega roka. Moratorij vobče odlog glede plačila, ki se ga dovoli sicer I Mr i i Na Ne Nc Ol O! o o o o o p p - 156 — plačila zmožnemu, a v hipnih denarnih neprilikah se nahajajočemu dolžniku. Mračnica - neke vrste menica, ki obstoji v tem, da napiše trasant kot trasata neživečo, torej izmišljeno osebo in pristavi ali pa da od druge osebe prista¬ viti njen akcept ter potem to menico ekskontira. Nameček ali navrhnina — glej ara. Netto teža — čista teža, po odbitku tare, to je teže posode, oziroma zavoja. (Prim. sporco- ali bruto-teža). Nominalen — imenski; nominalna vrednost — imen¬ ska vrednost, n. pr. kakega vrednostnega papirja je ona stalna že pri izdaji določena vrednost, na ka¬ tero se dotični papir glasi, dočim je cena, po kateri se prodaja v borznem in bančnem prometu, takozvana kurzna cena, spremenljiva. Običaj trgovski — ono ravnanje ali poslovanje, ki sicer ni zakonito utemeljeno, ki se je vsled krajevne navade delj časa na tak način izvrševalo; imenuje se tudi uzansa. Taka uzansa ali trgovska navada sicer n i m a one moči kot trgovsko običajno pravo, pač pa se da s pomočjo uzanse tolmačiti, raz¬ jasniti ne zadosti točno izražena vol j a strank. (Važno pri pogodbah). Obligacija obveznica ali zadolžnica. Vrednostni papir, z izdajo, katerega se izdajatelj obvezuje pla¬ čati prezentantu (navadno prinesitelju papirja) v pa¬ pirju označeno vsoto. Odpravnik — špediter. Oferta — ponudba; ofertna razprava — ponudbena razprava; oferent — ponudnik; oblat — oni, ka¬ teremu se je stavila ponudba. Okazija — posebna (ugodna) prilika; Okazijonalno — s posebno (ugodno) priliko v zvezi, n. pr. okazijonalne cene (izvanredno ugodne cene). Ordra — (franc. 1' ordre) ukaz, nalog, naročilo. Pri menicah ukaz ali nalog, komu naj se plača v me¬ nici označena vsota. Paciscent — pogodnik, pogodbena stranka. Parcijalna obligacija — delna obligacija. — 157 — Pari, al pari — toliko kot „enako“; v denarnem in meničnem prometu, pri delnicah in državnih vred¬ nostnih papirjih znači „pari“, da je njih borzna ozi¬ roma trgovska cena enaka njih nominalni vrednosti. Prejudicirana menica — zamujena menica, to je menica, glede katere so se vsled zamuditve ali neizvršitve zakonito predpisanih dejanj izgubile menične pravice, tako da se taka menica ne da več iztožiti meničnopravno. Prezentacija - predložitev; prezentacija se vrši pri menicah ter je dvojna: a) prezentacija v spre¬ jetje ali v akcept in b ) prezentacija v plačilo. Prezentant — predložitelj; presentat — predloženec. Prima — prvi izvod menice. Prioriteta prednost, predstvo. Prioritetna akcija, obligacija — prednostna, pred- stvena delnica, obveznica, zadolžnica; vrednostni papirji, v katerih so prvotnim delničarjem oziroma pri obveznicah prvotnim upnikom zajamčene go¬ tove predpravice. Privitek — glej alonž. Prokura pooblastilo, glasom katerega je proku¬ rist upravičen podpisovati tvrdko, ki ga je poobla¬ stila, s predstavkom črk p. p. to je „per procura" ali „po pooblastilu". Prokurist je zakonito upravičen k vsakemu sodnemu ter izvensodnemu opravilu ter pravnemu dejanju, ki je v zvezi z obratom kate¬ regakoli trgovskega obrta. Ni pa upravičen prenesti pr o k ur o na kakega drugega ali ime¬ novati koga drugega prokuristom in tudi ne sme prodajati ali pa obremenjevati nepre¬ mičnine tvrdke, ki jo zastopa kot prokurist, ako k takim dejanjem ni posebej pooblaščen. Promesa - vrednostni papir, v katerem se prodaja upanje na dobitek podrobno označene srečke glede na gotovo žrebanje proti gotovemu znesku. Prolongacija — podaljšava, podaljšanje. Protest — izpričba je špecijelno v meničnem pro¬ metu ona notarska ali sodna listina, glasom katere 138 — se uradno izjavlja ali konštatira, da kako me¬ nično dejanje ni imelo zaželjenega vspeha in se obenem navaja vzrok, zakaj ga ni imelo. Taka uradna listina „protest“ se napravi ali protest levira za „protestanta“ proti „protes tatu". Posebno važni protesti so: a) akceptni protest, ki izjavlja, da trasat noče akceptirati, da je umrl ali nezmožen akcepta, ker je stavljen pod kuratelo, b) plačilni protest, ki konštatira, da se me¬ nica ni plačala, c) varnostni protest, ki konštatira, da dolž¬ nik ni več zmožen plačila, da ni več „plačevit“. V takem slučaju ima imetelj pravico, ni pa primoran levirati protest. Protokolacija — vpis; protokolirana tvrdka — v trgovski register, ki se vodi pri trgovskem so¬ dišču, vpisana tvrdka. Pri vsakem trgovskem so¬ dišču oziroma okrožnem ali deželnem kot trgov¬ skem sodišču se vodita dva trgovska registra, eden za trgovce posameznike, drugi pa za trgovske družbe (primerjaj register). Rabat — glej diskonta. Refakcija — nameček na prodano blago, ki se daje glede na izgubo pri teži takega blaga ki se znatno vsušuje, obrablja ali ki izkapava. Refakcija je pa tudi (navadno procentualni) odbitek pri netto-teži, eventualno odbitek pri ceni glede na oni del blaga, ki je pokvarjen, poškodovan sploh glede na nerabne primesi. Regres menični — je trojen: plačilni regres, var¬ nostni regres radi neakcepta in .varnostni regres radi nesigurnosti. Regres je meničnopravno plačilo oziroma povra¬ čilo, katero dolgujejo vsi predniki svojim naslednikom, če glavni dolžnik ni plačal menice. a) plačilni regres se lahko zahteva, kadarkoli ne plača menice akceptant, bodisi da je ne more ali noče; v takem slučaju ima zadnji indosatar pra- — 159 — vico zahtevati od vsakega prednika, katerega si hoče izbrati, da mu plača menično vsoto s pripadki. b) varnostni regres radi neakcepta se lahko zahteva, če se menica ne akceptira ali pa če postane akceptant pred dospetkom menice plačila nezmožen ali „neplačevit“. c) varnostni regres radi nesigurosti se more zahtevati, kadar postane akceptant tuje ali izdajatelj lastne menice pred dospetkom ne- plačevit in kadar ob teh dveh ni dobiti varnosti. V takem slučaju so vsi predniki dolžni dati varnost, če sta se preje levirala varnostni protest in akceptni protest proti meničnim naslovom, toda zadnji le, če se ti naslovi glase na plačilni kraj. Regresant ali regredijent — oni, ki išče povračila oziroma plačila od svojih prednikov, povračilojemnik. Regresat — oni, od katerega se zahteva povračilo, po- vračilodajec. Respiro — podaljšava dobe, v kateri se ima izvršiti plačilo; odgoditev plačilnega roka; pri menicah znači respiro dobo od izdaje do dospetka. Riziko — nevarnost, nesigurnost; na koga riziko— na koga dobiček ali izgubo; riskantno — kar je nevarno, nesigurno. Sekunda — drugi izvod menice. Sensal — mešetar. Shranitelj, hranitelj — glej depozitar. Skadenca — glej dospetek. Skesnina — glej ara. Skonto — glej diskonta. Sola — pri menicah edini izvod menice. Solidarno — skupno, nerazdelno; solidarno jamstvo, nerazdelno jamstvo, pri katerem jamčijo vsi jamči- telji medsebojno, posameznik za vse, vsi za posa¬ meznika ; če tudi le eden izmed njih izpolni obvezo, oprosti s tem vse ostale. Sporco — ali brutto-teža, je teža blaga brez odbitka teže posode oziroma zavoja, takozvana kosmata teža. Stornirati — razrušiti, uničiti (n. pr. pogodbo). — 160 — HHh Šek — pismena nakaznica na vsoto, deponirano pri kaki banki ali drugem denarnem zavodu. Špediter — glej odpravitelj. Tara — odbitek na posodo pri tehtanju, ki se izraža navadno v procentih ali odstotkih kosmate teže (glej sporco- ali brutto-teža). Tara je je sploh teža posode, zavoja ali ovoja, ne glede na blago in ž njo določamo, ako jo odbijemo od brutto-teže, netto-težo. Tercija tretji izvod menice. Trasat, trasant, trata v-- glej menica. Trgovska opravila — so ona pravna opravila, ki se obavljajo s špckulacijskim namenom, to je z na¬ menom, napraviti dobiček s posredovanjem blagov¬ nega prometa. Trgovska opravila se dele na več vrst, med katerimi so najvažnejša takozvana abso¬ lutna ter relativna trgovska opravila. Absolutna trgovska opravila so taka opravila, ki so že s a m a p o s cb i, po svoji kakovosti vedno trgovska opravila, tudi če jih obavlja oseba, ki ni trgovec ali obrtnik in tudi če se vrše samo v pol- dinih slučajih. Taka trgovska opravila sama po sebi so: a) špekulacijski kup, b) špekulacijska prodaja, -c) špekulacijsko z a v a rova n j e ali prevzetje zavarovanja proti premiji (to je v naprej dolo¬ čenem in navadno v obrokih plačljivem znesku), d) bodmerijska in bodmerska pogodba. Relativna trgovska opravila so pa ona, k; so le tedaj trgovska opravila, ako se obavljajo ali izvajajo na obrten način, ali pa če jih — bilo tudi le v posameznih slučajih — opravlja trgovec v obratu svoje trgovine s špekulacijskim namenom. Taka obrtno-trgovska opravila so: a) prevzetje obdelovanja ali izdelo¬ vanja premičnin za druge osebe, ako obrat podjetja presega meje rokodelstva. 161 n b) bankirska in denarnomenjalna opravila. popravilo komisijonarja, špediterja in pr evoznika biaga ter zavodov za preva¬ žanje oseb. d) prevzem posredovanja pri obavljanju trgov¬ skih opravil, oba vi jan je takih v imenu in na račun drugih oseb, kakor tudi prevzem takega oba vi j a n j a proti plačilu. e) založni obrt ter ostala opravila knjigo- trštva ter trgovine z umetninami ter tiskar¬ ni ška opravila, ako tozadevni obratni samo roko¬ delski. Razen tu naštetih trgovskih opravil so tudi borzna opravila ter opravila javnih skladovnic trgovska opravila. Pogodbe pa, katerih neposredni predmet so nepremičnine, niso nikdar trgovska opravila. Uzanca —- glej običaj. Valuta — vrednost kake denarne vrste ali novčna veljava, to je v posamezni deželi zakonito določena notranja vrednost novcev. — Pri menici znači valuta vrednost v denarju ali blagu, ki se je prejela za menico. Varant — skladni list (angl. vvarrant, čit. uorent) je blagovni papir, glasom katerega se javna skladovnica zavezuje v izročitev gotovega v hranitev prevzetega blaga proti plačilu raraslih pristojbin in terjatev. Pri nas odstoji varant po francoskem vzorcu iz dveh ločljivih delov: iz sklad no posestnega lista ali recepisa ter iz skladnozastavnega lista ali varanta. Voznik, prevoznik blaga pogodnik, ki se v vozni pogodbi zavezuje, da izvede ali preskrbi prevoz blaga na kopnem, na rekah ali suhozemelj- skem vodovju proti plačilu voznine. Vrednostni papir ali vrednotnica — je listina o imovinski pravici, ki jo pa more uveljavljati le oni, ki ima listino v rokah, to je v svoji oblasti. V vred¬ notnici zajamčeno pravico morem le na ta način — 162 — uveljaviti, da jo zavezancu pokažem ali prezentiram; zatorej so vrednotnice prezentacijski papirji. Zave¬ zanec pa tudi nima druge obveze, kot one, da iz¬ plača prezentantu kot takemu v listini zajamčeno vsoto (ne glede ali je res upravičeni lastnik listine ali ne) in se s tem odkupi ali reši vsake nadaljne obveze; zatorej se vrednotnice odkupilni papirji. Vrednotnice so denarni papirji ali efekti, če se glasi v listini zajamčena pravica na izplačitev de¬ narne vsote, ali pa blagovni papirji, če se glasi v vrednotnici zabeležena terjatev na izročitev blaga. Zadavek — glej ara. Zadruge so združitev malih kapitalistov, obrtnikov a tudi konsumentov, da s pomočjo skupnega za¬ družnega premoženja ter na podlagi skupnega jamstva ložje dobe kredit, boljše in cenejše naku¬ pujejo surovine ter ložje in boljše prodajajo svoje izdelke oziroma predmete vsakdanjega konzuma. Razločevati je druge z neomejeno zavezo, kjer zadružniki jamčijo z vsem svojim imetkom, torej nele z vplačanim skupnim zadružnim premoženjem, in zadruge z omejeno zavezo, ali pravilnejše izraženo, z obvezo naknadnega omejenega do¬ plačila, kjer so zadružniki zavezani v zadružno blagajno doplačati v slučaju potrebe vsaj še enkratni znesek prvotne vloge. Zadruge, ki sklepajo kupčije tudi z drugimi ose¬ bami, ki niso zadružniki in tako obavljajo trgovska opravila na obrten način tudi preko kroga zadruž¬ nikov, se imenujejo trgovske zadruge. Zadruga mora imeti zadružno tvrdko, pismeno zadružno pogodbo in mora biti vpisana v zadružni register. Žiro — indosament. © O — 163 — Pravilnik podpornega zaklada slov. trgovskega društva „Merkur“. § 1 . Podporni zaklad je last slovenskega trgovskega društva .Merkur" v Ljubljani. § 2 . Podporni zaklad je dobrotvorna naprava društva .Merkur", namenjena praviloma le društvenim članom. Podpiranje nečlanov ali njih rodbin se sme vršiti le, če temu pritrdi društveni odbor z dvetretjinsko večino. O vseh stvareh, ki se tičejo .Podpornega zaklada", odloča končno in definitivno redni občni zbor društva z dvetretjinsko večino navzočnih članov. -§ 3 . .Podporni zaklad" upravlja kuratorij, kateri obstoji iz petih članov. Kuratorij voli društveni odbor z večino glasov, in sicer tako, da pošilja v kuratorij tri člane iz svoje srede, ostala dva člana pa voli izmed nastav- ljencev, ki so društveniki. § 4 . Kuratorij si voli načelnika. Načelniku bodi skrb, da se vrše upravni posli redno. V stvareh .Podpornega zaklada" more odbor vabiti načelnika k svojim sejam. Načelnik skrbi za točno izvršitev sklepov kuratorija. — 164 — § 5 . O sklepih kuratorija glede dejanja podpor po § 10. in sledečih obvešča načelnik društvenega predsednika ali namestnika. Nakazila dovoljenih podpor na blagajno podpisuje društveni predsednik ali njegov namestnik. § 6 . Društveni odbor ima pravico takoj odstaviti člane kuratorija, če vidi, da se posluje neredno. § 7 . Kuratorij si more po potrebi sestaviti poseben poslovni red, ki ga potrdi društveni odbor. § 8 . Denarna sredstva. Za podpore iz .Podpornega zaklada" služijo: a) vsakoletne obresti glavnice; b) polovica prispevkov, ki jih dobiva društvo za razpečane kavne surogate od Kolinske tovarne kavnih primesi; c) oni znesek, ki ga društvo .Merkur" na vsako¬ letnem občnem zboru votira v ta namen iz rednih dohodkov. § 9 . Vsi drugi dohodki, kakor volila, dohodki veselic, odmembe iz poslovnih prebitkov, darila itd. se stekajo v glavnico. § 10. Podpore. Podpore se dajejo: a) podpore vrednim članom, ki so dokazano brez¬ poselni, ne da bi sami zakrivili; b ) onemoglim, za delo nesposobnim članom; c) ubogim vdovam in sirotam društvenikov. — 165 — § n. Brezposelnost. Do podpore za primer brezposelnosti imajo v zmislu § 10. le tisti društveniki pravico, ki so že vsaj šest mesecev člani društva, oziroma prvo leto po iz- učenju vsaj tri mesece člani društva. Podpora za primer brezposelnosti se daje najdalje šest tednov v razdobju enega leta. Podpora znaša pri onih, ki so nad pet let društve¬ niki, na dan maksimalno 2 K 40 v tekom prvih štirih tednov, 2 K tekom ostalih dveh tednov. Pri onih, ki še niso člani pet let, za prve štiri tedne maksimalno 2 K, za ostala dva tedna pa največ 1 K 50 v. O podporah brezposelnim odloča kuratorij, ki ustreza prošnjam ali jih odklanja, ne da bi moral na¬ vesti razloge. Prosilec ima pravico vzklica na odbor, ki odloča končno. Poleg te podpore se more od primera do primera priskočiti brezposelnemu v pomoč na ta način, da se plača zanj za čas brezposelnosti odpadajoči obrok plačila za penzijsko zavarovanje. § 12 . Podpore onemoglim članom ter podpore vdovam in sirotam društvenikov. Podpore za slučaj onemoglosti se naklanjajo pra¬ viloma le takim prosilcem, ki so že tri leta društveni člani ter so dokazali, da se jih navzlic prijavi ni spre¬ jelo v .Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani"; vdovam in sirotam se dajejo podpore, če je bil mož ali oče tri leta društvenik. Izjeme sme dovoliti društveni odbor z dvotretjinsko večino v izrednih slučajih, če je res sila velika. O izmeri in trajanju v tem paragrafu omenjenih podpor odloča odbor društva po svojem svobodnem preudarku v mejah razpoložnih sredstev končno, in sicer na temelju predlogov kuratorija .Podpornega zaklada". 166 Janko Česnik Ljubljana, Lingarjeva ulica. 'N ©i Velika zaloga raznovrstnega suknenega, modnega, perilnega v in platnenega blaga, v Zaloga preprog, zaves i. t. d. Postrežba strogo solidna! r © □: V prid družbe sv. Cirila in Metoda! Piva češka splošna Hiška draška la zavarovanje na življenje e Pragi. Vrhovno zastopstvo za vse jugo¬ slovanske dežele v Trstu. pjjnn slovanska delniška družba bta zavarovanje rUHla, na življenje. ::: FHina katera kolekuje zavarovalne listine z na¬ lomila, rodnim kolekom. ::: Fr!J«a katera kolekuje svoje dopise z narodnim l_.UHia, kolekom. Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine! Pojasnila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. :□ >4 L. SeHWE!NT|\iER J v Ljubljani, Prešernova ulita 3, ■'N Knjigarna in zaloga muzikalij. Trgovina s papirjem, pisalnim ::: in risalnim orodjem. ::: Potrebščine za šole, urade in . kontore. == & O J }{. Suttner, Ljubljana. Največja razpošilJ a ’na trgo-3 vina ur, zlatnine in srebrnine ter juvelov. Ceniki zsstonj in poštnine prosto. o pr ca S ta n Št. 100. Nikelnasta Roskopi K 4-50. — Št. 158. Nikelnasta cil. posebno ploščnata K 7 50. Št. 719. Sreb. cil. rem. K 7 80. Št. 519. Srebrna anker rem. ploščnata (tanka) K 17*50. Št. 520. Srebrna ank.rem. ploščn. zjdvojnatim pokrovom K 19*57* Št. 1200. 14 kar. zlata ženska K 25. Št. 793. 14 kar. zlata ženska ank. K 44. Št. 795. 14 kar. zlata moška ank. z dvoJ“ natlm pokrovom K 65' Največja izbira zlatnine in srebrnine, žepnih, stenskih in salonskih ur ter budilk, kina srebrnega in pravosrebrnega blaga. — Neugajajoče se zamenja ali denar povrne! Lastna tovarna ur v Švici. Solidna postrežba! Nizke cene! MODERNI ATELIJE ZA UMETNIŠKO FOTOGRAFIRANJE USTREZAJOČ NAJVIŠJIM ZAHTEVAM te AVG. BERTHOLD ®J @ _ :: LJUBLJANA : SODNIJSKA ULICA ŠT. 11 _g) e) <5"~ IZVRŠITEV VSEH V TO STROKO SPA¬ DAJOČIH NAROČIL. REPRODUCIRANJE in povečanje; fotografiranje VSAKOVRSTNIH 'TEHNIŠKIH PRED¬ METOV, NA RAZPOLAGO JE TUDI ::: roentgenov aparat. ::: ZALOGA RAZLIČNIH KRASNIH MOTIVOV Z GORENJSKEGA. FOTOGRAFIRA SE TUDI PRI ELEK~ TRIČNI RAZSVETLJAVI. == NAJBOLJŠA POSTREŽBA! Skladišča. ca » ca a ca >N ca > a> u 0 « Speiijsba In Itamisijska družba .BALKAN == Centrala: = : v Trstu. : :: Podružnica: :: v Ljubljani Dunajska cesta 33. Mltve s patenfovanimi vozovi. m *o CD < 01 » S* CD < 01 | Zacarinanja. |_ 41 OJ veletrgovina z železnino in :: poljedelskimi stroji :: FR. STUPICA Ljubljana, Marije Terezije cesta št. I priporoča bogato zalogo razno¬ vrstne železnine, stavbnih po¬ trebščin, motorjev, železnih bla¬ gajn, kosilne stroje „Deering“ itd. Najnižje cene in solidna postrežba. IM! II • II I! II II I! \s> Modna in športna trgovina P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte priporoča vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, narodne vezenine, :: zastave, trakove in znake. :: Poseben oddelek za gospode: vsake vrste klobuki za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vsi športni in toaletni predmeti. Zastopstvo prvih ogrskih tvrdk za žito. Zastopstvo veležganjaine za slivovko in tropinovec A. Hermana v Varaždinu ter Quinto Segre v Trstu za Tovarna kanditov in sladčic Josipina Schumi Ljubljana, Gradišče 9 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih v svojo stroko spadajočih izdelkov, kot: mnogovrstnih sladčic (bonbonov) od na¬ vadnih do najfinejših. Razno navadno pecivo,- piškote, vafelne itd. Edina zaloga za Ljubljano čokoladne tvor- nice J. Mannerja na Dunaju : čokoladne in druge predmete na drobno in debelo. Kakovost mojih izdelkov brez konkurente! Postrežba točna! Cene zmerne ! Gričar & jVIejač Ljubljana, Prešernova ulica 9. xx: xx: priporočata v največji izbiri po najnižjih cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in de¬ čke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. XX XX i mmm 1 I. WIDER, LJUBLJANA UMETNI IN TRGOVSKI VRTNAR I | Točna postrežba in takojšna izvršitev Trgovina cvetlic vsakovrstnega ve- Šelenburgova ulica št. 3. zanja cvetlic. = , | Vrtnarija Cesta na Rožnik št. 27. 1 \i11 * Najcenejše dežnike in - solnčnike - domačega izdelka priporoča JOSIP VlDpflR Ii JU BIi JBJIA PRED ŠKOFIJO ŠT. 19. PREŠERNOVA ULICA ŠT. 4. POPRAVILA TOČNO IN CENO. til v Ljubljani Sv. Petra cesta ST. Velika zaloga špecerije, delikates in vina. ::: Zajutrkovalnica. ::: . 4 » A A a v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica 3. Naj večja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1911 B14'5 milijonov kron. Stanje hranil, vlog nad 42 mil. K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K. Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 474 % brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hra¬ nilnice in mestna občina l]ubl]anska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nad¬ zoruje c. kr. deželna vlada. Izključena Je vsaka špekulacija in izguba vlože¬ nega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5°/o obrestim in najmanj V 2 °/o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične^domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zaklad K 800.000. ■ ■ I_J ljubljanska kreditna banka !-! v Ljubljani I-J ■ s ■ ■ se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče trans¬ akcije, katere je pripravljena najkulantneje izvršiti. Denarne vloge sprejema na knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje po 4 1 /* od sto. Čekone račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Sprejema naročila na vrednostne papirje, preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst rent, zastavnih pisem, prijoritet, delnic in srečk. Pri nakupu vrednostnih papirjev za vojaške ženitvanjske akcije se ozira v prvi vrsti na kolikor mogoče visoko obrestovanje in preskrbuje vse tozadevne manipulacije. Predujme na vrednostne papirje daje proti primernim obrestim; sprejema Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško in inozemske borze, katere najkulantneje izvršuje. Eskoptuje in vnovčuje menice, kakor tudi na¬ kaznice na vsa mesta. Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji. Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi pri izžrebanju. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v depot in oskrbo vrednostne papirje. Prodaja večje srečke na tekoči račun; v tem slučaju vloži kupo- valec na račun 20—30 od sto kurzne cene in ostanek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih. Izvršuje naj¬ kulantneje izplačila za vsa tu- in inozemska mesta. Blagovni oddelek se peča s prodajo sladkorja. Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto. Ravnateljstvo. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agentura v Gradežu. IVAN KNEZ Ljubljana, Marije Terezije cesta 3. Trgovina.z žitom in : deželnimi pridelki. : D D D D Priporoča svoje najboljše mlevske izdelke iz-lastnega valjčnega mlina, :: sosebno fino pšenično moko. :: Velika zaloga sliv, laškega in istrskega brinja, semenske detelje, različnih travnih in poljskih semen. Tovarna zidne, strešne in zajezne strešne opeke (Strangfalzziegel) priznano najbolj trpežne kakovosti. V T 'I' T 0 0 0 0 □ □ □ D □ □ □ □ VINKO n/UDK valjčni mlin, Kranj. Brzojavke : Val j čni mlin, Kranj. ..— Zastopstva in skladišča: —— Beljak, Bolcan. Celovec, Cerknica, Ercegnovi, Inomost, Kotor, Ljubljana, Mostar. Podgrad, Pulj, Reka, Rove- reto, Sv. Lucija ob Soči, Spljet, Tri. dent, Trnovo-Bistriea, Trst, Zada r . - vvvv ; Vzorci In ceniki V V V Tudi se naznani Voz¬ na razpolago. V V nina do vsake postaje. _v_ 6L- H f^BEri JflCKf PIHSEL BI^DrtZEh ^.*U«.MAVyj. PPETfl EBERL >j, B.RjjPJ5 Ustanovljeno 1. 1842. Telefon št. 154. Brata EBE^Ii Ljubljana, JVIiklošičeVa cesta štev. 6 n.asproti hotela Union. Tovarna oljnatih barv, raznih lakov in firneža. Slikarija napisov, dekoracijska, stavbinska O O O in pohištvena pleskarija. O O O I □□□□□□□□□□□□ | .'. Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električni obrat. UMETNA KNJIGOVEZNICA FRRh BRE5KVRR V LJUBLJANI Filipov dvorec poleg frančišk, mosta za vodo. Priporoča se slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del, posebno cenj. gospodom trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za poto- valce po tovarniških cenah, na večja OOOOOOO dela popust, OOOOOOO Izvirne platnice za vsakovrstne slo¬ venske knjige. Vezanje knjig za bralna društva in čitalnice po nizki ceni, Tiskanje pogrebnih trakov in dru- OOOOOO štvenih znakov, OOOOOO POSTREŽBA TOČNA, DELO SOLIDNO, V J J. KOSTEVe Žirokonto pri avstro-ogrski banki. : Kmetska posojilnica: ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo. V Ljubljani v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18 . je imela koncem 1. 1911 denarnega prometa K 100,000.000 Obrestuje hranilne vloge po 4 1 2°/o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekov¬ nim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog K 20,000.000. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.—4. ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8.-1. ure pop. Ustanovljeno leta 1845. JOS. REICH edini zavod za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in : likanje sukna na par. : Poljanski nasip. Ozka ulica 4. Sprejemališče: Šelenburgova ul.3. Postrežba točna. Solidne cene. Na debelo. Na debelo. Priporoča se velezaloga galanterijskega, norimberškega, : modnega blaga in pletenin : A. Adamiča v Kranju. Lastna izdelovalnica damskih pasov. Modni salon damskih klobukov in slamnikov. Postrežba točna! Cene najugodnejše Zahtevajte ponudbe! jTiirenski premog! Nad 10.000 gospodinj kuri že : : : : sedaj z : : : : ): mirenskim premogom. Prišle so do prepričanja, da je v ceni kakor po kakovosti eden najboljših in najcenejših vrst .-. premoga. — Pogori popolnoma brez kakih ostankov (kamna). — Ne vsebuje nikakih smrdljivih >1 snovi (brez žvepla). — Cena pri večjem , X odjemu 1 K, pri manjšem MO za 50 kg .; ? — En vagon 10.000 kg 155 K franko na^ Dolenjski kolodvor. Priznalna in pohvalna pisma so na razpolago. Naročila sprejema podružnica: Iv. Jelačin Ljubljana, Cojzova cesta 1. Glavna H- Richter Cojzova cesta 1. _ ■W I Tovarna za I ! zarezane strešnike • F. F. Vidic & K™ Ms Ljubljana. Zaloga glinastih peči ter vseh stavbenih izdelkov. Zahtevajte popise : : in uzorce. : : ism j«* KH Artistični atelje za slikanje napisov, črk, grbov itd. na steklo, kovine, les, zid, platno itd. FILIP PRISTOU M LJUBLJANA, hotel „pri Maliču", 2. dvorišče. : Izvršitev točna in okusna. :: m ® Kmet & Ko,, Ljubljana Marije Terezije cesta št. 8, z žito-m, semeni in pridelki ter zastop- valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju. : : (®C3 Tr 3° vina deželnimi . Najmočnejše delavsko perilo in : predpasnike razpošilja Jugoslovanska izdelovalnica perila R. Stermecki v Celju. Vzorčne pošiljatve prosto! Neugajoče se vzame nazaj! Poskusite! Nikakšen riziko! Naročite! □ nnnnnmnmnmnnnnnnnnnmnnnmDaD o Delniška glavnica K 8,000.000. J01M11 Mo filijalka v Ljubljani Šelenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte). Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Pro- .•. mese k vsem žrebanjem. Vloge na knjižice od dneva vložitve 4' 2°/o do dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz svojega. — Na tekoči in žiro-račun po dogovoru. — Ži¬ vahna zveza z Ameriko. Akrediti. Menjalnica. Eskomptuje: menice, devize in fakture. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. Rembours-krediti. — Borzna naročila'." — Inkaso. Centrala v Trstu. Filijalke: v Dubrovniku, Kotoru, Met- koviču, Opatiji, Opljetu, Šibeniku in : : : : : Zadru. : : : : : Rezervni fond okoli K 750.000. a (jp" Sinji k svojim! Mal položi dar, domu na altar! r Tvrdka K IVAN PERDAN JfŠf v Ljubljani s= špecerijska trgovina na debelo in drobno priporoča najtopleje vž IGALICB katere se prodajajo : : v prid družbi : : sv. Cirila in Metoda. Slovenski trgovci, podpi¬ rajte to velevažno društvo! k Svoji li svojimi Mal položi dar, domu na altar! oooooooooooooooo pj, s°X°JUiL°i (s ^amcoDcnac![£L hflRODhO TI5KRRMO v LjuBunm PRIPOROČAMO ZA IZVRŠEVANJE VSEH TISKARSKIH DEL, KAKOR KUPČIJSKIH TISKOVIN, ČASOPISOV, KNJIG, TISKOVIN ZA GRADE, HRANILNICE IN POSOJILNICE, SPOREDE, V1ZITNICE, KUVERTE L t. d, TOČNA, SOLIDNA POSTREŽBA V PO ZMERNIH CENAH, v !□□□□□□□□! OOOOOOOOOOOOOOOO SEaeaEfesSKS^^Easagas Narodna knjigarna Ljubljana, Prešernova ulica 7. Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šolskih in pisarniških potrebščin. Bogata izbira trgovskih' knjig Vseh vrst, trgovskega papirja in .^zavitkov od najpriprostejše do najfinejše vrste. Sprejema v tisek trgovska pisma, račune in zavitke. — Pri šolskih knjigah in zvezkih dobe gg. trgovci izdaten popust. Razglednice za vse prilike v najnovejših izdajah vedno v zalogi. Pismena naročila izvršijo se obratno. Cene nizke. Ha drobno in debelo. Blago solidno. Prva kranjska vrvarna in trgo¬ vina konopnine 3van % jamica £jubljana, Sv. petra cesta štev. 33. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrst¬ nega vrvarskega blaga lastnega izdelka. Viseče mrežnice, mreže za konje za na¬ vadno in razkošno vprego, vsakovrstnega motvoza, vrvi za seno, dvigalnice, zvonove in transmisije ter vsa v to stroko spadajoča dela se solidno, točno in po nizki ceni izvršujejo. I 1 I I I 'p "'Jr J*“ J^ J^ "'^ r "'i r J' - 4- "Jr "Jr '^' '^jr Jr -^- -^r Jr Jr Jr Jr Jr 1 ^- -»}r ->t" "»{r^ ^' ” . .. . — r,.-=,=^,^, <- <- Fr. Ks. Gašper LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 6. V "bližini reallce. Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otoman, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih plat¬ nenih, lesenih rolo, žaluzij In železnih valjčnih zastorov. Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. Prevzame naročila za telovadne blazine iz kokosove trave v poljubnih velikostih. Priznalna pisma, cenovniki in vzorci na poljubno razpolago. | : lastna tovarna ur v Švici.: Fr. Čuden Ljubljana samo nasproti franč. cerkve. delničar družbe tj Union - Horlogere“. Eksportna trgovina ur, zlatnine in srebrnine. | Zahtevajte jubilejni cenik 4 zastonj. | Kranjska betonska tvornica Tribuč&Komp. Ljubljana, Tržaška cesta se priporoča za vsa v betonsko stroko spadajoča dela, kakor: ce¬ mentne cevi in plošče, stop- njice, balkone, ograje itd. Zaloga cementa in stavbnega materijala. [L- H M 1 rv gospodje trgovci! Najbolje postrežete svo¬ jim odjemalcem s ,,Kolinsko" „Zvezdno“ in »Ciril-JHetoDovo" cikorijo, ki se najskrb- neje izdeluje v Kolinski tovarni za kavine pri¬ mesi v Ljubljani. I A. ŠARABON Ljubljana. Velika zaloga špecerijskega blaga, žganja, raznovrstnih mok, deželnih pridelkov in zanesijivih semen. : Glavna zaloga indninsl voda.: cr=j Velika pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim ■ obratom. ===== C=D Na drobno in debelo. czn Ceniki na razpolago.