Cessna iz stiropora ^omofs/.ci hufsumi M« :Jel obalne patruljne ladje ril ZJ LIS zj A A ju j -j ior JJ zn D fJ u < On ISSN 0040-7712 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 Kataloška oznaka: 4490 Bell 47G je popolnoma izdelan model helikopterja z RV-napravo, akumulatorjem in rezervnimi rotorskimi kraki. Priložen je adapter za polnjenje pogonskih akumulatorjev. Model je primeren tudi za začetnike. Potrebujete samo še 8 akumulatorjev velikosti AA za napajanje oddajnik ®^, =11 _ Trgovina Mibo Stara c. 10, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01, faks: 01/759 01 03 v e-pošta: trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http://trgovina.mibomodeli.si 'i . iitvr-.I_ 60 strani modelov letal in helikopterjev, ^ čolnov in ladij, 34 strani modelov avtomoD..- Gr 4uph Er 42 strani RV in polnilne tehnike, G,,lb H$Co k 6 strani električnih in motorjev G ' p °stf g z notranjim zgorevanjem, c 12 42 ■ , 14 strani pribora. V '' 9rau Pner.de TT/rimr KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih APRIL 2006, LETNIK XLIV, CENA 500 SIT / 2,08 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Branko Bergant Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Marika Mirtič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 500 SIT / 2,08 €, naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT / 10,43 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 10.000 SIT (42 €). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luksuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 5.600 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Po zadnjem uspešnem poletu vesoljskega raketoplana Discovery se je močno povečalo zanimanje za makete vesoljskih plovil. Foto: J. Čuden E KAZALO 2 PLASTIČNI MODELI NA SEJMU V NURNBERGU 7 MODEL OBALNE PATRULJNE LADJE (2. DEL) 10 SKORAJ NEOPAZNI CIKLON 14 LUKA II - MODEL MOTORNEGA ČOLNA KATEGORIJ MČ1 IN MČ-3 17 CESSNA IZ STIROPORA 31 FM-SPREJEMNIK 33 NOVO NA TRGU 34 NAPOTKI ZA IZDELAVO DIORAM (8. DEL). 37 POMORSKA DIORAMA 40 PIŠČANČKI IZ PROSENE KAŠE 42 ČESTITKE Z MOTIVI IZ RELIEFNE KOVINSKE FOLIJE 44 GNEZDILNICA 47 PODSTAVEK ZA PIRHE Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. TEKI april 2006 1 Plastične makete na sejmu v Nurnbergu MITJA MARUŠKO Zaneseni ljubitelji plastičnega maketar- stva si slej ko prej ustvarijo primerno zalo¬ go nesestavljenih maket. Precej nas je takih, ki postajamo vse bolj zbiralci in vse manj graditelji maket. Boj na svetovnem tržišču je neizprosen in leto 2005 bo težko preko¬ siti s številom obljubljenih novosti. Letošnji sejem v Nurnbergu je bil tokrat zmernejši v številu obljub, zato pa podjetnejši v ponudbi kakovostnejših maket. Veliki proizvajalci se vse bolj odločajo za ponudbo omejenih serij maket in že tržno preizkušene kalupe opre¬ mljajo z novimi nalepkami in dodatki. Tudi izmenjava kalupov med velikimi bo letošnja stalnica ponudbe. Ocena sejma bi se lahko glasila: porast odličnosti. In kaj se obeta slovenskemu trgu z bojda le eno specializirano maketarsko trgovino, kjer pa tudi ne najdete vsega, kar bi po dveh letih članstva v Evropski uniji lahko že posta¬ lo stalna ponudba? Oglejmo si, kaj so pripra¬ vili nekateri veliki proizvajalci. Revell Nemški Revell letos slavi petdesetletnico obstoja in slovenski uvoznik Hibisco, d. o. o., Nemški bombnik heinkel He-lllH-6 v meri¬ lu 1: 72 (Revell) Britanski bombnik handley page halifax v merilu 1 : 72 (Revell) Focke wulfFw-200 condor z vodenimi rake¬ tami Hs 293 v merilu 1: 72 (Revell) iz Ljubljane ga odlično zastopa na domačem trgu. Tudi tokrat Revell napoveduje nekaj nad 70 novosti, med katerimi je kar nekaj ponati¬ sov izdelkov drugih proizvajalcev. Lanskoletni program so pri Revellu uresničili skoraj v celo¬ ti in tudi najnovejša ponudba na Slovenskem ne zamuja. Nove makete bomo predstavili s kataloško številko in načrtovanim četrtletjem njihovega izida. Prve strani Revellovega kataloga obljub¬ ljajo izdajo desetih jubilejnih ponatisov starih Revellovih maket v izvirni embalaži. Žal izbor še ni dokončen, zato se pustimo presenetiti. Upamo lahko, da bo jubilejna akcija zbiranja kuponov lojalnosti stekla tudi na slovenskem trgu. Za pet zbranih kuponov se kupcu obeta kapa, za deset kovinska spominska plaketa in za petnajst kuponov majica. Med velikimi darilnimi paketi tudi pri nas že najdete komplet treh hitro sestavljivih ma¬ ket fantazijskih lovcev iz filmske serije Vojna zvezd (05760-1). Sestavni deli so že obarva¬ ni in ob Anakinovem lovcu najdete še lovca ARC-170 in Droid-tri ter velik barvni plakat. Nemškemu tržišču pa je namenjen darilni paket ob petdesetletnici nemškega vojnega JunkersJu-52/3mg4 v merilu 1:48 (Revell) Rusko orjaško transportno letalo antonov An-124 »Ruslan« v merilu 1:144 (Revell) C-160 transall v merilu 1: 72 (Revell) letalstva (05766-III), ki v merilu 1 : 72 po¬ nuja makete nemških lovcev F-4F phantom, F-104G starfighter in panavia tornado. V merilu 1 : 144 se nam obetata ma¬ keti nemških letal panavia tornado IDS (04030-11) in panavia tornado ECR (04048-11). V floti maket civilnih letal v tem merilu bomo lahko izbirali med super con- stellationom L1049 (04255-1V), airbusom A 321-100 z oznakami nemškega prevoznika Lufthansa v obujenem slogu petdesetih let (04222-1) in airbusom A380 z oznakami pro¬ totipa (04218-1). Velika uspešnica bo prav go¬ tovo ponatis makete Nasinega space-shuttla z oznakami za večino ameriških raketoplanov (04736-1). Med maketami helikopterjev v me¬ rilu 1 : 144 pa bodo na voljo RAF puma s sli¬ kovitimi oznakami »Tigermeet« (04047-1) in ameriški AH-64D longbovv apache (04046-1). Revell je izvrstni maketi jadralnega letala ASK 21 v merilu 1 : 32 dodal še odlično ja¬ dralno letalo standardnega razreda LS8-a v enakem merilu (04253-IV). Ponudbo civilnih zračnih plovil zaključuje še ponatis izjemno uspešnega kovinskega potniškega letala nem¬ ške letalske renesanse po prvi svetovni vojni - junkers F-13 (04249-1), ki bo na voljo v ko¬ penski in vodni izvedenki. Družina maket helikopterjev v merilu 1 : 72 bo bogatejša za ponatis Italerijeve ma¬ kete ameriškega velikana med transportnimi helikopterji - MH-53 J pave low (04491-11) in sovjetskega helikopterja ruske mornariške pehote kamov Ka-29 (04493-IV). Med no¬ vosti v tem merilu sodita tudi eurocopter Republic F-84F thunderstreak v merilu 1:48 (Revell) Hawker hunter F.6 v merilu 1:32 (Revell) Suhoj Su-24M v merilu 1: 72 (Revell) 'TTK.C 8 2 april 2006 REPORTAŽA tiger (04485-III) in NH-90 natohelicopter (04489-III). Seriji izvirnih Revellovih ma¬ ket dopolnjujeta eurocopter EC 145 »REGA & ADAC« (04486-11) in eurocopter EC 145 »REGA« v merilu 1 : 32 (04492-1). V tem ve¬ like merilu bo Revell ponatisnil tudi hawker hunterja F-6 (04727-III). Novosti v merilu 1 : 72 so tudi letos red¬ ke in prevladujejo ponatisi kalupov drugih proizvajalcev. Iz Matchboxovega arhiva se bosta pojavila britanski leteči čoln super- marine walrus Mk.I (04391-11) in britanski štirimotorni bombnik handley page halifax (04394-1). Hasegawa bo prispevala kalup za mornariški izvidnik lockheed P-3C orion (04638-11) in nemški bombnik heinkel He-111 H-6 (04377-1). Enakega porekla bo verjetno tudi maketa ameriškega jurišnika douglas A-1E skyraider (04398-IV) iz obdob¬ ja vietnamske vojne. Upajmo, da bo maketa nemškega mornariškega bombnika in izvid¬ nika dolgega dosega focke wulf Fw-200 C-8 condor, opremljenega z vodenimi raketami Hs 293 (04387-IV), povsem nova maketa in ne dopolnjen star Revellov kalup. Iz arze¬ na ruske Zvezde prihajajo ponatisi maket ruskih lovcev mig-3 (04372-1) in La-5 FN (04374-111) ter dveh sodobnikov ruskih voja- škihletal:lovcamig-31 (04378-III)inbombnika Su-24M (04399-III). Strateški bombnik tu- poljev 111-226 blinder (04371-1) pa je že na voljo. Revell baje obljublja dve povsem novi maketi lovcev iz prve svetovne vojne: fran¬ coskega spad XIII (04125-III) in britanskega sopwith camel (04111-1), s čimer bi presene¬ til mnoge, saj sta se ti dve maketi v lanskem letu pojavili v odlični izvedbi češkega Eduar- da, pa tudi ukrajinski Roden hiti z izdajo seri¬ je sopwith camelov v merilu 1 : 72. Povsem nov transportni dvomotorni C-160 transall (04602-IV) bi bil razveseljujoča novost, če je že F-16A s kompletom nalepk za slikovito po¬ slikana »praznična« nizozemska in belgijska primerka le ponatis že obstoječega kalupa. Airbus A380 z oznakami prototipa v merilu 1:144 (Revell) V merilu 1 : 48 bo na voljo maketa leta¬ la Špirit of St. Louis (04524-IV), s katerim je Charles Lindbergh 20. 5. 1927 prvič preletel razdaljo med New Yorkom in Parizom v ne¬ prekinjenem letu. Junkers Ju 52/3mg4 v po¬ vsem vojaški izvedbi (04521-1) bo nasledil predhodno civilno izvedenko na straneh Revellovega kataloga. Maketa eurofighterja typhoona v enosedežni izvedbi (04568-11) ni več novost. Ponatis Italerijeve makete nem¬ škega dvokrilnega jurišnika henschel Hs 123 (04500-1) bo že tretji v zgodovini te makete. Pustimo se prijetno presenetiti tudi z maketa¬ mi ameriškega lovca kanadske izdelave cana- dair sabre Mk.6 (04562-11) in ameriškega lov¬ ca republic F-84F thunderstreak (04526-11), čeprav obstajata že Monogramovi maketi. Med ladijskimi maketami pripravljajo po¬ natis nemške podmornice tipa XXI »U-2540« v merilu 1 : 144 (05004-11). V enakem merilu bo na voljo še tip VIID (05009-11). Ob izvrstni ma¬ keti najštevilčnejše nemške podmornice v dru¬ gi svetovni vojni tipa VII (05015) bo v merilu 1 : 72 zdaj na voljo še izvedenka tip VII C/41 »atlantska inačica«, ki je imela dodatno proti¬ letalsko oborožitev (05045-1). Ob bok tema dvema velikima maketama nemških podmor¬ nic lahko ob koncu leta postavite še povsem novo maketo standardne ameriške podmorni¬ ce druge svetovne vojne, podmornico razreda gato (05047-IV), ki bo v dolžino merila kar 131,9 cm! Velika merila in makete so očitno tržno privlačni, zato je Revell ponudil tudi iz¬ vedenko hitrega nemškega torpednega čolna razreda S-100 z okrepljeno protiletalsko obo¬ rožitvijo (05002-FV). Zadnja ladijska novost je ponatis Italerijeve makete ameriške letalono¬ silke U.S.S. Ronald Reagan (05003-III) v merilu 1 : 720. Maketa tragično preminule ruske pod¬ mornice Kursk v merilu 1:350 (05022-1) pa je na slovenskem trgu že od konca leta 2005. Izbor helikopterskih novosti: kamov Ka-29 in eurocopter EC 145 v merilu 1 : 12 ter AH- 64D apache s pumo v merilu 1:144 (Revell) Ponatis makete iz šestdesetih let - ameriška raketa jupiter-Cz izstrelitveno ploščadjo v merilu 1:105 bo obeležil 50-letnico Revellovih prizadevanj pri gradnji sanj (Revell). Vesoljski raketoplan Discovery s potisnimi raketami v merilu 1:144 (Revell) TISI april 2006 Ljubitelji maket dirkalnikov se bodo raz¬ veselili ferrarija F-l-2000 v merilu 1 : 24 (07244-1), obljubljena pa je tudi maketa naj¬ novejšega dirkalnika v formuli 1 (07245-IV). V merilu 1 : 24 bodo na voljo še makete fer¬ rarija F430 spider (07381-1), ferrarija F430 spider cabriolet (07380-11), ferrarija supera- merica (07391-III) in shelby cobre 427 S/C (07367-1). Merilo 1 : 25 prinaša le dve novo¬ sti: dodge viper SRT-10 (07386-1) in 2005 mustang GT (07355-III). Med tovornjaki bo¬ ste v merilu 1 : 24 našli mercedes actros 1854 LS (V8) (07523-1) in še neznan tovornjak z obletnično poslikavo »Revellovih petdeset let« (07524-IV). V zbirki figur v merilu 1 : 72 so pri Re- vellu upodobili le nemško oklepno pehoto iz leta 1944 (0284-1). Med novimi maketami oklepnih vozil v merilu 1 : 72 bomo lahko po¬ segli po velikem transporterju tankov faun SLT50-3 elefant s prikolico (03145 IV) in ru¬ skem tanku T-72M (03149-111). Serija novo¬ sti v merilu 1 : 76: ameriški samohodni top M-40 G.M.C (03217-III), tovornjak morris C.8 z jeepom in topom (03219-1), britanski tank Churchill A.V.R.E s prenosnim mostom (03221-1), nemški tovornjak krupp protze Kfz.69 s 37 mm topom (03218-IV), francoska tanka B.l in renault FT.17 (03220-1), sodijo med ponatise Matchboxovih kalupov. V merilu 1 : 35 bo Revell ponudil le eno novost, nemškega polgoseničarja Sd.Kfrz 10/4 s protiletalskim topom flak 30 (03061-III). Uspešno serijo maket z že obarvanimi sestavnimi deli in sistemom zatičev, ki omo¬ goča sestavljanje brez lepljenja, nadaljuje nov izbor filmskih junakov serije Vojna zvezd. Pri Revellu so tokrat pripravili TIE lovca čr¬ nega lorda Darha Vaderja (06655-III), lovca X-wing (06656-111), imperialni vesoljski čoln (06657-III) in Millennium Falcon (06658-III). C.S.S. Alabama v merilu 1:96 (Revell) Nemški hitri čoln s protiletalsko oborožitvijo razreda S-100 v merilu 1: 72 (Revell) Nemška podmornica tipa XXI in sodobna podmornica U 212 A v merilu 1:144 (Revell) 3 Italijanski lovec fiat CR 42 v merilu 1 : 48 (Italeri) Ameriški tank M-47 patton v merilu 1 : 35 (Italeri) Ameriški tank MI Al abrams v merilu 1:35 z notranjostjo (Italeri) V kataloški ponudbi pa ostaja šest maket iz lanskoletnega programa ob že omenjenem darilnem paketu s tremi maketami. Izbor 76-tih novosti bi moral zadovoljiti še tako zahtevnega maketarja. Slovenski uvoz¬ nik tudi letos nadaljuje s sponzoriranjem po¬ sebnega pokala, ki se tokrat iz Kranja seli v Celje, kjer lahko v mesecu oktobru 2006 pri¬ čakujemo tekmovanje, na katerem se lahko pomerite z zgrajenimi Revellovimi maketami. Italeri Tildi trboveljski uvoznik Metronic Komet, d. o. o., v letu 2006 ostaja pokrovitelj tekmo¬ vanj. Tradicionalni pokala Italeri bo 8. aprila 2006 na osnovni šoli Vižmarje-Brod, Na gaju 2, Ljubljana, kjer bo istočasno potekalo tudi tekmovanje z Eduardovimi maketami. V merilu 1 : 72 bodo med zračnimi plovi¬ li na voljo ponatisi velikega nemškega trans¬ portnega letala messerschmitt Me-323 D-l gigant (1104) in ameriškega vohunskega leta¬ la YF-12A (1141), ki izideta v omejeni nakla¬ di. Maketa ameriškega transportnega letala C-119G boxcar (1146) ni novost in tudi bri¬ tanski bombnik wellington Mk.X (1252) naj 4 Italijanski oklepnik autoblinda AB 43 v me¬ rilu 1:35 (Italeri) Nemški lovec tankov marder III in v ozadju ferdinand v merilu 1:35 (Italeri) Ameriški bombnik A-26K itivader v merilu 1: 72 (Italeri) bi imel nekaj skupnega z Matchboxovo ma¬ keto, zato pa sta novi maketi dvosedežnega jaguarja E (1254) in lockheed C-130J hercu- les. V sodelovanju s češkim MPM bosta na¬ stali maketi mornariškega izvidnika lockhe¬ ed hudson Mk.III/IV/v (1253) in bombnika A-26C invader (1259). Maketa italijanskega lovca fiat CR.42 falco (1260) bo očitna po¬ manjšava večjega brata v merilu 1 : 48. Tudi prva serija bombnikov S.M.79, ki se je prosla¬ vila v španski državljanski vojni, bo na voljo kot tretja izvedenka te makete (1216). Upamo lahko, da bo maketa ameriškega bombnika B-52 superfortress popolna novost in ne po¬ natis Monogram/Revellove makete (1262). Ponudbo maket v merilu 1 : 72 zaključuje¬ jo makete ameriškega helikopterja MH-53E sea dragon (1065), agusta beli 204B /UH-1F (1201) in britanskega wessex HAS.2 (1258). V merilu 1 : 48 bo iz gnezda Accurate Miniatures prišel ponatis makete ameriške¬ ga bombnika B-25 mitchel (2650). Portugal¬ ska firma Occidental bo očitno vir kalupov za maketo britanskega lovca spitfire Mk.IX (2651) in ameriškega trenažnega letala T-6G texan (2652). Fiat CR.42 AS (2653) bo še ena različica lanske novitete, tornado IDS (2648) in F-16A (2654) pa ponatisa že starih kalupov. Morda bosta novi MiG-23 flogger (2649) in A-10A thunderbolt II (2655) ponatisa Escije- vih maket. Očitno bosta povsem novega kalu¬ pa deležni maketi ameriškega dvomotornega bombnika A-20B boston lil (2656) in maketa helikopterja ACH-47 chinook (2647). V seriji figur v merilu 1 : 72 se bodo po¬ javile nemška elitna pehota iz druge svetovne vojne (6068), ruska pehota v zimskih unifor¬ Vlačilec scania millennium v merilu 1 : 24 (Italeri) Postroj Yamahinih motorjev YZR Ml v meri¬ lu 1:9 (Italeri) Srednjeveški viteški turnir s figurami v me¬ rilu 1: 72 (Italeri) mah (6069), nemška pehota afriškega kor¬ pusa (6076), britanska pehota osme armade (6077), ameriške posebne enote iz Vietnama (6078), borci Vietkonga (6079), Napoleono¬ vi lahka konjenica (6068) in težka konjenica (6084), pruska konjenica (6081), pruska pe¬ hota (6067), mameluki (6082) in britanska pehota (6083). Za gradnjo dioram bodo do¬ brodošle makete obalnega bunkerja (6085), berlinske zgradbe (6089) in različne razvaline (6087). Za igralce strateških iger so pripravili serijo podstavkov za figure in druge igralne elemente (6088). Na koncu ne smemo poza¬ biti na srednjeveški konjeniški turnir (6108). V merilu 1 : 32 najdemo med novostmi saracensko konjenico (6854), avstrijsko pe¬ hoto iz napoleonskih vojn (6856), utrdbe na bojišču (6870), francoskega topniškega ofi¬ cirja na konju (6871), francoskega štabnega oficirja na konju (6872), britanska in pruska štabna konjenika (6873) in gladiatorje s čet¬ verovprego (6874). Ponatise dobrih Escijevih maket vzpod¬ buja naraščajoče zanimanje za strateške vojne igre. Večina Italerijevih novosti nosi tudi žig potrdila primernosti za tovrstno uporabo, ki ga izdaja firma Alzzer. V merilu 1 : 72 bodo tako na voljo nemški polgose- ničar Sd.Kfz.250/3 (7034), britanski tank matilda Mk.II (7036), italijanski srednji tank M 13/40 (7036), nemški kolesni oklepnik Sd.Kfz.234/3 (7037), ameriški kolesni izvid- niški oklepnik M20 (7038), sovjetski lovec tankov ISU 152 (7039), sovjetski tank JS-2 Stalin (7040), nemški tank Pz.Kpfvv. III Ausf. M (7041) in nemški lahki tank Pz.Kpftv.I Ausf. B (7042). april 2006 TEKU' REPORTAŽA V merilu 1 : 35 bosta v zelo omejeni seriji ponatisnjeni maketi nemškega lovca tankov marder III (6210) in ameriškega oklepnega vlačilca tankov M32 (6203)- Med ponatise brez omejitev pa sodita maketi ameriškega srednjega tanka M-47 patton (6447) in so¬ dobnega Ml Al abrams (6449)- Med novosti lahko štejemo britansko izvedenko amfibi¬ je DUKW (6446), nemški oklepni izvidnik Sd.Kfz.140/1 (6448), italijanski oklepnik AB 43, italijanski kamion s topom camionetta AS 42 sahariana (6452) in nemško prikolico tipa 51 (6450). Izbor sodobne opreme in streliva (6423) in dodatkov za nemške oklep¬ nike (6424) sta ponatisa že starih kalupov. Italeri bo tudi letos eden od glavnih po¬ nudnikov novosti med maketami motorjev. V merilu 1 : 9 bo na voljo policijski guzzi V7 (7403). Nova serija »One Day Model« ponu¬ ja hitro sestavljive dele za naslednje motor¬ je v merilu 1 : 9: honda RC211V Gibernau 2005 (40632), honda RC211V Biaggi 2005 (60633), yamaha YZR Ml svetovno prvenstvo 2005 (40634), yamaha YZR Ml Rossi Laguna 2005 (40635), ducati desmosedici Capirossi 2005 (60636), yamaha YZR Ml Rossi Valen¬ cia 2005 (40637), honda RC211V Melandri 2005 (40638), honda RC211V Hayden 2005 (40639), yamaha YZR Ml Edwards Go! 2005 (40640), yamaha YZR Ml Edwards Laguna 2005 (40641), yamaha YZR Ml Edwards Va¬ lencia 2005 (40643) in ducati desmosedici Checa 2005 (406432). V največjem merilu 1 : 6 pa sta med novostmi le yamaha YZR M1 Rossi 2004 (4510) in honda RC211V - ekipa Movistar 2004 (4509). Rdeča nit Italerijeve ponudbe so še ved¬ no makete vozil, kamionov in prikolic v me¬ rilu 1 : 24. Tu so tovornjak tipa mercedes Hondine ekipe Movistar iz leta 2004 z dvema motorjema (3828), vlačilec scania R144L s prikolico (3833), tovorna prikolica (3835), vlačilec MAN TGA s prikolico (3836), vlači¬ lec volvo VN 780 s prikolico (3837), reševal¬ ni vlačilec scania millennium (3838), kami¬ on nogometnega prvenstva Nemčija 2006 s prikolico (3839), vlačilec volvo FH12 XL70 »Spraycan Power« (3840), range rover Paris- Dakar (3694) in renault R rally (3695). Uspeh Revellovih maket nemških hitrih čolnov je očitno vzpodbudil Italerija, da po¬ nudi novo maketo hitrega ameriškega tor¬ pednega čolna Eclo PT-596 (5602) v merilu 1 : 72. V enakem merilu bo na voljo še itali¬ janski hitri čoln MS 61. Maketi italijanskih di¬ verzantski torpedov S.L.C. »Maiale« in torped¬ nega čolna M.T.M »Barchino« bosta na voljo v merilu 1 : 35 (5601). V merilu 1 : 720 bo nova le maketa ameriške letalonosilke U.S.S. America (5521). Heller Francoski proizvajalec Heller je ponudil skromno število novosti in večina jih ima pre¬ poznaven francoski okus. Med novimi make¬ tami civilnih vozil v merilu 1 : 43 zasledimo citroen xsaro WRC '05 (80114), ki jo ponuja¬ jo tudi v merilu 1 : 24 (80754). Predhodnik slavne »katrce« renault 4 CV je v merilu 1 : 24 na voljo v običajnih barvah (80762) in poli¬ cijski izvedbi (80764). Maketa bentleya 4,5L blower v merilu 1 : 24 (80722) je ponatis dobre Airfixove makete. V merilu 1 : 24 bo nova tudi maketa motorja yamaha YZR-M1 (80928). Med letalskimi maketami bo le malo iz¬ virnih novosti. V merilu 1 : 800 bo izšel pri¬ ročni airbus A380 z oznakami prvega poleta (79845), ki mu bo sledila še maketa v merilu 1 : 125 (80438). Ponatisnili bodo veliko ma¬ keto ameriškega potniškega letala lockheed april 2006 Airbus A 380 v merilu 1:125 (Heller) Europter AS 350 B3 v merilu 1:48 (Heller) La Sirene v merilu 1:150 (Heller) Francoska letalonosilka Charles de Gaulle v merilu 1:400 (Heller) L-1049G »super constellation« (80391) v me¬ rilu 1 : 72 in v omejeni nakladi ponudili ma¬ keto francoskega potniškega letala caravelle v merilu 1 : 100 (80432). Verjetnost, da sta si tudi Heller in Revell začela izmenjavati kalu¬ pe, je ob izidu dveh maket helikopterjev eu- rocopter EC 145 z oznakami ADAC (80377) in francoske civilne zaščite (80375) v merilu 1 : 72 v Hellerjevem programu, in makete francoskega transportnega letala transal v Revellovem, precej velika. Nova bo maketa helikopterja eurocopter AS 350 B3 (80488) v merilu 1 : 72. Maketi tornada GR.4/4A (80328) in OA-10A thunderbolt II (79912) v merilu 1 : 72 ter maketa grumman E-2C haw- key (79911) v merilu 1 : 144 so ponatisi že znanih kalupov. Med ladijskimi maketami nas bosta razve¬ selila ponatis velike jadrnice Passat v merilu 1 : 150 (80888) in v velik komplet združene tri makete francoske letalonosilke (Foch ali Clemenceau), fregate (La Seine ali La Saone) in tankerja v merilu 1 : 400 (81092). Maketi ameriškega tovornjaka GMC CCKW 352 (79996) in willy's MB jeepa s pri¬ kolico (79997) v merilu 1 : 35 sta prav tako ponatisa. Tudi maketo izkrcevalnega čolna LCVP s posadko v merilu 1 : 72 (79995) smo že srečali v starih katalogih. Tudi Heller sledi vzoru drugi evropskih proizvajalcev in svoje makete kompletira v zajetne škatle, omenimo pa jih le nekaj: »Code Overlord« (52604) pri¬ naša dioramo izkrcanja v Normandiji v meri¬ lu 1 : 72, »1945, The Last Battle« pa dioramo prečkanja mostu. Tu je še »D-day, Air Assault« s skupinami nemške pehote in britanskih ter ameriških padalcev. Airfix Ta britanski proizvajalec maket nas je z izdajo kataloga 2006 močno presenetil. Že dobro leto buri duhove z obljubljeno make¬ to opuščenega britanskega večnamenskega letala TSR v merilu 1 : 72, potem pa ga v ka¬ talogu sploh ne omeni. Kot popolna novost pa so obljubljene makete britanskega mor¬ nariškega izvidnika in lovca na podmornice hawker siddeley/Bae nimrod MR-2P (12050) v merilu 1 : 72 in serija izvedenk english electric Canberre v merilu 1 : 48. Bombni- ška izvedenka B.2/B.20 (10101), izvidniška izvedenka PR.9 (10103), izvozna izvedenka B(I)8 (10102) bodo izšle v družbi licenčno izdelane ameriške izvedenke martin B-57B Canberra (10104). Ljubitelje Airfixovih klasičnih maket bo razveselila ponovna izdaja parnika Great Western v merilu 1 : 180 (08252). Iz Heller- jevega programa bomo v Airfixovi preobleki ugledali ponatise ladijskih maket HMS Hood (08202), HMS King George V (08203), Bis- marck-Tirpitz (08205) in Scharnhost-Gneise- nau (08204) v merilu 1 : 400. Med letalskimi maketami pa bosta to maketi lockheed super constellation (08008) in de havilland dragon rapide (04047) v merilu 1 : 72. Airfix se je odzval željam svojih zvestih privržencev in ponudil ponatise nekaterih maket, ki jih pogrešamo že nekaj časa: auster antarctic (01023), english electric lightning F3 (02080), shorts tucano (03059), martin B-26C marauder (04015), vvestland seaking HAS 5 (04048), suhoj Su-27 flanker B (05025), Angleška protiletalska raketa bloodhound v merilu 1: 72 (Airfix) Britansko opuščeno večnamensko letalo BAC TSR-2 v merilu 1: 72 (Airfix) 5 REPORTAŽA lockheed hudson Mk.I (05034) in lockheed F-117A stealth (05026) v merilu 1 : 72 ter Bae harrier GR 3 v merilu 1 : 24 (18003). V seri¬ ji civilnih letal bodo ponatisnili sud aviation SE-210 caravelle v merilu 1 : 144 (03177), britten norman islander v merilu 1 : 72 (03067) in v kompletu treh maket ponudili de havilland heron, DHC beaver in ford trimotor (08009). Nekatere makete oklepnih vozil v me¬ rilu 1 : 72 so preoblikovali in ponudili nove izvedenke. Med take štejejo sherman »crab« tank (02320), sherman calliope z raketami (03307), matilda z minometom hedgehog za rušenje bunkerjev (03306) in Churchill z mostom (04301). Ponatisnili pa bodo nemški tovornjak opel blitz s topom Pak 40 (02315), britansko protiletalsko raketo bloodhound (02309), ameriški tank M3 lee-grant (01317), britanski tank challenger II in ameriški tank sherman v izkrcevalnem čolnu LCM (03301). Ob 70. letnici prvega poleta prototipa britanskega lovca spitfireja bo na voljo veliki komplet v merilu 1 : 72 s štirimi izvedenkami (Mk.Ia, Mk.Vc, Mk.IX in Mk.XVIe) in duhov¬ nim prednikom supermarine S6B. V merilu 1.48 pa bodo združili makete spitfire Mk.I, Mk.IXC in F22/F24. Academy V trgovini Mladi tehnik v ljubljanskem BTC boste še vedno lahko našli novosti tega južnokorejskega proizvajalca, čeprav k nam zaidejo precej pozno in hitro poidejo. Števi¬ lo novosti v letu 2006 je sila skromno. Ame¬ riški veliki transportni helikopter CH-53E super sea stallion (12209) in nekoliko manjši CH/HH-460 sea knight (12207) bosta novo¬ sti v merilu 1 : 48. V istem merilu bo na voljo tudi maketa zgodnje različice dvotrupnega lovca P-38F lightning z oznakami »Glacier Girl«, letala, ki so ga skoraj popolnoma ohra¬ njeno našli na Grenlandiji manj kot leto pred izidom makete. Uspešno izdajo makete ameriškega mor¬ nariškega lovskega bombnika F/A-18A bodo končno dopolnili z dvosedežnim F/A-18D (12103) v merilu 1:32. Nova maketa ameri¬ škega torpednega bombnika SB2C-4 helldi- ver (2220) v merilu 1 : 72 je bila obljubljena že za leto 2005. Med maketami oklepnih vozil v merilu 1 : 35 pa kot novost zasledimo ameriški lahki in desantni tank M551 sheridan (13011), s stroj¬ nicami oboroženi ameriški M998 (13405), Dvosedežna izvedenka F/A-18D v merilu 1:32 (Academy) Ameriški mornariški bombnik grumman SB2C-4 helldiver v merilu 1: 72 (Academy) Ameriški srednji tank M3 lee v merilu 1 :35 (Academy) Helikopter ameriške mornarice in mornari¬ ške pehote sikorsky CH-53E super sea stalli¬ on v merilu 1: 48 (Academy) ameriški sodobnik oklepnik M2A2 bradley (13205), srednji tank M3 lee (13206) in jeep M151A2 z raketami tow (13406). Hasegavva Makete tega izvrstnega japonskega proiz¬ vajalca so občasno na voljo v trgovini Mladi tehnik v ljubljanskem BTC, zato si le oglejmo skromno število resničnih novosti ob kopici ponatisov obstoječih kalupov z novimi ozna¬ kami. Resnična novost bo nemški bombnik jun- kers Ju-88 A-4 v merilu 1 : 72, skupaj z britan- Ameriški lovec curtiss P-40N v merilu 1 : 48 (Hasegaiva) JunkersJu-87G v merilu 1:32 (Hasegaiva) Japonska oklepnica Mikasa v merilu 1 :350 (Hasegawa) skim bombnikom avro lancaster s special¬ no vrtečo bombo za rušenje jezov v merilu 1 : 72. V merilu 1 : 32 pa so nas presenetili z maketo nemškega jurišnega bombnika jun¬ kers Ju-87G, v merilu 1 : 32 pa s figuro nem¬ škega asa na tem letalu H. U. Rudla s psom. V merilu 1 : 48 raste serija maket ameriškega lovca curtiss P-40. marklm Em 1 ! TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej, Kavadarska 21, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/51-01-987, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. april 2006 mr 6 MODELARSTVO Podatki o modelu: Dolžina: 470 mm V prejšnjem Timu smo opisali izde¬ lavo trupa in nadgradnje modela obalne patruljne ladje ter na kratko tudi pripra¬ ve za njegovo barvanje, tokrat pa je na vrsti vgradnja motorja in krmila, izde¬ lava reševalnega čolna in še nekaterih drobnarij na krovu ter sklepno barva¬ nje. Sestavni deli so narisani v merilu 1 : 1, vsi drugi podatki o vgrajeni opre¬ mi pa so zbrani v kosovnici. Vgradnja elektromotorja in krmila Vse potrebne elemente za pogonski del modela (elektromotor tipa 400 s pri¬ padajočimi akumulatorji, gred s cevko, ladijski vijak in krmilo z osjo) smo dobi¬ li v modelarski trgovini Mibo v Logatcu, kjer vam bodo ob nakupu vsega naštete¬ ga priznali še nekaj popusta. Najprej je na vrsti vgradnja gredi. V ta namen je treba 97 mm od zadnjega roba trupa v poševni del dna (7) toč¬ no na simetrali z modelarskim vrtalni¬ kom previdno izvrtati najprej 2-mm in nato 4-mm luknjo. Izvrtina ne sme biti pravokotna na dno, temveč usmerjena proti odprtini na 2. rebru (4). Z okroglo iglasto pilico jo popravljajte toliko časa, da se ji bo cevka gredi (21) tesno pri¬ legala. Ker sta pogonski motor (22) in gred s cevko postavljena poševno glede na ravno dno modela, motor potrebuje ustrezno podnožje, ki je konstruirano za elektromotorje tipa 400 s premerom 28 mm (slika 11). Ob uporabi drugač¬ nega motorja morate podnožje seveda ustrezno predelati. Iz treh delov (23 in 24) sestavljeno podnožje nalepite na 2. rebro in dno tako, da bo podnožje motorja točno na simetrali modela. Ce os motorja in gred nista točno poravna¬ ni, motor podložite z ustrezno debelim koščkom pene ali gume, ki bo zmanjše¬ val tudi tresljaje. Kot kardan (25) za po¬ vezavo med osjo motorja in gredjo lah¬ ko služi 25 mm dolga gumijasta cevčica ali enako dolg košček izolacije debelejše bakrene električarske žice. Ko ste s polo¬ žajem motorja in gredi zadovoljni, pre¬ hod cevke skozi 2. rebro in dno motorja dobro zalijte z dvokomponentnim lepi- TIE.I ' lom (slika 12). Pazite, da cevka gredi na spodnji strani ne bo molela iz trupa več kot 40 mm, sicer bo ladijski vijak (26) preblizu krmilu! V notranjost modela ob krmo (5) na sredini nalepite okrepitev osi krmila (27), ki jo naredite iz koščka smrekove¬ ga lesa. Ko se lepilo posuši, 32 mm od zadnjega roba poševnega dela dna (7) in točno na simetrali trupa izvrtajte 4-mm luknjo za cevko krmila, ki mora biti pra¬ vokotna na krov. Cevko krmila (28) pred lepljenjem skrajšajte za 10 mm. Na spod¬ nji strani naj 5 mm moli iz modela. Stik cevke in dna z notranje in zunanje strani dobro zalijte z epoksidnim lepilom, da ne bo prepuščal vode (slika 12). Izdelava dodatne opreme Okvir lopute, ki na zadnjem delu krova prekriva odprtino, skozi katero je mogoče doseči krmilo, sestavljajo štirje enaki deli (36), čez katere nalepite po¬ krov (37). Loputa se mora tesno prile¬ gati okvirju, ki gleda iz krova (slika 13). Precej manj dela je s pokrovom (38) na sprednjem delu. Tega je najlažje narediti iz kvadra smrekovega ali balzovega lesa z merami 40 x 40 x 10 mm, ki mu po¬ ševno posnamete vse štiri stranice in ga pobarvate (slika 17). Ker bi bilo reševalni čoln zaradi nje¬ govih majhnih mer težko izdelati po klasični metodi (z rebri, letvicami in oplato), izdelava iz enega kosa lesa pa bi zlasti začetnikom gotovo delala precej preglavic, smo se odločili za nekoliko nenavadno kombinacijo vezane plošče in balze. Prva zagotavlja ustrezno obliko čolna, druga pa nadomešča oplato. Naj¬ prej pravokotno med seboj zlepite krov (29), srednji del (30) in kobilico (31) re¬ ševalnega čolna, ki jih izžagate iz 3 mm debele vezane plošče, nato pa zlepku dodajte šest polnil (32) iz 5 mm debe- april 2006 7 MODELARSTVO MODELARSTVO le balze - po eno na vsako stran med krov in srednji del ter po dve na srednji del (slika 15). Ko se lepilo posuši, naj¬ prej z modelarskim nožem ter nato še z grobim in finim brusilnim papirjem oblikujte vse skupaj v končno obliko reševalnega čolna. Ne pozabite na dva podstavka (33), ki ju prilepite v utora na zadnji strehi kabine (18). Antena je sestavljena iz dveh delov (34, 35), ki ju zalepite v utor na sprednji strehi kabine (20); (slika 16). Za konec omenimo še zastavico (39) iz papirja ali tankega blaga in drog za zastavico (40) ki ga naredite iz koščka tanke jeklene žice in vlepite v luknjico na krmi. Kdor želi, naj na sprednji strehi kabine (20) naredi ograjo, ki jo izreže iz 10-12 mm širokega traku tankega celuloida in na¬ lepi vzdolž roba strehe. Model ima ravno dno, zato lahko namesto podstavka uporabite kar 140 x 200 mm velik kos 12 mm debele deščice ali vezane plošče, ki bo preprečeval, da bi se krmilo in ladijski vijak poškodovala. Kdor želi, lahko iz 5-mm vezane plošče naredi pravi podstavek, ki je sestavljen iz treh delov (41, 42 in 43); (slika 14). Prave obalne patruljne ladje imajo na krovu seveda še cel kup najrazličnejše opreme, ki je na našem modelu nameno¬ ma izpuščena, saj je njegova izdelava na¬ menjena začetnikom. Modelarji z več iz¬ kušnjami pa seveda lahko dodajo še mar¬ sikaj, kar bo popestrilo videz izdelka. Barvanje modela Če ste trup modela že enkrat prelaki- rali z nekoliko razredčenim nitrolakom in prebrusili z vodnobrusilnim papirjem št. 240, ga sedaj še dvakrat prebarvajte z nitrolakom, ki mu primešajte malo smuk¬ ca. Po dveh ali treh nanosih in vmesnem brušenju bo površina modela dovolj gladka, da jo lahko prekrijete z japon¬ skim papirjem. Če nameravate model iTTH'£.. 8 april 2006 spuščati v vodi, tega nikar ne pozabite, sicer vam bo obloga kaj kmalu razpoka¬ la. Za sklepno zaščito modela uporabite barve na nitro podlagi. Zelo primerne so barve v pršilkah, ki jih je lahko nanašati in se hitro sušijo (slika 18). Izbira barv je prepuščena okusu posameznika. Površi¬ no modela na koncu lahko še spolirate s polirno pasto, ki jo na površino nanese¬ te s kosmom vate. Končni sijaj dobite po drgnjenju z mehko krpo. Enako kot trup obdelajte tudi kabi¬ no. Ko ste z njenim barvanjem gotovi, okenske odprtine z notranje strani pre¬ lepite s celuloidom, ki bo ponazarjal za¬ steklitev (slika 19). Da se ne bo videlo v kabino, lahko celuloid z notranje strani pobarvate (npr. z modrosivo barvo). Vgradnja opreme za radijsko vodenje Sprejemnik RV-naprave pritrdite v trup s pomočjo koščka traku velcro, da ga boste lahko kadarkoli vzeli iz modela. Servomehanizem privijačite na košček lesa, prilepljen na dno, ter s pomočjo vi- lične spojke in žice z navojem M 2 pove¬ žite z ročico krmila. Da akumulatorske baterije ne bi drsele sem in tja po mo¬ delu, jih pritrdite z nekaj elastikami ali mehko žico. Med nameščanjem naštetih stvari sproti preverjajte težišče in nagib modela (slika 20). Iz približno 40 cm dolgega kosa tanke jeklene žice nare¬ dite zunanjo anteno. Zgornji in spodnji konec oblikujte v zanko ter z majhnim vijakom, matico in podložko pritrdite na krov ali streho kabine. Kdor z mon¬ tažo in izdelavo električnih povezav opreme za radijsko vodenje v modelu doslej še ni imel opravka, naj prosi za pomoč in nasvete kakega izkušenega modelarja. Kot smo napisali že v prejšnji števil¬ ki Tima, lahko model obalne patruljne ladje (slika 21) služi kot izvrsten pripo¬ moček za učenje uporabe RV-naprave, saj ga zaradi velike stabilnosti prepros¬ to ni mogoče potopiti, pa tudi njegova hitrost ni tolikšna, da bi vam ušel ali se poškodoval zaradi udarca ob obalo. KOSOVNICA (2. del) V model gliserja je vgrajena naslednja oprema: - elektromotor SPEED 400, 7,2 V (Graupner, kat. št. 1794), - gred s cevko M 2; 150 mm /02 mm -120 mm /04 mm (Graupner, kat. št. 409), - trilistni ladijski vijak 0 30 mm, M 2 (Graupner, kat. št. 2307.30), - krmilo 35 mm, višina 100 mm (Graupner, kat. št. 430.35), - 2-kanalna RV-naprava C4 X RC SET, 40 MHz (Graupner, kat. št. 3145A), - vilična spojka za povezavo med servomehanizmom in krmilom, navoj M 2 (Graupner, kat. št. 3548), - žica z navojem M 2 (Graupner, kat. št. 3522.1), - akumulatorska baterija Ni-Cd ECO-POWER, 7,2 V / 1500 mAh (Graupner, kat. št. 2496). Vso našteto opremo je prispevalo podjetje MIBO modeli, d. o. o., iz Logatca (tel. 01/759-01-01), ki je uradni zastopnik firme Graupner v Sloveniji. Njeni izdelki so naprodaj tudi pri vseh pooblaščenih prodajalcih oziroma v modelarskih trgovinah. 9 Skoraj neopazni ciklon Vesoljska nosilna raketa »ciklon 3« VLADIMIR MINAKOV Začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja ni zaznamovalo le tekmovanje med ZDA in ZSSR v osvajanju vesolja, ampak tudi merjenje moči pri jedrskem oboroževanju. Prvi primerki medcelin¬ skih balističnih raket (atlas v ZDA in R-7 v ZSSR), narejeni v obeh državah, se za¬ radi uporabe tekočega kisika niso ravno izkazali z visoko bojno pripravljenost¬ jo. Ta za vesoljske nosilne rakete ni po¬ trebna, zato je uporaba nizkotlačnih go¬ rivnih komponent zanje zaradi višjega specifičnega impulza ugodnejša. Toda v vojaških poveljstvih obeh držav so me¬ nili, da bi morali biti nujno oboroženi s takimi raketami, ki bi bile v stalni bojni pripravljenosti. Prav to je spodbudilo razvoj medcelinskih balističnih raket z visokotlačnimi komponentami goriva (z dušikovo kislino in njenimi derivati kot oksidantom ter tako imenovanimi hi- drazini kot gorivom). Poleg tega so bile tovrstne komponente samovnetljive, kar je v znatni meri poenostavilo konstruk¬ cijo raketnih motorjev na tekoče gorivo in izključilo uporabo posebnih meha¬ nizmov za vžig goriva. Prva prava medcelinska balistična ra¬ keta v ZDA je bil titan-1, v SZ pa R-16. To sta bili dvostopenjski raketi, ki sta lahko nosili močno jedrsko bojno glavo. Rake¬ ti sta si bili tako po velikosti in masi kot tudi po konstrukciji precej podobni. Z njunim nadaljnjim razvijanjem sta nasta¬ li težki balistični raketi naslednje gene¬ racije - v ZDA titan-2 in v SZ R-36, ki sta bili prav tako zelo podobnih dimenzij, nosili sta podoben tovor in imeli mož¬ nost izstreljevanja iz podzemnih silosov. Omogočali sta dolgotrajno bojno pri¬ pravljenost in prav tako obe služili kot prototipa za razvoj več vrst vesoljskih nosilnih raket. ZDA so titan-2 uporabljale za izstrelje¬ vanje vesoljskih ladij gemini in umetnih PRILOGA Zemljinih satelitov. Kasneje so razvili no¬ silno raketo titan-4. Ta je bila opremljena s tretjo stopnjo centaur, ki je delovala na tekoči kisik in vodik, in z dvema ob straneh pritrjenima potisnima raketama (busterjema) večjega premera na trdno gorivo. To ji je omogočilo utirjanje to¬ vorov z maso 12 in več ton in transport vesoljskih plovil proti oddaljenim plane¬ tom vse do meja Sončevega sistema. V ZSSR so na temelju rakete R-36 (8K67) in R-36orb. (8K69) razvili dru¬ žino vesoljskih nosilnih raket ciklon, ki so v javnosti manj znane. Le v času pere¬ strojke se je njihovo ime občasno pojavi¬ lo na straneh časopisov. Kljub temu so sodile med najbolj zanesljive vesoljske nosilne rakete srednjega razreda, ki so v vseh stopnjah uporabljale visokotlačne komponente raketnega goriva - dušikov tetraoksid (DT) in nesimetrični dime- tilhidrazin (NDMH). Zaradi visoke stru¬ penosti komponent so pri izstrelitvah teh raket uveljavili t. i. načelo odsotno¬ sti osebja in popolnoma avtomatiziran proces predštartnih priprav in samega vzleta. Za izstreljevanje rakete ciklon so zgradili štartne komplekse na kozmo¬ dromih Bajkonur in Pleseck. Vesoljske nosilne rakete ciklon so leta 1965 začeli razvijati v dnjeprope- trovskem konstrukcijskem biroju Juž- noje pod vodstvom akademika Mihaila Jangla, in sicer po uredbi vlade, ki je predvidevala izdelavo nosilne rakete na temelju težke medcelinske balistič¬ ne rakete R-36. Tak izbor ni bil naklju¬ čen, saj so raketo uporabljali za subor- bitalne lete vojaških tovorov kot tudi za njihovo utirjanje v orbito okoli Zemlje. V letih 1966 in 1967 so uredbo dopol¬ nili z zahtevo po izdelavi dveh dvosto¬ penjskih različic: rakete ciklon (11K67) in ciklon-2 (11K69). Letalne lastnosti raket so začeli preizkušati leta 1968. Rezultat tega je bil, da je raketa ci- klon-2 postala osnovna različica. Hkra¬ ti je potekal tudi razvoj tristopenjske rakete ciklon-3, ki je dobila oznako 11K68. Ustvarjanje nove nosilke je bilo težavno in se je končalo pod strokov¬ nim vodstvom akademika Utkina. Tako so prvi polet izvedli šele 24. junija 1977. Po opravljeni preizkusni fazi je raketni kompleks K11K68 januarja 1980 urad¬ no postal operativen. Do decembra 2002 so izvedli 120 Startov nosilne ra¬ kete ciklon-3, od katerih je bilo samo pet neuspešnih. Med enim od posku¬ sov so v orbito okoli Zemlje naenkrat utirili kar šest satelitov. Ustroj rakete ciklon Prvi dve stopnji rakete ciklon-3 in ci- klon-2 sta praktično povsem poenoteni. V ta namen se uporablja skoraj nespre¬ menjena balistična raketa R-36. Loče¬ vanje prve in druge stopnje poteka na t. i. »polgoreči« način, za kar se izkorišča predčasni vžig krmilnih motorjev druge stopnje. Delitev druge in tretje stopnje poteka po »hladnem« postopku s po¬ močjo štirih vzmetnih pehal. Prvo stopnjo tvorijo prehodni odsek, rezervoar za oksidant, instrumentni od¬ sek v predelu med rezervoarjema, rezer¬ voar za gorivo in repni odsek. Prehodni odsek je namenjen za po¬ vezavo prve in druge stopnje. Sestavni deli iz aluminijevih zlitin so med seboj kovičeni. Konstrukcijo sestavljajo: dva nosilna obroča s kotnim presekom, vmesni obroči Z-profila in vzdolžne ojačitve s škatlastim in T-profilom. Na zunanji strani odseka so štiri lopute. Močne vzdolžne ojačitve zaprtega pro¬ fila na tem mestu služijo za okrepitev konstrukcije. Rezervoarja za oksidant in gorivo sta si po konstrukciji podobna. Izdelana sta iz aluminijeve zlitine z dodatkom magne¬ zija. Zvarjena sta iz valjastega oboda, ob¬ likovanega iz šestih ukrivljenih plošč in dveh sferičnih dnov. Rezervoarji so v no¬ tranjosti okrepljeni z vzdolžnimi rebri, na katera so pritrjeni vmesni obroči. V zgornjih sferičnih delih rezervoarjev so izdelane odprtine z loputami za dostop v njihovo notranjost ob montaži notranje armature. Na spodnjem dnu rezervoarja za oksidant je pritrjena pregrada v obliki krožnika, skozi notranjost rezervoarja za gorivo pa poteka njen napajalni dovod. Ta se konča s prehodno cevjo z vzdolž- TEKI april 2006 11 PRILOGA nimi nagubanimi ojačitvenimi rebri. V notranjosti tega rezervoarja je na vsej dolžini razporejenih šest pregrad z radi¬ alnimi rebri za umirjanje tekočin. Rezervoarji so spojeni z instrument¬ nim odsekom, v katerem so razporejene nekatere aparature sistemov za krmilje¬ nje in telemetrijo. Njegova konstrukcija je analogna s konstrukcijo prehodnega odseka. Enako ima tudi repni del, zno¬ traj katerega se nahaja motorni agregat in niz njegovih pnevmatsko-hidravličnih naprav. Na spodnjem opornem obroču repnega odseka so pritrjene štiri štart¬ ne opore ter pnevmatski, hidravlični in električni priključki za povezavo s štart¬ nim kompleksom. Na bočnih površinah so nameščeni štirje aerodinamični okro¬ vi s šobami krmilnega motorja na teko¬ če gorivo. Poleg tega se pod enim od njih v ravnini krmiljenja I in III nahajajo motorji na trdno gorivo za usmerjanje stopnje po ločitvi od zgornjih stopenj. Na zunanji strani stopnje pod zaščitnimi okrovi potekajo pnevmatski in hidrav¬ lični vodi ter kabelske povezave. Motorni agregat prve stopnje sestav¬ ljata dva motorja: pogonski RD-261 in krmilni RD-855. Sestkomorni motor na tekoče gorivo RD-261 so razvili v NPO Energomaš pod vodstvom akademika Valentina Gluška. Motor je zasnovan po shemi brez zgo¬ revanja generatorskega plina in je zgra¬ jen iz treh enakih sklopov RD-260, na¬ meščenih na skupnem okvirju s skupno kabelsko povezavo. Vsak sklop ima dve zgorevalni komori, turbinsko črpalno napravo z okvirjem, plinski generator, pirotehnični štarter za zagon turbinske črpalke, agregate avtomatike in cevovo¬ de. Masa motorja znaša 1718 kg, premer šobe na izhodu pa je 768 mm. Krmilni motor RD-855 so razvili v konstrukcijskem biroju Južnoje. Izvedba motorja je enaka (brez zgorevanja) kot pri RD-261. Motor tvorijo štiri gibljive komore (kot nagiba + 41°), turbinska črpalna naprava, pirotehnični štarter za aktiviranje turbinske črpalke, plinski generator, agregati avtomatike in cevo¬ vodi. Krmilne šobe se nagibajo s hidrav¬ ličnim pogonom. Poleg tega spadajo v sklop motorja še plinski generator za oksidant in mešalnik goriva. Izrabljeni plin iz obeh se uporablja za vzdrževa¬ nje ustreznega tlaka v rezervoarjih prve stopnje. Ob Startu rakete se najprej vžge tekočinski krmilni motor ter vzpostavi tlak v rezervoarjih prve stopnje, šele čez približno dve sekundi se vžge pogonski motor na tekoče gorivo. (Nadaljevanje prihodnjič) april 2006 t::.: 12 PRILOGA O Tehnični podatki o vesoljski nosilni raketi ciklon-3 Štartna masa - 186 t Masa koristnega tovora - 3,61 (v orbito z višino 200 km) Dolžina - 39,270 m Prva stopnja: Dolžina prve stopnje - 18,870 m Premer - 3,0 m Maks. premer aerodinamičnega okrova - 4,0 m Potisna sila pogonskega motorja na zemlji - 2459 kN Tlak v zgorevalni komori - 8,66 kPa Čas delovanja - 120 s Potisna sila krmilnega motorja - 297 kN Druga stopnja: Dolžina druge stopnje - 10,08 m Premer - 3,0 m Maks. premer instrumentnega odseka - 3,005 m Maks. premer prek aerodinamičnih okrovov - 3,802 m Potisna sila pogonskega motorja - 883 kN Čas delovanja - 125 s Potisna sila krmilnega motorja - 54,73 kN Premer aerodinamičnega okrova glave - 2,7 m Dolžina aerodinamičnega okrova glave - 9,54 m Dolžina prehodnega odseka - 0,78 m Tretja stopnja: Potisna sila pogonskega motorja - 81,8 kN Čas delovanja - 118 s Potek leta rakete: ■ start, • vzlet, ločitev prve stopnje, odmetavanje aerodinamičnega okrova glave, izklop motorja druge stopnje, ■ prvi vklop motorja tretje stopnje, ■ izklop motorja tretje stopnje, drugi vklop motorja tretje stopnje, izklop motorja tretje stopnje, ločitev satelita 1, ločitev satelita 2, ločitev satelita 3, ■ ločitev satelita 4, ■ ločitev satelita 5, ločitev satelita 6. april 2006 TIMOVI OGLASI Prodam sestavljen in atraktivno pobarvan trup RV-modela čolna Graupner systems (katamaran) dolžine 73 cm. Trup je nov, nikoli vožen. Cena je 10.000 SIT. Prodam tudi starejše številke revije Tim letnikov 1982-84. Info.: Branko (Radenci), tel.: 051/227-426. Prodam modelno železnico sistema HO: dve lokomotivi z nekaj vagoni, drevesa, figurice (vojaki z orožjem), iverico in dve stolici. Prodam tudi nekaj revij. Edo Bernik, Topniška 27, 1000 Ljubljana, tel.: 040/388-518. Prodam dva zračna čopiča: Vivaz s konico približno 0,3 mm za 20.000 SIT in komplet Paasche za 30.000 SIT. Tel.: 031/854-659, 07/331-56-18 (do 11.30), 07/308-41-64 13 l Slika 1. Model čolna luka II v akciji na regijskem tekmovanju v Murski Soboti BORUT TALIAN Foto: Luka Talian Čeprav zima še kaže zobe, so pred nami topli dnevi, izlete v naravo in ob je¬ zera pa lahko izkoristimo za spuščanje raz¬ nih modelov, ki smo si jih izdelali pozimi. Če tega niste storili, je še vedno čas za to. Ponujamo vam eno od možnosti. To je mo¬ del čolna luka II, ki je nastal pred dobrimi tremi leti in se je lepo uveljavil na šolskih tekmovanjih v kategorijah MČ-1 in MČ-3 (slika 1). Načrt zanj je bil sprva prirejen za CNC laserski izrez. Ko pa je bil pred krat¬ kim predstavljen na modelarskem forumu, so mnogi pravi modelarjev izrazili željo, da bi si čoln izdelali čisto sami. Ob pogledu na zaobljeno obliko zgornjega dela čolna marsikdo pomisli, da je ta model primeren le za izkušene modelarje, vendar ni tako. Po mnenju mnogih mentorjev, ki so jih pri šolskih krožkih z učenci izdelali kar lepo število (slika 2), je čoln primeren tudi za začetnike, vendar je navzočnost mentorja zaželena. Ena temeljnih nalog pri snovanju mo¬ dela je bila, konstrukcijo modela prilago¬ diti začetnikom. Prav zato so zgornji deli reber sestavljeni iz dveh delov. Približno centimeter od vrha so rebra prerezana, tako da lahko ogrodje modela brez težav sestavljamo na montažni plošči. Začnemo s spodnjim delom. Ko sestavimo in pre¬ krijemo spodnji, plovni del, čoln sname¬ mo in se ne bo več zvijal. Nato izdelamo in prekrijemo tudi zgornji del. Na koncu izdelamo še pokrov odprtine, ki omogoča dostop v notranjost modela. Luka II z vgrajenim motorjem tipa 500 ali celo 600 je zelo hiter čoln. Moč mo¬ torja mu tudi omogoča, da kljub valovom v bazenih skoraj neovirano pluje v želeni smeri. Model je dolg 600 mm in širok 190 mm, zato je v njem dovolj prostora tudi za kasnejšo vgradnjo naprave za radijsko vo¬ denje (sprejemnika, servomehanizma, kr¬ milnika vrtljajev in antene). Razrez topolove vezane plošče Na željo prijatelja, mentorja modelar¬ skega krožka na osnovni šoli, ki ni hotel zavrniti prav nobenega od številnih mla¬ dih navdušencev, ki so želeli obiskovati krožek, je bil načrt najprej pripravljen za laserski razrez. Vsi sestavni deli so bili razporejeni na površini 610 x 300 mm in izrezani iz topolove vezane plošče. Vemo, da se največ časa porabi ravno za žaganje sestavnih delov. Tu je gradnja potekala mnogo hitreje - po sistemu sestavljanja lego kock, model pa je bil tudi veliko na¬ tančneje narejen. S tem je bilo delo men¬ torja močno olajšano, saj je lahko hkrati nadzoroval tudi 20 modelarjev. Gradivo Seveda lahko po načrtu model izde¬ lamo tudi povsem samostojno. Za to po¬ trebujemo 4 mm debelo topolovo vezano ploščo, smrekovi letvici 3x3 mm ter 3 mm debelo balzo za prekritje modela. Za vožnjo je treba vanj vgraditi elektromotor, kardan, gred, eliso, smerno krmilo, bateri¬ je za napajanje in stikalo. Orodje in pripomočki Za izdelavo bomo potrebovali risalno orodje, modelarsko rezljačo s podložno mizico, montažno ploščo, oster modelar¬ ski nož, škarje, komplet iglastih pilic, večjo ploščato in okroglo pilo 0 5 mm, mode¬ larski vrtalnik z nekaj kosi pribora, manj¬ še mizarske spone, nekaj listov brusilnega papirja, kombinirane klešče in čopič, buci¬ ke, gumice, belo lepilo, navaden, širok in obojestranski samolepilni trak in brusilni papir. Slika 2. Luka lije na šolskih tekmovanjih dosegal lepe rezultate. 14 Slika 3 • Lasersko izrezani sestavni deli iz 4-mm topolove vezane plošče velikosti 610 x 300 mm april 2006 TIH' PRILOGA Slika 6. Pri lepljenju si pomagamo z gumicami in bucikami. Slika 4. Vsi deli so pripravljeni za sestavljanje ogrodja modela. Slika 7. Skelet čolna je dokončan in na vrsti so ojačitve. Nosilec mo¬ torja lahko vgradimo pozneje. Ko so vsi deli izrezani, začnemo s sestavljanjem na montažni plošči. Za lepljenje upora¬ bimo belo lepilo za les (ali modelarsko lepilo UHU hart). Da bodo elementi stali čim bolj rav¬ no, jih pritrdimo z bucikami in gumi¬ cami. Dela T 1 in T 6 zlepimo, če ju nismo že prej narisali in iz¬ rezali v enem kosu. P 1 po vseh robovih oblepimo s selo¬ tejpom, da se ne prilepi k drugim delom. S spodnje strani na P 1 v štirih točkah pri¬ lepimo obojestranski selotejp in del pritr¬ dimo na montažno ploščo (slika 5). Oba dela T 2 postavimo ob P 1 ter na¬ nju prilepimo R 3 in R 4. Dela R 1 in R 2 vlepimo v T 1. Posebej pazimo pri R 2, da ga ne obrnemo narobe (glej izrez za letvi¬ co!). T 1 skupaj z R 1 in R 2 prilepimo na že izdelano osnovo in z zadnje strani prilepi¬ mo T 5 (slika 6). T 4 prilepimo v T 1 in R 1, oba kosa T 3 (»letvici«) pa vsakega z ene strani vlepimo v rebra R 1 do R 5. Dele M 1, M 2 in M 3 najprej zlepimo med seboj in nato vse skupaj v model (sli¬ ka 7). Deli T 5, P2-P5, P 2 (R 2) in P 5 (R 5) so zaenkrat ostali in jih ne smemo lepiti. Skelet čolna je tako sestavljen. Preden pa se lepilo popolnoma posuši, še enkrat preverimo, ali je treba še kaj popraviti. Kar nekaj čolnov je bilo izdelanih tudi brez teh ojačitev, zato odločitev o njihovi vgrad¬ nji prepuščam vsakemu posamezniku. Ko je model na kritičnih mestih okrep¬ ljen, na T 1 odrežemo povezovalna dela. Luknji, ki sta nastali, obrusimo z okroglo pilo, za gred s pilo 0 5 mm, za smerno kri¬ lo pa s pilo 0 4 mm. Pred prekrivanjem moramo obrusiti vse štrleče dele T 3 in posameznih ojačitev. Prekrivanje čolna Skelet čolna prekrijemo s 3 mm debe¬ lo balzo. Odvisno od naše spretnosti lahko prekrivamo na dva načina. 1. Lažji način je, da narežemo od 1-2 cm široke trakove 3-mm balze in začnemo vzdolžno prekrivati po vrsti od znotraj navzven (slika 8). Kakšen rob traku bo treba sproti tudi malo obrusiti, da se bolje prilegajo med seboj. 2. Bolj izkušeni se lahko odločijo za nekoliko težji način. V ta namen izdelamo šablono iz tršega kartona in obris prenese¬ mo na 3-mm balzo, s katero naenkrat pre¬ krijemo polovico dna čolna. Montažna plošča Za lažje in natančnejše sestavljanje potrebujemo montažno ploščo veliko¬ sti najmanj 600 x 200 mm. Priporočljivo je izdelati nekoliko večjo, saj jo kasneje lahko uporabimo tudi za sestavljanje več¬ jih predmetov (npr. kril za model letala). Plošča naj bo iz vsaj 18 mm debele iverne plošče (ali iverala) in ne iz kake deske, ki se na vlagi hitro ukrivi. Delovno površino Slika 5. Sestavljanje in lepljenje čolna pote¬ ka na montažni plošči. oblepimo z vsaj 5 mm debelo pluto, pri če¬ mer uporabimo lepilo za pluto (npr. Tesa cola spray), ki jo prelepimo s širokim se¬ lotejpom, da lepilo za konstrukcijo modela ne bo poškodovalo plute. V ploščo s strani približno na vsaka 2 cm zabijemo žeblje, na katere pritrdimo gumice, ki bodo drža¬ le dele modela med lepljenjem. Gradnja Vsi sestavni deli na načrtu v sredinski prilogi revije so narisani v merilu 1 : 1. S pomočjo svinčnika in kopirnega papirja načrt neposredno prenesemo na »bru¬ šeno vezano ploščo. Še bolje je načrt pre- fotokopirati in fotokopije na hrbtni strani na tanko premazati z lepilom, ki se ga da enostavno odstraniti (npr. Scotch UP). Ko papir pritisnemo na vezano ploščo, obvez¬ no upoštevajmo smer letnic! Pri žaganju bodimo čim bolj natančni in sproti pre¬ verjajmo medsebojno ujemanje sestavnih delov (slika 4). Morebitna odstopanja od¬ pravimo s pilo in brusilnim papirjem. Ojačitve konstrukcije Za ojačitev uporabimo odpadno balzo debeline 3 mm, iz katere si narežemo trako¬ ve širine približno 10 mm. Obvezno mora¬ mo z obeh strani med rebri R3-R4 in R4- R5 okrepiti dela T 1. To sta tista dela, skozi katera potekata gred in smerno krmilo. Okrepimo tudi P 1, in sicer z obeh strani po vsej dolžini, ter T 3 s spodnje strani (med montažo gleda navzgor). Prav tako je pripo¬ ročljiva ojačitev T 4 z obeh strani in T 3 s spodnje strani, R 1 pa s sprednje strani vse do kljuna. Za ojačitev spodnjega dela čolna prilepimo letvico s prerezom 3x3 mm. Slika 8. Čoln je prekrit s spodnje strani in se lahko sname z montažne plošče. mi,* april 2006 15 PRILOGA Ko je čoln s spodnje strani prekrit, je dovolj trden, da ga lahko snamemo z mon¬ tažne plošče. Zdaj prilepimo T 5, P 2 (R 2) in model prekrijemo še z zgornje strani. Ob prekrivanju spodnje strani smo prido¬ bili že nekaj izkušenj, tako da nam prekri¬ vanje zgornje prav gotovo ne bo več delalo težav. Če želimo imeti lepo zaobljen kljun, ga sestavimo iz več delov (slika 9). Slika 9. Eden od načinov prekrivanja kljuna z zgornje strani. Izkušeni modelarji lahko zadnje rebro postavijo tudi poševno (slika 10), vendar morajo prej pripraviti T 1. Pokrov V P 1 vstavimo P 2 do P 5. Vsi deli so pripravljeni tako, da jih je težko pomoto¬ ma zamenjati. Tako kot vse drugo, tudi po¬ krov (slika 11) prekrijemo z balzo 3 mm (slika 12). Lahko ga poljubno oblikujemo, morda celo kot pravi čoln, in v kabino na¬ mestimo tudi figuro voznika. Površinska obdelava Čoln je zdaj pripravljen na zaključna dela, o čemer je bilo v reviji TIM že veli- Slika 11. Pokrov prav tako prekrijemo s 3 mm debelo balzo. Slika 12. Sledi lakiranje, kitanje in barvanje. Slika 13■ Lepotec je pripravljen za tekmo. ko napisanega. Sicer pa priporočam, da notranjost modela prelakiramo vsaj osem¬ krat, najprej z redkejšim, nato z vedno go¬ stejšim prozornim nitrolakom. Po vsakem nanosu površino obrusimo z vodnobrusil- nim papirjem zrnatosti 400. Tako voda ne bo napravila veliko škode, če pride v čoln. Mesto, kjer gred poteka skozi dno tru¬ pa, zalijemo z dvokomponentnim epoksid- nim lepilom. Enako velja pri medeninasti cevki osi krmila. Pred sklepnim barvanjem oziroma lakiranjem je priporočljivo zuna¬ nje površine trupa prekriti z japonskim papirjem in jih ustrezno obdelati. Ko se zadnji nanos barve posuši, površino spo- liramo (slika 13). Vgradnja pogona Vsi deli so že pripravljeni za vgradnjo pogona. Nosilec elektromotorja ima že predvidene luknje za vijake, ki bodo drža¬ li motor. Gred namažemo z vazelinom in vstavimo v cev. Med motor in gred vsta¬ vimo kardanski sklop. Smerno krmilo v pravilnem položaju za vožnjo naravnost utrdimo z žico, ki jo nekje zataknemo, ali z dvema maticama na osi krmila. Stikalo za vklop motorja vgradimo nekje na zgornji strani čolna. Podstavek za model in vgradnja naprave za radijsko vodenje Modelu vsekakor privoščite podstavek, brez katerega sicer lahko kaj hitro pride do poškodb krmila ali gredi z ladijskim vijakom. Ker je že oblika čolna nekaj po¬ sebnega, naj bo takšen tudi podstavek. Ob¬ liko in izvedbo prepuščam domiselnosti graditelja. Kot že rečeno, je v modelu dovolj pros¬ tora tudi za RV-napravo. Kdor je izdelal ta model, mu vgradnja omenjenih kompo¬ nent ne bo delala težav. Kdor pa s tem nima dovolj izkušenj, lahko za pomoč poprosi modelarja iz okolice, ki bo lahko svetoval tudi pri vzdrževanju in polnjenju akumula¬ torjev ter izbiri same naprave ... Predvsem pa na začetku ni treba kupovati dragih na¬ prav. Glede nakupa velja povprašati za na¬ svet v kateri od modelarskih trgovin! Za vse informacije v zvezi z gradnjo modela se lahko obrnete tudi na avtorja prispevka: elektro.talian@siol.net Seznam vgrajene opreme elisa 31 mm, 1 kos elektromotor permax 500, 8,4 V, 1 kos paket akumulatorjev 7,2 V,1500 mAh, 1 kos kardanski sklop, 1 kos smerno krmilo 35 mm, 1 kos gred s cevjo, 1 kos stikalo, žica I i uhu plus schnellfest UHU ! uhu plus acrylit | uhu plus sofortfest | uhu plus endfest 300 \ uhu repair ali povverkit Tisoč stvari skupaj drži. dvokomponentna - epoksidna lepila i so lepila brez topil na osnovi epoksidnih smol, kjer zlepki prenesejo velike obremenitve. Mešalno razmerje ' trdilca in smole je v razmerju 1:1. Odprti čas UHU Plus sofortfesta je 2 minuti, končno trdnost pa doseže po 5 | minutah. Odprti čas UHU Plus schnellfestaje 5 minut, trdnost doseže po 25-30 minutah, končno trdnost pa po i 72 urah. Odprti čas UHU Plus endfesta 300 je pri sobni temperaturi 2 uri, končno trdnost doseže po 12 urah. | Primerna so za lepljenje kovin, stekla, porcelana, keramike, lesa, kamna, betona, duroplasta, umetnih ! materialov, gume in trdih penastih snovi, kot je Styropor*. UHU Plus acrylit je hitro sušeče akrilatno lepilo z i visoko končno trdnostjo, posebej primerno za lepljenje umetnih snovi v modelarstvu. Za hitro lepljenje, | pritrjevanje, tesnjenje in zapolnjevanje, z veliko močjo vezave in strjevanja pa uporabljamo lepilno - tesnilno i maso UHU Repairall povverkit. WWW.llhll.si UNIHEM d.o.o., Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana 16 april 2006 mr MODELARSTVO ROBERT RESMAN Dolgo sem razmišljal, s kakšnim projektom bi lahko zaposlil mlade mo¬ delarje pri modelarskem krožku in jim poleg gradnje lesenega modela z rebri približal še kakšno drugo tehniko ob¬ delave gradiv. Otroci v osnovnih šolah večinoma še nimajo naprav za radijsko vodenje, zato je bila najprej ideja izdela¬ ti prostoleteči model, ki bi bil poceni in iz lahko dostopnih gradiv. Ker pa male nadebudneže privlači predvsem oblika modela, ki je čim bolj podobna pravemu letalu, sem se odločil za visokokrilni mo¬ del iz stiropora, prelepljen s samolepil¬ nim trakom. Model po obliki spominja na priljubljeno športno letala cessna. Izdelali smo kar veliko prostoletečih modelov, ki so se odlično izkazali. Ob tem smo pomislili še o vgradnji RV-na- prave. Zadnjo različico poganja elektro¬ motor speed 400, model je vodljiv po vi¬ šini in nagibu ter ima krmiljene vrtljaje motorja. Za predelavo iz prostoletečega modela je potrebna le dobra urica dela. Model se je znova izkazal kot odličen le¬ talec, ki dopušča tudi grobe začetniške napake pri vodenju. Strmoglavljenje modela, kar se pri prvih Startih zelo po¬ gosto zgodi, ni kritično, le v žepu mora¬ mo vedno nositi zvitek lepilnega traku, ki čudežno popravi posledice še tako trdih pristankov. Izdelava Za delo s stiroporom potrebujemo žago za stiropor, ki smo jo opisali v prejšnjih številkah. Kdor si je izdelal to priročno orodje, ima zdaj priložnost, da ga preizkusi. Model, katerega načrt je pred vami, je kot nalašč za prve poskuse rezanja. Poleg žage potrebujete še ploščo 5 cm debelega stiropora gostote 15 kg/m 3 in zvitek širokega lepilnega traku po¬ ljubne barve. Najprej si iz vezane plošče ali tankega mediapana izrežete šablone. Potrebujete dve enaki šabloni z obrisom trupa in šablone za rezanje profila na krilu. Obliko trupa si narišite v naravni velikosti po dimenzijah, podanih na na¬ črtu. Šablone za rezanje profila pa so že narisane v naravni velikosti in jih samo prekopirajte. Za oblikovanje robov po¬ trebujete še šablone, ki jih prav tako na¬ redite iz vezane plošče ali mediapana. V te šablone izvrtajte luknje in vanje pri- Pribor in šablone, kijih potrebujemo za delo mir april 2006 Najprej odrežemo bloke stiropora za krilo, trup in stabilizatorje. 17 Profil krila izrežemo po šablonah. no gladko obrusite in popravite prednji rob, ki mora biti enakomerno zaobljen. Obe krili sestavite nazaj v blok in pritr¬ dite šabloni za rezanje kota, ki omogoča V-lom krila. Šabloni za obris trupa z bucikami pritrdite na blok stiropora, in sicer tako, da sta vzporedni med seboj. Pomagate si tako, da spodnjo konturo šablone in nos trupa nastavite na rob stiropora. Z žago odrežite celotno konturo in šablone od¬ stranite. S šablono za rezanje okroglih robov na trupu posnemite vse robove, si narišite na enako debel kos stiropora in ga odrežite kar z modelarskim no¬ žem. S šablono za rezanje okroglih ro¬ bov oblikujte vse robove na višinskem stabilizatorju, na smernem pa vse, razen tistega, ki nalega na trup. Robove in po¬ vršino obrusite ter posesajte ali spihajte ves prah, ki je nastal pri brušenju. Sestavni deli so zdaj narejeni in jih lahko začnemo prekrivati z lepilnim tra¬ kom. Pri krilu prekrijemo vsako polovi¬ co posebej in ju šele na koncu spojimo v celoto pod ustreznim kotom. Prekriva- Rezanje poševne stranice v korenu krilnih polovic, ki določa V-lom krila. Na blok stiropora z bucikami pritrdimo šabloni z obrisom trupa. Površino kril gladko obrusimo in očistimo prahu. Žago med rezanjem trupa vodimo po obeh šablonah. vijte vijake M 4 x 10 s podložkami. Jekle¬ no žico 0,8 mm ukrivite v obliko, ki je podana na načrtu, in bo omogočala eno¬ stavno oblikovanje robov. Žico vstavite pod podložke in privijte vijake. Na stiroporno jedro narišite obliko kril, trupa in stabilizatorja. Z žago naj¬ prej razrežite bloke in nadaljujte z reza¬ njem kril. Stiroporno jedro postavite na ravno mizo in ga enakomerno obtežite po vsej površini. Na obe strani z bucika¬ mi pritrdite spodnje šablone profila in odrežite spodnjo konturo krila. Pritrdi¬ te zgornji šabloni in odrežite še zgornjo stran. Ko ste odrezali obe krili, površi- razen tam, kjer na trup nalegata krilo in višinski stabilizator. Z brusilnim papir¬ jem natančno obrusite vse površine in s šablono za rezanje utora pod krilom izrežite trikotni utor. Za stabilizatorje si pripravite stiro¬ por, debel 1 cm. Na mizo vzporedno po¬ stavite dve leseni letvi debeline 1 cm in ju pritrdite z dvostranskim lepilnim tra¬ kom. Med letvi postavite blok stiropora in ga obtežite. Z žago počasi drsite po letvah, da na koncu dobite ploščo stiro¬ pora debeline 1 cm. Za višinski stabiliza¬ tor odrežite pravokotnik velikosti 120 x 420 mm. Obliko smernega stabilizatorja 5 pripomočkom za rezanje okroglih robov posnamemo na trupu vse robove, razen tam, kjer nanj nalegata krilo in višinski sta¬ bilizator. april 2006 TTK£ 18 MODELARSTVO Tanjšanje stiropora na debelino en centimeter Na trupu najprej prekrijemo robove in šele nato stranice. Rezanje okroglih robov na stabilizatorju Krilo začnemo prekrivati najprej na spodnji strani. mo najprej spodaj od sprednjega roba nazaj, in sicer tako, da vsak sloj lepilne¬ ga traku za 1 cm prekrije prejšnjega. Za lažje delo krilo postavimo v njegov ne¬ gativ, ki nam je ostal od rezanja. Krilo se rahlo upogne v smeri prekrivanja, vendar se bo izravnalo, ko boste prekrili še zgornjo stran. Polovici spojite s kosi lepilnega traku, pred lepljenjem pa naj vam ju pomočnik stisne tesno skupaj pod pravim kotom. Od tega, kako tesno zlepite obe polovici, je na koncu odvis¬ na trdnost kril. Na spodnji strani spoj okrepite še z vzdolžnimi trakovi, med¬ tem ko je na zgornji strani dovolj le en trak, vzporeden s trupom. Na enak na¬ čin prekrivate tudi stabilizatorje. Trup prekrijete najprej po robovih in šele nato vsako stran posebej. Na koncu, ko je ves model prekrit z enotno barvo, lah¬ ko z lepilnim trakom druge barve nare¬ dite še okrasne črte in kabino. Okna ka¬ bine lahko naredite tudi iz samolepilne folije, ki jo odrežete po oblikah, poda¬ nih na načrtu. Na koncu s kosi lepilnega traku med seboj spojite še vse sestavne dele in model je narejen. Morda se bo gradnja samo z uporabo lepilnega traku zdela komu premalo trdna, vendar naj vas ne skrbi, saj model z RV-komponen- tami brez težav prenese še tako oster luping. Prostoleteči model je treba le še pra¬ vilno obtežiti. Težišče se nahaja 48 mm od sprednjega roba krila, utež pa za za¬ četek prilepite na trup kar z lepilnim trakom. Po poskusnih poletih, ko je te¬ žišče na pravem mestu, utež vlepite v nos trupa, kamor prej z modelarskim nožem izrežete utor. Spuščanje modela je enako, kot smo ga vajeni pri vseh prostoletečih mo¬ delih. Model dvignete v roki nad glavo v vodoravni legi ali z nekoliko navzdol spuščenim nosom. Postavite se proti ve¬ tru in ga rahlo vržete naprej. Sunek ne sme biti premočan. Hitrost modela, ki jo določite z metom, naj bo enaka, kot tista, s katero leti. Če je začetna hitrost preve¬ lika, bo model dvignil nos, se povzpel, izgubil hitrost in strmo pristal na tleh. Mogoče bo za to treba nekaj vaje. Radijsko vodeni model Predelava prostoletečega modela v radijsko vodenega je preprosta. Na kri¬ lih z modelarskim nožem izrežite krilca Krilni polovici spojimo pod ustreznim kotom šele, ko sta prekriti. TE KI april 2006 Dele med seboj zlepimo z lepilnim trakom. 19 MODELARSTVO MODELARSTVO co višinski stabilizator, stiropor 10 mm M = 1 : 10 o C\l CESSNA C0 M = 1 : 1 rebro motorja vezana plošča 3 mm jeklena žica >1 0 1 mm / J P. l0Sca INI N, / 4 mm šablona za rezanje okroglih robov na stabilizatorjih M = 1 : 1 šablona za rezanje okroglih robov na trupu (->. priključek -'za napajanje vezana plošča 4 mm jeklena žica 0 1 mm r = 14 vezana plošča 4 mm Šablona za rezanje kota, ki je potreben za V-lom krila. 2 kosa zadnje steklo stranska stekla prednje steklo jeklena žica 0 1 mm priključka “"P za napajan e q vezana plošča 4 mm , hladilna rebro odprtina motorja —-- sprejemnik servo za nagib M = 1 : 4 april 2006 ti:.: TIKI april 2006 29 20 MODELARSTVO Montaža RV-komponent in motorja Servomehanizem za višino utrdimo kar z lepilnim trakom. globine 30 mm, ki potekajo od trupa do konca krila. Na spodnji strani na krilcu odrežite rob pod kotom in vse skupaj prelepite z lepilnim trakom. Krilce mora biti lahko gibljivo. Na obe krilci prilepi¬ te trak iz aluminija, ki ga na enem koncu ukrivite navzgor, in vanj zvrtate luknjo za povezavo s servomehanizmom. Te ro¬ čice morajo biti čim bliže trupa, saj se Servomehanizem za nagih lahko pritrdimo tudi na zgornjo stran krila. servomehanizem za nagib nahaja v tru¬ pu pod krilom. Višinski stabilizator na enak način prerežete 30 mm od zadnjega roba, po¬ snamete rob pod kotom in ga gibljivo prilepite nazaj. Iz aluminijastega traku naredite ročico in jo prilepite na krmi¬ lo. Dolžino trupa skrajšate za to razda¬ ljo, da se višinsko krmilo lahko nagiba tudi navzdol. Smerni stabilizator ni vod¬ ljiv, saj pri tako majhnem modelu za to ni potrebe. Treba ga je le premakniti za 30 mm naprej. Poseg v trupu je nekoliko večji. Nos trupa odrežite in v sredini izdolbite luk¬ njo za motor. Luknja mora biti nekoliko večja, kot je premer motorja. Na zadnji strani z modelarskim nožem izrežite dve odprtini, skozi kateri bo odtekal zrak za hlajenje motorja in bodo speljane tudi napajalne žice. Z lepilnim trakom pritr¬ dite prednje rebro iz vezane plošče, na katero ste prej pritrdili elektromotor. Pod krilom v trup izdolbite prostor za servomehanizem nagiba in sprejemnik. Vdolbina za servomehanizem nagiba naj bo tolikšna, da lahko servomehani¬ zem vanjo vstavite tako tesno, da ga ni treba lepiti. Ob strani izrežite dva utora, skozi katera bosta potekali povezavi na krilca. Če se vam zdi način, da je s ser¬ vomehanizmom za nagib, ki je skrit v trupu, preveč dela, ga lahko prilepite kar na vrh krila. Funkcija ostaja enaka, le da se videz modela nekoliko skazi. Pred višinskim stabilizatorjem izdolbite še utor za servomehanizem višine. Po mož¬ nosti naj bo nekoliko manjših dimenzij. Naredite še utor za krmilnik vrtljajev in vse skupaj povežite. Z modelarskim no¬ žem zarežite v stiropor in v utor potis¬ nite kable ter jih prelepite s prozornim lepilnim trakom. Glede na predvideni položaj težišča lahko zdaj že določite lego akumulatorja. Tega z lepilnim tra¬ kom prilepite na trup in preverite, kje je težišče. Akumulator prestavljajte toliko časa, dokler težišče ni na pravem me¬ stu, in šele tedaj izdolbite v trup utor ter akumulator prelepite z lepilnim trakom. Letenje bo zaradi dokaj nizke hitrosti modela enostavno tudi za začetnike. Ker je model brez podvozja, lahko pristane kjerkoli, smiselno pa je pred pristan¬ kom motor izključiti, da se izognemo poškodbam elise. Morda bo kdo med letom pogrešal komando smeri, vendar je ta slabo učinkovita, obenem pa še po¬ večamo težo celotnega modela, zato ni smiselno razmišljati o tem. FM-sprejemnik ELEKTRONIKA JERNEJ BOHM Namesto slušalke lahko na izhod sprejemnika priključimo tudi 8-Cl zvočnik. Hobijske revije v zadnjem času spet objavljajo nekdaj tako priljubljene radij¬ ske sheme. Te so seveda nekoliko poso¬ dobljene, saj v nobenem primeru nisem zasledil, da bi pisec svojeročno izdelal usmerniško diodo in, tako kot nekoč, uporabil kristalček svinčevega karbo- runda. Toda pustimo sentimentalnost in se osredotočimo na temo iz naslova. Nekaj podobnih prispevkov smo v naši reviji sicer že objavili, tokrat pa se bomo posvetili izdelavi FM-sprejemnika, kar narekuje množica lokalnih UKV postaj (samo v Ljubljani jih imamo 6 ali 7). Ne¬ kdaj smo z doma izdelanim sprejemni¬ kom poslušali le redke AM-oddajnike. In še nekaj moramo razčistiti, pre¬ den se lotimo današnje naloge! Pot do cilja morda ne bo preprosta, za elektron¬ ske komponente bomo nemara porabili celo kak tolar več, kot je vreden najce¬ nejši Sonyjev, Grundigov ali kak drug radijski sprejemnik. Odgovor na vpraša¬ nje, zakaj se podajamo na težavno pot, se morda skriva v Milanovem odgovoru na moj nasvet, da naj kompliciran PIC- voltmeter raje kupi v trgovini. Celjski bralec Tima, ki me pogosto pokliče za kak nasvet, pravi: »Kaj bi imel od tega? Želim se nekaj naučiti!«. Shema sprejemnika Morda mi bo kdo očital, da sem spodnjo shemo prerisal. Delno to drži, načeloma so stvari že dolgo časa doreče¬ ne, kot npr. multivibrator 555. V shemi regenerativnega sprejemnika pa vendar¬ le še nisem zasledil diode variokap. Vhodni del sprejemnika predstavlja poseben VF-ojačevalnik, morda v njem kdo prepozna celo colpitzev oscilator. Pod določenimi pogoji oscilira prav vsak ojačevalnik! Pomislimo na mikro¬ fonski ojačevalnik z navitim ojačenjem! Pri regenerativnem sprejemniku se oja- čenje povečuje toliko časa, da zaoscilira. Tedaj se tranzistor začne zapirati (vzrok je intenzivno nihanje v emitorju - glej tuljavo), kar v končni fazi zaduši oscila¬ cije. Toda doseženo stanje ni stabilno in po nekaj trenutkih vezje znova zaniha. S skrbnim načrtovanjem dosežemo- za¬ ganjajoče osciliranje v točki z izjemnim ojačevalnim faktorjem. Omenjeno nihanje (od 10 kHz do 1 MHz) ojačevalnika najlaže preverimo z osciloskopom. Oscilacije v bazi tran¬ zistorja presežejo amplitudo 0,5 V in so močno odvisne od temperature ter napajalne napetosti, skratka, od karak¬ teristik uporabljenih komponent. Še več, podvržene so tudi raznim drugim imi vplivom v okolici: kovinski predmeti ob sprejemniku, ali celo naša bližina, lahko vplivajo na delovanje ojačevalnika in s tem na uglasitev sprejemnega nihajnega kroga. Oscilacije kontroliramo z RC-ele- menti, vendar nastavitev ni kdo ve kako zanesljiva. Zlahka se nam »posreči«, da vezje (brez vzroka) neha delovati, posta¬ ne preobčutljivo ali/in brez izrazitega preklopnega nihanja. Tranzistor T 1 (popularni BF 199) s pripadajočimi elementi predstavlja pravkar omenjeno regenerativno vhod¬ no stopnjo. Vezje uglasimo s tuljavo L 1, trimernim kondenzatorjem C 1 in (vari¬ okap) diodo D 1. Značilnost slednje je, da ji spreminjamo kapacitivnost s po¬ močjo enosmerne napetosti, kar se je marsikje izkazalo za izredno uporabno. Dioda variokap je sčasoma popolnoma nadomestila vrtilni kondenzator, raz¬ meroma drag mehanski elektrotehnični element. Nekdaj so postaje »iskali« zgolj s pomočjo vrtilnega kondenzatorja. Se¬ veda bi lahko uglaševali tudi s spremi¬ njanjem induktivnosti (L 1), vendar je to manj prikladno. Da lahko izkoristimo odvisnost pn-ka- pacitivnosti od napetosti, moramo diodo variokap polarizirati v zaporni smeri (na anodo priključimo negativno napetost). To lastnost ima vsaka dioda, le da jo ima¬ jo nekatere, kot npr. variokap, nameno¬ ma poudarjeno. Pri 3 V ima uporabljena dioda približno 28 pF, pri 1 V naraste na 40 pF, pri 20 V pa pade na zgolj 4 pF. Shema FM-sprejemnika april 2006 31 ELEKTRONIKA Krmilno napetost v našem primeru dovedemo prek R 4, spreminjamo jo s potenciometrom P 1. Kondenzator C 5 zgolj ločuje različne enosmerne režime v kolektorju tranzistorja T 1 in anodi D 1. VF-tokokrog tranzistorja sklene kon¬ denzator C 10. Oba, C 5 in C 10, sta di¬ menzionirana tako, da ne predstavljata pomembnega prispevka k resonančni frekvenci sprejemnega nihajnega kro¬ ga. Upornost R 4 je dovolj velika, da ne vpliva na kvaliteto nihajnega kroga, kar pomeni enostavno pot do potrebne se¬ lektivnosti sprejemnika. V nasprotnem primeru bi hkrati poslušali več radijskih postaj. Žal je »kakovost« diode variokap ravno pri nizki krmilni napetosti naj¬ slabša, kar bomo morali vzeti v zakup. Vpliv diode omejimo s C 5. Ker je samougasni ojačevalnik izvorno na¬ menjen detektiranju am- plitudne modulacije, si uvodoma oglejmo kako deluje tak AM-sprejemnik. Pri razlagi bomo pred¬ postavili, da pričujoče vezje enostavno preglasi¬ mo na srednjefrekvenčni radijski pas, kar doseže¬ mo zgolj z nekoliko dru¬ gačnimi LC-vrednostmi. Najprej moramo obvezno zagotoviti prej opisano samougasno osciliranje ojačevalnika. Delovni šum VF-ojačevalnika določajo od »vidnih« komponent predvsem R 2 in R 6 ter C 6. Upor R 5 še dodatno »po¬ skrbi« za dušenje oscilacij. Ko nihajni krog (L1 • (C 01 + Cl)) uglasimo na neko oddajno postajo, se v tuljavo ujeti signal, čeprav šibak, superponira (prišteje) na oscilatorni šum, kar povzroči, da ojače¬ valnik skuša zanihati nekoliko prej ozi¬ roma kasneje, kot bi sicer, če tega sig¬ nala ne bi bilo. Razlika je neposredno povezana z amplitudo superponiranega AM-signala. Če predpostavimo, da je am¬ plituda VF-nosilca konstantna, razlika kar ustreza amplitudi NF-modulacije. Tok skozi vhodno stopnjo se spreminja v ritmu modulacije. Ker pa je ojačenje v območju dušenih somoosci- lacij izjemno visoko (A > 10 6 ), je temu primerno velik tudi detektirani signal. Pogoj je, da vse deluje tako, kot mora! Proces FM-detekcije, ki ga pogojno podpira tudi obrav¬ navano vezje, je nekoliko bolj zamotan. Pri FM se spreminja nosilna frekvenca v ritmu mo¬ dulacije, amplituda pa ostaja ves čas bolj ali manj nespre¬ menjena (pri AM se spremi¬ nja amplituda nosilca, njegova frekvenca pa ostaja praktično konstantna). Spomnimo se zvončaste oblike resonančne krivulje. Če centralno oddaj¬ no FM-frekvenco nastavimo na sredino enega od bokov resonančne krivulje nihajnega kroga, bo tok skozi tranzistor v vhodni stopnji odvisen od trenutne frekvence sprejetega signala. Prav ta mehanizem pa, podobno kot pri AM, vpliva na samo- oscilacije in s tem na amplitudo demo- duliranega signala. In prav to frekvenč¬ no odvisno ojačenje so uporabljali prvi FM-sprejemniki. Postopek so imenovali naklonska (angl. »slope«) detekcija. Da¬ našnji (klasični) sprejemniki uporablja¬ jo predvsem medfrekvenčno mešanje. Ker je preklopna frekvenca bogata tudi z ničvrednim (motečim) »slišnim« šumom, toliko bolj, ko ni sprejemnega signala, moramo detektirani signal filtri¬ rati, še preden ga pripeljemo do NF-oja- čevalnika. V našem primeru to nalogo prevzemata kondenzator C 11 in upor R 3 (delno tudi P 1). Kondenzator C 2 skrbi zgolj za enosmerno ločitev VF in NF-stopnje. Ojačevalnik U 1 tako le še poskrbi za zadostno izkrmiljenje slušalk. Njegovo ojačenje je okoli 200. Podatki iz literature navajajo, da ima sprejemnik s samougašajočim oscila¬ torjem tipično občutljivost 0,5 mV. Kot zanimivost omenimo, da so nekdanjim konstruktorjem regenerativni spre¬ jemniki povzročali kar precej dodatnih preglavic. Razlog je bil preprost. Vsak oscilator je v osnovi tudi oddajnik, kar pogosto slišimo tudi v šolskih klopeh! Ojačevalnik z elektronko in anodno na¬ petostjo 50 do 200 V ima tudi do 100- krat večjo energijo kot polprevodniški ekvivalent, kar pomeni, da kar spodob¬ no seva energijo v okolico in s tem moti delovanje podobnih sprejemnikov. To je bila teorija. In kako je v praksi? Izdelava sprejemnika Marsikdo je opazil, da je teoretični opis za tako skromno vezje, kot je da¬ našnje, precej obširen, vendar ne brez razloga! V elektrotehniških strokovnih krogih se je uveljavilo prepričanje, da je za tovrstna vezja treba imeti poseben občutek (talent). Pomembno je, da do¬ sežemo zares dobro nastavitev samoos- cilacij, oziroma raven regenerativnega šuma, kar pa ni vedno preprosto. Prizna¬ ti moram, da je vezje tudi meni vzelo veliko ur. Da vezje ulovi UKV radijsko postajo, je tre¬ ba izdelati tuljavico L 1 z natančno določeno in- duktivnostjo. K rezultatu enakovredno prispeva tudi kapacitivna kompo¬ nenta nihajnega kroga, ki jo prispevajo konden¬ zator C 1, dioda D 1, v manjši meri pa še cela vr¬ sta vidnih (npr. C 4, C 9) in nevidnih komponent. Med slednje lahko uvr¬ stimo kapacitivnost med kolektorjem in bazo tran¬ zistorja, pa tudi samo obliko in izvedbo tiskanine ter razporeditev elementov. 32 april 2006 TEKI Večino »pokrijemo« z vrtilnim konden¬ zatorjem C 1 in potenciometrom P 1. Toda daleč največ težav nam utegne povzročiti prav delovanje tranzistorja. Kljub temu da uporabimo vse kompo¬ nente z nazivnimi vrednostmi, navede¬ nimi v seznamu materiala, ta morda prvi hip ne bo deloval tako, kot bi moral. Za¬ menjati bomo morali kak kondenzator ali/in upor. Če si pri tem ne moremo pomagati z instrumenti (osciloskopom, VF-generatorjem), preostane le še pre¬ izkušanje: navoj več ali manj za L 1, C 4 = 5,6 pF (morda celo C 4 = 1,5 pF). Spi¬ sek možnih kombinacij je preobširen za tisk. In prav tu nam zagotovo lahko naj¬ več pomaga dobro teoretično znanje. Predlog tiskanega vezja je tokrat za¬ stavljen bolj eksperimentalno in zato izdelek ni namenjen za vgradnjo v ohiš¬ je, čeprav tudi s tem ne bi smeli imeti posebnih nevšečnosti. Za izdelavo tu¬ ljave L 1 uporabimo običajno lakirano bakreno žico debeline 1 mm. Tuljava z notranjim premerom 5 mm naj bo zrač¬ na in naj ima pet navojev. Žico navijemo tesno navoj poleg navoja na okrogel valj oz. paličico, ki ga po navijanju izvleče¬ mo iz tuljave. Priključka, tako kot druge elemente, prispajkamo na tiskanino. Lak pod temperaturo spajkalnika popusti in spajka se lepo oprime bakra. Na podoben način pritrdimo tudi trimerni kondenzator C 1. Najbrž ste pričakovali vgradnjo kkasičnega vrtlji¬ vega kondenzatorja, vendar smo se mu zaradi zasoljene cene odrekli. Danes jih praktično ne uporabljamo več. Če bomo na vsak način vztrajali pri nekda¬ nji rešitvi, bomo morali vrtljivi konden¬ zator pač nekje poiskati (tedaj ne vgra¬ Mm n& t%fm ZENOAH TITAN ZG 62 Bencinski motor titan ZG 62 odlikujejo mirno in zanesljivo delovanje, velik navor ter dostopna cena (93.600 SIT). Motor s prostornino 62 cm 3 s priloženim izpuhom ima moč 4,3 KM, z resonačnim izpuhom pa celo 6,6 KM. Masa motorja brez izpuha je 2040 g. Proizvajalec motorja zagotavlja 5- letno jamstvo. Za pogon priporoča leseni propeler Menz velikosti 22 x 10 ali 22 x 12. Trgovina Modelar, Tovarniška 10, 8250 Brežice, tel.: 07 / 49 62 072, faks: 07 / 49 62 073, e-pošta: trgovina.modelar@siol.net www.trgovinamodelar.com mi* dimo elementov C 4, C 9, D 1 in P 1). Na bolšjem sejmu utegnemo najti kak odslužen radijski sprejemnik nekoliko starejšega datuma, ki ga ne bo škoda dokončno onesposobiti. Njegov vrtljivi kondenzator (običajno ima do 250 pF) previdno premontiramo na novo »de¬ lovno mesto«. V serijo z njim vežemo manjši kondenzator (npr. 56 pF), da polni obrat osi pokrije zgolj UKV frek¬ venčno območje od 87 do 108 MHz. Ker je rotor (vrtljivi del) kondenzatorja nje¬ gov aktivni del, tega priključka ne sme¬ mo vezati na kolektor tranzistorja, sicer bomo sprejemnik razglasili ob vsakem dotiku C 1. Os vrtilnega kondenzatorja že zaradi lepšega videza sprejemnika vseeno opremimo z gumbom. Če smo se torej odločili za vgradnjo sprejemni¬ ka v ohišje, na čelno ploščo namestimo še stikalo za vklop in izklop napajanja. V primeru zunanjega baterijskega napa¬ janja sprejemnika isto velja za napajalni konektor. Uporaba Tu je umestno vprašanje zunanje antene, saj je znano, da so še dolgo po zadnji svetovni vojni sodile k obvezni opremi skoraj vseh kratko- in srednje- valovnih sprejemnikov. Že res, da so te antene zaradi dimenzij bolj opazne, a je pričujoče vezje vseeno bolj občutljivo kot nekdanji (AM) sprejemniki, tako da lahko deluje brez antene in ob predpo¬ stavki, da sprejemnika ne bomo uporab¬ ljali npr. v kleti, kamor se radijski valovi s težavo prebijejo. Vedeti pa moramo, da neustrezna priključitev antene, ki je izredno nizkoimpedančen element, ELEKTRONIKA S drastično poslabša kvaliteto nihajnega kroga. Če bi po vsej sili vendarle želeli preveriti vpliv antene, jo priključimo na kolektor tranzistorja T 1 prek manjšega (keramičnega) kondenzatorja (npr. 4,7 pF). Popolnoma zadostuje že 1 m dolga žica. Namesto slušalk lahko uporabimo manjši zvočnik (8 D/od 0,1 W do 0,5 W), vendar bomo sprejemnik tedaj poslušali le v zelo tihi sobi. Sledi nekaj navodil v primeru težav, nekaj pa smo jih že navrgli. Če v slušalkah ne slišimo značilnega šuma, nekoliko spremenimo kondenza¬ tor C 6 ali/in upor R 2 oziroma R 6. Če so samooscilacije premočne, kar spo¬ znamo po piskanju v slušalkah, ne glede na zasuk osi potenciometra P 2 nekoliko povečamo vrednost upornosti R 5. Če nam nikakor ne uspe ujeti niti najmočnejše lokalne radijske postaje, sprejemnik pa šumi, nekoliko obrne¬ mo os kondenzatorja C 1. Nihajni krog lahko uglasimo tudi s stiskanjem ali raz¬ tegovanjem tuljave L 1. Fino nastavitev vedno prepustimo P 2. Očitno rad zaniha tudi čip U 1 (kar priznava tudi proizvajalec). Odstrani¬ mo elektrolit C 14 in radio bo zaradi pi¬ skanja v slušalkah neuporaben! Če U 1 vendarle zapiska, nekoliko zmanjšamo NF-ojačitev (s P 2) ali izboljšamo napa¬ janje (filtriranje VF-stopnje in diode va- riokap). Pomagati bi moralo tudi zmanj¬ šanje C 3 na vsega 0,5 gF. Ker gre za eksperimentalno napravo, se nisem prav nič ukvarjal s problemom staranja baterije, kar pomeni, da se bo sprejemna postaja selila z izčrpanjem baterije. Tokovna poraba sprejemnika je od 4 do 20 mA. MINI LST Team Losi mini LST je manjši brat znanega Graup- nerjevega modela. V kompletu dobite popolnoma sestav¬ ljen in pripravljen model s pogonom na vsa štiri kolesa, skupaj z RV-napravo. Model je opremljen z dvema elektromotor¬ jema, oljnimi blažilniki, dvema krmilnima servomehanizmoma, tremi diferenciali, gumami za vožnjo po terenu, elektronskim krmilnikom hitrosti, FM sintetizatorjem, RV-napravo in sprejemnikom, pogonskim akumulatorjem 7,2 V, 1100 mAh, polnilni¬ kom za pogonski akumulator in pobarvano karoserijo. Masa za vožnjo pripravljenega modela je okoli 1020 g. Cena je 49-900 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01 / 759 01 01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, http://trgovina.mibomodeli.si trgovina MODELAR <«iTL.vi 3BP Stjepan Količ, s.p. MULTIPLEX Tovarniška 10 8250 Brežice Nakupovalni center Intermarket Tel.: 07 49 62 072 Faks: 07 49 62 073 GSM: 041 945 531 www.trgovinamodelar.com e-pošta: trgovina.modelar@siol.net delovni čas: od ponedeljka do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13 april 2006 33 MAKETARSTVO m® W&°1 ODO- Zimsko pokrajino na maketi lahko upodobimo na različne načine, med drugim tudi z za ta namen pripravljenimi gradivi. Proizvajalec Noch ponuja dve rešitvi. Prva je sneg v pršilki, druga, mnogo bolj realistična, pa je snežni prašek z drobnimi kristali, ki se ob svetlobi leske¬ tajo kot pravi sneg. Vsa mesta, kjer bo sneg, premažemo z lepilom za les in nanj enakomerno posujemo snežni prašek. Rezultat delaje viden na sliki. Za ponaredek snega lahko uporabimo tudi kalcitno moko. PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek, I. Kuralt Sneg in led Pri izdelavi dioram je prikaz snega, ledu in drugih zimskih elementov po¬ seben izziv. Sneg na diorami lahko pre¬ vladuje, kot je pač običajno, če je sveže zapadel, lahko pa ga je le malo, če pri¬ kazujemo prizor iz časa, ko se zima že umika pomladi, ali iz pozne jeseni, ko zapade tanka plast prvega snega. Sneg Sneg je sestavljen iz prozornih lede¬ nih kristalov in zraka. Ker kristali dobro odbijajo svetlobo, v glavnem deluje belo, vendar pa v senci deluje rahlo modrika¬ sto. To velja upoštevati, če nameravamo upodobiti večje zasnežene površine. Sneg seveda ni vedno enak. Svež pr¬ šič je povsem drugačen od vlažnega, južnega snega. Poleg tega se umazan, zbit sneg - denimo kupi snega, ki jih je odrinil snežni plug - precej razlikuje od čistega, sveže zapadlega snega. Za grobo oblikovanje zasneženih po¬ vršin lahko uporabimo iste metode kot za siceršnje oblikovanje terena. Če hoče¬ mo pričarati prosojni videz snega, je naj¬ bolje, če v osnovnih potezah oblikovane snežne površine pobarvamo z bledo siv- kastomodro barvo, če pa želimo, da bi bil naš sneg bolj razgiban, lahko upora¬ bimo tudi več odtenkov, pri čemer mo¬ rajo biti globeli in senčni deli temnejši oziroma modrejši. Nato čez vse skupaj nanesemo belo mizarsko lepilo. Dobro je vedeti, kakšne lastnosti ima lepilo, ki ga uporabljamo. Če je potem, ko se po¬ suši, motnejše in belkasto, moramo po¬ vršino pred nanosom lepila pobarvati z malo temnejšo in intenzivnejšo modro barvo, če pa je posušeno lepilo povsem prozorno, mora biti podlaga bolj blede, sivkaste barve. Na koncu površino posu¬ šenega lepila premažemo s prozornim lakom (najboljši je polmat oziroma lak s svilnatim leskom) in še po mokrem po¬ tresemo primeren posip. Dobro se iz¬ kažejo t. i. mikrobaloni, zelo drobni beli mehurčki iz polistirena, kakršni so bili uporabljeni tudi pri dioramah na slikah. Uporabimo lahko tudi sodo bikarbono ali pecilni prašek, ki ju poceni dobimo v špecerijski trgovini. Zlasti mikrobaloni nimajo nobenega leska, kar lahko pride Verodostojno upodobljen nemški mitralje¬ zec v snegu. Tamiyina figura je izdelana v velikosti 120 mm (merilo približno 1:15). april 2006 mr Diorama »Zimska idila« v merilu 1 : 72 je izdelek Zdenka Frangeža - Diabla. V belo lepilo je zamešal sodo bikarbono, ki je vzhajala kot kipnik. Nastala je nekakšna pena, ki jo je nanesel na stekleno podlago. Po površini je nato posul še nekaj sode. Masa je čez čas nekoliko uplah¬ nila in nastal je precej realističen sneg. Sledi in stopinje je prikazal tako, da jih je z nogami figuric in drugimi predmeti vtiskaval v že rahlo osušeno zmes. 34 MAKETARSTVO Delno zasnežena Hellerjeva maketa renaulta 4cv v merilu 1:24. Voz¬ nik je odstranil sneg s steklenih površin, s streho in pokrovom motor¬ ja pa se ni trudil. Nemški enotonski polgoseničar pozno jeseni 1941 na vzhodni fronti. Zaradi vožnje po neutrjenih cestah je podvozje zelo blatno, na vozilu pa se že nabira prvi sneg. prav, kot na primer pri figuri nemške¬ ga mitraljezca. Če pa hočemo, da se bo snežna površina lesketala, jo lahko od daleč poškropimo z malo pregostim si¬ jajnim lakom, da bodo nastale drobne lesketajoče se pikice. To moramo delati zelo previdno in nežno, zato velja to me¬ todo poprej preizkusiti. Uporabo moke za prikaz snega odsvetujem, ker hitro porumeni. Končni videz snežne površine, upo¬ dobljene po opisani metodi, bo seveda odvisen od debeline plasti laka, po ka¬ terem potresamo posip. Če prikazuje¬ mo sveže zapadli sneg, laka ne smemo nanašati preveč na debelo. Če pa posip potresemo po debeli plasti svežega laka, bo površina delovala kot zbiti sneg. Na ta način lahko realistično prikažemo kup snega, ki se je kot plaz vsul s strehe. Kadar nočemo, da bi sneg pokrival vse površine, npr. na figuri, ali če pri¬ kazujemo pokrajino z le nekaj zaplatami snega, nanašamo lak le na tista mesta, kjer naj bi bil sneg. Lep primer je Tami- yina 120-milimetrska figura nemškega mitraljezca (v merilu 1 : 15). Na pobar¬ vano figuro sem s finim čopičem nana¬ šal manjše količine mat laka na ustrezna mesta in jih sproti posipal z mikrobalo- ni. Tako se je »sneg« prijel samo na tista mesta, kjer se mi je to zdelo realistično. Sneg na tleh pa je izdelan na opisani na¬ čin z belim lepilom in tankim posipom. Za lepljenje finega snega uporabimo ti¬ sti lak, ki najbolj ustreza površini make¬ te. Uniforma nima leska, zato je najpri¬ mernejši mat lak, pri avtomobilih pa je seveda drugače. Pri zimski diorami moramo poskrbe¬ ti, da so osebe na njej (v večini primerov vojaki) vremenu primerno oblečeni. Na ustreznih mestih je treba prikazati tudi kolesnice, stopinje in druge sledi v sne¬ gu. Razen v primeru večje količine no- vozapadlega snega morajo biti kolesnice vsaj malo umazane. Led Tudi zaledenele površine so lahko zelo različne. Led je lahko zelo prozo¬ ren, lahko je belkast in skorajda brez april 2006 leska, lahko pa je tudi star in umazan. Vedeti moramo, da so zaledenele po¬ vršine vodotokov skoraj povsem ravne, prozorni led pa je tudi zelo gladek. Jas¬ no je, da se tudi na zaledenelih površi¬ nah lahko nabere sneg. Za led na steklih vozil se dobro obnese mat lak, če pa je ledu več in je bolj belkast, ga lahko po¬ nazorimo s pomočjo cianoakrilatnega (sekundnega) lepila. Zlasti to metodo je nujno treba preizkusiti na odpadni pla¬ stiki, da ne bo neprijetnih presenečenj. Če prikazujemo zaledenele luže, mora¬ mo upoštevati, da so povsem ravne in da led bistveno manj odseva kot vodna površina. Če je zelo mraz, je led skoraj zamegljen, ob temperaturah malo pod lediščem pa ima nekaj odseva, a se ne sme preveč svetiti. Ledene sveče Ledene sveče izdelamo iz prozorne plastike. Najprimernejše so »ograjice«, ki obdajajo odlitke prozornih delov makete. Pri tem so v prednosti letalski maketarji, saj imajo letalske makete obi- »Modelarska voda je idealna tudi za izdela¬ vo slapov. Osnovo slapa v 2-3 mm debelem nanosu odlijemo na vodoravni površini, na primer na peki papirju, da jo lahko kasneje odstranimo. Ko se osuši, je zelo elastična in jo lahko postavimo navpično in oblikujemo. Nato na njej s silikonskim lepilom ali s po¬ sebnim gradivom za imitacijo vodnega učin¬ ka istega proizvajalca ponazorimo še curke. Dno rečice na sliki je bilo najprej obarvano s primerno barvo nato je bila struga zalita z Wo- odland Scenic-Nochovo »modelarsko vodo«, ki po strjevanju ostane prozorna. Vanjo se lahko vmeša vodotopen rjav, moder ali zelen prozor¬ ni granulat. Z različnimi barvnimi odtenki po¬ nazarjamo tudi globino vode. 35 mr "|§j MAKETARSTVO Bojan Korelc je pri prikazu reke Odre upo¬ rabil Nimixov izdelek Artificial Water - tran¬ sparentni žele, ki ga segrejemo in polije¬ mo po površini za prikaz. Ce nam videz ni všeč, material odstranimo in ponovno upo¬ rabimo. Nemška torpedovka TA23 s čudovitim morskim podstavkom je delo Danijela FrkezReke. Da¬ nijel je za ponazoritev morja uporabil epoksidno smolo za izdelavo obeskov, ki ji je primešal nekaj kapljic modre akrilne barve. Ko seje smola zadosti strdila, je z leseno paličico oblikoval valove, ki jim je z belo in različnimi modrimi odtenki akrilne barve dal končni videz. čajno več prozornih delov kot denimo makete tankov ali ladij. Pa tudi makete avtomobilov imajo praviloma kar precej prozornih delov. Paličice iz prozorne plastike pre¬ vidno segrejemo nad plamenom sveče in jih raztegnemo. Z nekaj vaje nam bo uspelo. Paziti moramo le, da bodo koni¬ ce ledenih sveč kar se da tanke. Ledene sveče se najraje nabirajo na žlebovih, ko se tali sneg, vidimo jih tudi na vozilih - v blatnikih ali na spodnji strani odbija¬ čev. Ko jih bomo lepili na želeno mesto, moramo paziti, da bodo visele navpično navzdol. Nekaj takih ledenih sveč je tudi na maketi nemškega polgoseničarja. Voda Prikaz vodnih površin na dioramah je še posebno zahteven. Najtežje delo bomo imeli s čisto prozorno vodo, med¬ tem ko bo z umazano vodo in z vzvalova- no površino bistveno manj težav. Za ponazoritev vode oziroma njene površine se ponuja več različnih materi¬ alov, ki imajo tudi zelo različne lastnosti. Za bistro vodo so primerni dvokompo- nentna prozorna smola (smola in trdi- lec), silikon ali poseben prozorni gel. Za bolj ali manj mirno morje ali jezero je najprimernejša steklena plošča, na kate¬ ro z akrilnim gelom s čopičem nanese¬ mo valove (ta metoda je podrobno opi¬ sana v članku na strani ???) za drobne, enakomerne valove (na stoječih vodah) pa je zelo primerna valovita prozorna folija, ki jo dobimo v dobro založenih trgovinah z modelnimi železnicami. Razburkano morje, ki seveda ne deluje prozorno, lahko izdelamo iz mavca ali ustrezne modelirne mase in ga primer¬ no pobarvamo ter polakiramo ali nanj nanesemo tanjšo plast prozorne smole. Za vzvalovljeno morje nekateri uporab¬ ljajo tudi prozorni silikon. Luže na dioramah lahko naredimo z dvokomponentnim epoksidnim lepi¬ lom, ki pa ima preveč leska, zato ga je treba rahlo ublažiti s primernim lakom. 36 Kot že rečeno, lahko za bistro vodo uporabimo poseben gel za ulivanje, ki je videti res prozoren, lahko ga tudi obar¬ vamo. Primeren je za potoke in podobne vodne vire. Njegova dobra lastnost je, da z njim dobimo povsem ravno gladi¬ no, slaba stran pa, da nikoli ni povsem suh in se zato nanj lahko kaj prilepi. To v določenih okoliščinah utegne biti tudi prednost, saj lahko v tako »vodo« naknad¬ no vtikamo raz¬ lične tanjše pred¬ mete, kot so koli, noge figur in po¬ dobno. Naslednja snov za ponazoritev bi¬ stre vode je dvo- komponentna pro¬ zorna smola. Po¬ vršina smole je po strjevanju čvrsta in odporna, njena slabost pa je, da se ob kemijski reak¬ ciji sproščata to¬ plota (zato jo na¬ našamo v tanjših plasteh) in nepri¬ jeten vonj, poleg tega pa ima tudi izrazite skrčke, kar opazimo po rahlo dvignjenih robo¬ vih oziroma ugreznjeni gladini. Zlasti slednje je precej moteče, saj diorama deluje precej nerealistično, če nam teh robov ne uspe zakriti. Tudi smolo lahko po želji obarvamo. Spričo teh pomanj¬ kljivosti je smotrno narediti vdolbino, v katero bomo vlivali smolo, čim bolj plitvo, da bomo porabili manj smole, učinek globine pa bomo pričarali s spre¬ tnim barvanjem dna. r n i k epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14. Velika maketa železnice in slovenske stavbne dediščine odprto ob sob., ned. in praznikih od 14h — 19h Plečnikov trg 2, Ljubljana (Uršulinski samostan, nasproti Maximarketa) O www.mojadezela.si .e april 2006 TEM ' MAKETARSTVO PRIMOŽ DEBENJAK Preprosta, a zelo učinkovita mala diorama v merilu 1: 700. Voda deluje prepričljivo; izdela¬ na je z ustreznim barvanjem steklene plošče in z uporabo akrilnega gela pebeo, kot je opisa¬ no v besedilu. Plovili sta sicer nerealistično blizu, kar pa je nujno zaradi kompozicije. Hase- gawini maketi sta sestavljeni brez dopolnil in sprememb. Prikaz vode na dioramah in podstav¬ kih za makete spada med zahtevnejše podvige. Če naj bo voda res prozorna in se mora videti dno, je to velik izziv. Na sre¬ čo pa obstajajo tudi zelo preprosti načini za ponazoritev globlje, rahlo vzvalovane vode. Najenostavneje je, če vzamemo stekleno ploščo, s katero bomo pričara¬ li globino, in jo ustrezno pobarvamo ter premažemo. Tako obdelana plošča bo idealen podstavek za predstavitev make¬ te ladje v manjšem merilu. Med ladjami v manjših merilih (v glavnem 1 : 700) pre¬ vladujejo t. i. »waterline« makete, torej take, ki nimajo spodnjega, podvodnega dela trupa. Pri taki maketi ne bo treba ničesar odrezati, če jo želimo oplemeni¬ titi z podstavkom, po drugi strani pa je podstavek še kako potreben, saj sama ladja brez spodnjega dela trupa nikakor ne učinkuje realistično. Na slikah vidimo zelo preprosto po¬ morsko dioramo, narejeno v samo štirih dneh, ki sem jo poimenoval »Usodno sre¬ čanje«. Naslov je rahlo dvoumen, kar pa je spričo majhne razdalje med ladjama tudi prav. Osnovno gradivo za podstavek je okvir za fotografijo s steklom. Nemška podmornica tipa IXc in v dva dela pre¬ lomljena potapljajoča se tovorna ladja pa sta brez sprememb, popravkov ali dopol¬ nitev sestavljeni iz ustreznega Hasegawi- nega kompleta v merilu 1 : 700. Najprej sem sestavil obe plovili, ju (brez lepila) namestil na ploščo in ustrez¬ na mesta na zgornji strani stekla označil s svinčnikom. Potem sem spodnjo stran stekla ustrezno pobarval: najprej mesto, kjer se potaplja tovorna ladja, z rumenka- stozeleno barvo, senco podmornice pa s temnosivo, kakršna je bila standardna barva spodnjega dela podmornic. Sledili so neenakomerni tanki nanosi različnih modrih odtenkov od sivomodre do tem¬ nomodre z rahlo vijoličastim nadihom. Na koncu sem ves spodnji del pobarval z zelo temno modro barvo (tako rekoč modrikastočrno). Nato sem dal steklo v okvir in spodnjo stran zaščitil s primer¬ nim kosom kartona. Zgornjo stran sem potem poškropil z lakom iz pršilke in na še moker lak pritisnil vse tri kose plovil, tako da ni bilo potrebno posebno lepi¬ lo. Ko se je lak posušil, sem začel s finim čopičem nanašali akrilni gel pebeo, ki se dobi v tubi, in je pravzaprav namenjen za dodajanje v akrilne barve, da postanejo prosojnejše in dobijo več leska. Gel sem najprej nanesel okoli obeh plovil, kjer je valovanje drugačno kot drugje. Z večjim čopičem sem gel nanesel še na preostale površine, kjer naj bi bili valovi večji. Na koncu sem z gelom, v katerega sem zame¬ šal malo bele barve, prikazal še belkasto peno. Ker sem vanj (gel je bel, preden se posuši) dodal preveč bele barve, je bila belina razpenjene vode premočna, zato sem jo ublažil z nanosom gela, v katerega sem dodal malo modre akrilne barve. Pri tej metodi ponazoritve vode je treba upoštevati, da ima debelejši nanos posušenega gela rahlo belkast odtenek in spremeni videz barve pod njim, zato ni dobro, če je barva, s katero smo od spodaj pobarvali steklo, presvetla. Steklo zlasti ob osvetlitvi od zgoraj lepo priča¬ ra globino in tako v majhnih merilih z le malo truda naredimo zelo prepričljiv Valovi, kijih povzroča podmornica v akciji, delujejo iz te perspektive zelo realistično. Maketa podmornice je sicer nekoliko poenostavljena in bi sejo dalo še precej detajtirati, a ni potrebno, saj diorama naj¬ bolje učinkuje na razdalji 0,5 m do 1 m, od koder se podrobnosti ne razločijo prav dobro. TIKI april 2006 Pogled na žrtev, tovorno ladjo, ki se je prelomila zaradi eksplozije torpeda, z druge strani. Steklo pod obema deloma ladje in med njima je pobarvano zeleno. Valovi okoli ladje so manjši kot na »odprtem morju«, pena pa je prikazana z mešanico gela in bele akrilne barve. 37 Pri tovorni ladji bi se dalo dodati še vodne curke, ki tečejo v morje s premca in krme, zlasti s krmila in ladijskega vijaka. Mogoče jih je izdelati s prozornim univerzalnim lepilom, a velja to metodo prej preizkusiti kje drugje. izdelek. Ob tem pa je treba opozoriti, da si pri barvanju od spodaj ne more¬ mo privoščiti napak, ker pač začnemo z zgornjim slojem in končamo s spodnjim, torej ravno nasprotno kot pri običajnem barvanju, tako da poznejši nanosi ne pre¬ krijejo napak, ki jih morebiti naredimo na začetku. Zato morajo biti prvi nanosi tanjši in bolj subtilni, naslednji pa mo¬ rajo dobro prekrivati. Ker je barva na steklu precej občutljiva, moramo stekle¬ no ploščo vsekakor ustrezno podložiti. Kdor nima prav velikega zaupanja v svoje slikarske sposobnosti, se lahko namesto barvanja na steklo odloči za barvanje na papir ali karton, ki ga potem podloži pod nepobarvano stekleno ploščo. Prednost tega pristopa je, da lahko pobarvani pa¬ pir, s katerim nismo zadovoljni, zamenja¬ mo z drugim, če pa smo barvali na steklo, smo obsojeni na doseženi rezultat. Res je, da valovi, ki jih ponazorimo na zgor¬ nji strani stekla, prikrijejo marsikatero manjšo napako pri barvanju, na primer drobne pikice, ki nastanejo zaradi »plju¬ vanja« zračnega čopiča, če barva ni ideal¬ no zmešana. Za nanašanje »morske« barve seveda lahko uporabimo tudi običajne slikarske čopiče. Kdor pa ima zračni čopič, ga bo tudi tu z veseljem uporabil, saj so mehki prehodi, ki jih z njim zlahka dosežemo, v tem primeru tako rekoč idealni. Barvanje steklene plošče je bilo dobrodošla prilož¬ nost za preizkus Black & Deckerjevega kompresorja CP6. Ta sicer ni namenjen posebej za maketarske potrebe, a je vse¬ kakor uporaben tudi za ta hobi. Uporabil sem barve proizvajalcev Revell in Hum- brol. Prozorni lak v pršilki pa sem upo¬ rabil za boljši oprijem gela, s katerim sem upodobil valove. Na slikah je prikazan tudi začetek iz¬ delave podstavka za novo »žrtev«. To bo Italerijeva maketa nemške žepne bojne ladje Graf Spee. Maketo v merilu 1 : 720 lahko izdelamo s spodnjim delom trupa Kompresor Black & Decker CP6 Električni kompresor Black & Decker CP6se lahko uporablja za različne na¬ mene. Ima sodobno oblikovano pla¬ stično ohišje, ki se zdi precej odporn o, in praktičen ročaj, tako da ga ni težko prenašati in prestavljati. Opremljen je z gumbom za reguliranje tlaka, me¬ rilnikom tlaka in gumbom za vklop oziroma izklop. Kompresor je precej hrupen (71,8 dB (A) na prostem, v za¬ prtem prostoru pa je - odvisno pač od akustike prostora - tudi do 10 dB (A) glasnejši), zato ni primeren za delo v poznih večernih urah (razen, če stanujemo kje na samem). Če je tlač¬ na posoda prazna, bo pač trajalo ne¬ kaj časa, da se napolni. Pozneje, med uporabo kompresorja za barvanje ne prevelikih maket, pa hrup na srečo ne traja dolgo, saj je delovni tlak hitro spet dosežen. Največji tlak tega kom¬ presorja je 8 barov, za maketarske potrebe pa zadošča tlak 2 do 2 bara in pol. Priključni kabel je zelo kratek, kar v sobi ne moti, pri prenašanju pa po¬ trebujemo podaljšek. V škatli ni cevi za zrak in ustreznega nastavka, oboje je treba nabaviti posebej. Tistim, ki bodo kompresor uporabljali za to, za kar je v prvi vrsti namenjen, za barvanje večjih površin, pranje pod tlakom, napihova¬ nje pnevmatik ipd., je na voljo komplet Air Kit, v katerem je tudi cev za zrak, primerna za vsa orodja, ki so v komple¬ tu. Za uporabo zračnega čopiča se upo¬ rablja tanjša cevka, zato je potreben poseben kovinski nastavek, na katere¬ ga se ta cevka privije. Čeprav kompresor Black & Decker CP6 ni predviden posebej za maketarje, je zaradi primerne velikosti vsekakor uporaben tudi za maketarska opravi¬ la. Njegova šibka točka je hrup, ki pa zaradi zadostne kapacitete rezervoar¬ ja za zrak med barvanjem ni pretira¬ no moteč. Cena se glede na kakovost kompresorja in primerljive izdelke ne zdi pretirana. Cena z DDV: 39-480 SIT. Vsebina kompleta Air Kit, ki ga prav tako ponuja Black & Decker. V njem so orodja za različne namene. 38 april 2006 TEKI* MAKETARSTVO Naslednji »vodni« projekt, diorama v merilu 1: 700, bo nemška »žep¬ na« bojna ladja Admiral Graf Spee leta 1939 na južnem Atlantiku. Na sliki je šablona za dno ladje, izrezana iz papirja po ustreznem delu iz Italerijeve sestavljanke. ali brez njega. V ta namen sem najprej iz papirja s škarjami izrezal masko, ki je za malenkost širša od plošče, ki ponazarja dno ladje, oziroma presek ladje na rav¬ ni morske gladine. S pomočjo maske sem na spodnjo stran stekla na¬ nesel temnordečo barvo, s kakršno so bili pobarvani podvodni deli la¬ dij. Rdeča površina mora biti za malen¬ kost širša od trupa ladje, tako da se bo opazovalcu zdelo, da se pod vodo vidi del trupa. To pri potapljajoči se ladji na dokonča¬ ni diorami ni bilo potrebno, ker je tam voda precej kalna in zelenkasta. Ko se je rdeča barva posušila, sem v pasovih narahlo nanesel tri različne modre od¬ tenke. Na koncu sem celo spodnjo stran plošče pobarval temnomodro. Nadalj¬ nji postopek bo precej podoben kot pri »Usodnem srečanju«, s tem da bo izdela¬ va ladje seveda precej bolj zahtevna in dolgotrajna. Pobarvano steklo od zgoraj. Lepo se vidi obris ladje, kije za malen¬ kost širši od makete, sicer se ga na koncu ne bi videlo. Čezenj so nane¬ seni pasovi v treh modrih odtenkih, na koncu pa še sloj temnomodre barve. Nanos gela pebeo bo ublažil kontraste. In še pogled od spodaj. Pri tej metodi barvanja začnemo z zgornjo barvo, končamo pa s spodnjo - ravno nasprotno kot običajno. Eden od vogalov še ni pobarvan. G-M&M, proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR MOJSTER, Dunajska 125, 1000 Ljubljana, tel.: 01/530-97-22 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel.: 02/461-46-11 MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR, Vipavska cesta 53, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-32-00 MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel.: 07/371-84-48 MERKUR MOJSTER, Cesta krških žrtev 153 F, 8270 Krško, tel.: 07/488-12-00 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja ter vrtnega orodja Black & Decker □ cenik orodja DdVALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha m BLACK&DECKER l.nv/nJ delan □ cenik za profesionalne krožne žage Delor □ katalog gospodinjskega programa Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si Tehnični podatki: - maksimalni delovni tlak: 8 barov, - pretok zraka: 160 l/min., - posoda: 61, brez olja, - masa: 9 kg. Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj: mi' april 2006 39 LILI-ANA JAKLIČ Praznovanje velike noči je za mar¬ sikoga družinski praznik, zato si lahko proste dneve, praznike ter dneve, ko ste ustvarjalni, polepšate tako, da doma iz¬ delate piščančke iz prosene kaše. Kljub temu da lahko danes v trgovi¬ nah kupimo najrazličnejše plastične ali plišaste piščančke, so ljubki, doma izde¬ lani piščančki iz prosene kaše lahko pra¬ va umetnina in nepogrešljiv dodatek za velikonočno košaro s pirhi. Material in pripomočki (slika 2): - prosojni papir, - prosena kaša, - bel sukanec, - čopič, - zobotrebci, - svinčnik, - ravnilo, - škarje, - šestilo, - plastični lonček, - lak za utrjevanje ali lak za lase, - toaletni papir ali brisače rumene ali umazano bele barve, - univerzalno lepilo za lepljenje različ¬ nih materialov, - globoka posoda in jedilna žlica, - ostanki rdečega, črnega, belega in rumenega usnja, - pištola za toplotno lepljenje in lepil¬ ni vložki. Izdelava piščančka Iz toaletnega papirja oblikujte nekaj poljubno velikih kep (slika 3). Da bodo kepe lepše oblike in bolj trdne, jih po¬ vežite s sukancem (slika 4). Za piščančka potrebujete dve kepi. Večjo kepo uporabite za telo, manjšo za glavo. V kepe s škarjami naredite luk¬ njico in vanjo vtaknite zobotrebec (sli¬ ka 5). Proseno kašo stresite v posodo. Lepilo iz plastenke nalijte v manjši pla¬ stični kozarček in ga s čopičem nanesi¬ te na kepo (slika 6). Premazane kepe povaljajte v posodi s proseno kašo, tako da se bo ta dobro oprijela (slika 7). Kepe pustite stati 10-20 minut, da se lepilo osuši in se prosena kaša dobro oprime toaletnega papirja (slika 8). Še bolj jih utrdite tako, da jih prelakirate z april 2006 mr 40 ZA SPRETNE ROKE lakom za utrjevanje ali lakom za lase iz pršilke (slika 9). Iz kep izvlecite zobo¬ trebce in jih razvrstite po velikosti (sli¬ ka 10) ter pripravite pištolo za toplot¬ no lepljenje. Pri delu s pištolo za toplotno leplje¬ nje pazite, da se ne dotaknete vroče ko¬ nice, kjer se nabira raztaljeno lepilo, saj se lahko opečete! Obe kepi, večjo in manjšo zlepite skupaj (slika 11) in dobili boste piščanč¬ kovo telo. Piščančku morate dodati še oči, kljun, krilca in grebenček (risba A). Pomagate si lahko z risbo A, na kateri so narisani vsi dodatki za pi¬ ščančka, in jo v enaki velikosti pre¬ rišite na prosojni papir ali naredite fo¬ tokopijo. Prerisane ali kopirane šablone izreži¬ te, položite na usnje in obrišite. Za oko izberite belo usnje in nanj prilepite šarenico iz črnega usnja. Krili narišite na usnje v podobnem barvnem odtenku, kot je piščanček. Greben in kljunček naj bosta iz rde¬ čega usnja. Dodatke, narisane na usnje, natanč¬ no izrežite (slika 12) in jih s pištolo za toplotno lepljenje postopno prilepite na piščančkovo telo (slike 13, 14 in 15). Piščančke (slika 16) postavite v veli¬ konočno košaro s pirhi (slika 17), ki bo tako še bolj privlačna. Košaro lahko okrasite še na drug na¬ čin. Manjše piščančke obesite na ročaj košare. Tanke trakove izrežete iz usnja v podobnem barvnem odtenku, kot so krila (slika 18), in jih prilepite na glavo poleg grebenčka (slika 19). Trakove pri¬ vežite na ročaj košare in dobili boste vi¬ seče piščančke (slika 20). Opomba: Ves material, ki ga potre¬ bujemo za izdelavo piščančka iz toa¬ letnega papirja, dobite v trgovinah z ži¬ vili, trgovinah s tehničnim blagom, us¬ nje pa kot odpadni material v trgovinah z usnjem. Pri ustvarjanju vam želim veliko ve¬ selja in domišljije! 42 e z motim ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Bliža se velika noč; med prazniki se bo mogoče malce spočiti od vsakodnev¬ nih obveznosti, med pisanjem čestitk pa se bomo spomnili sorodnikov in pri¬ jateljev. Gotovo se bodo razveselili naše pošte, zato se velja potruditi in vsakemu nameniti iskrene dobre misli. Velikonočne, pa tudi druge čestitke lahko izdelate na mnogo načinov. Zad¬ nje čase je v modi risanje na tršo kovin¬ sko folijo. V velikosti A 4 jo prodajajo v hobijskih trgovinah. Poleg folije za izde¬ lavo čestitk potrebujete še flomaster za pisanje na folijo, šablone ali razne pred¬ mete, ki jih lahko občrtate, topo konico (npr. plastično pletilko), škarje, lepilo ter mehko podlogo, lahko kar kuhinjsko krpo. Seveda potrebujete še kartonske če¬ stitke s kuvertami. V hobijskih trgovinah in bolje založenih papirnicah dobite raz¬ nobarvne vizitke s kuvertami, lahko pa jih pripravite tudi sami iz tršega papirja (slika 2). Folijo položite na trdo podlago, na¬ njo postavite model ali predmet zanimi¬ ve oblike in ga občrtajte s flomastrom za pisanje na folije. Lahko tudi na pamet narišete fantazijski vzorec ali poljuben motiv (slika 3). Šablono odstranite in folijo podloži¬ te z mehko podlogo. Primerna je likalna podloga, lahko pa uporabite tudi zlože¬ no kuhinjsko krpo. Mehko podlogo po¬ trebujete, da pri risanju s topo konico nastane globok relief (slika 4). Pri upo- Slika 1. Potrebščine za izdelavo čestitk Slika 2. Papirne vizitke lahko izdelate sami ali v hobijski trgovini kupite že pripravljene. april 2006 mi ZA SPRETNE ROKE Slika 3. Na folijo skicirajte motiv. Slika 5. Risanje polnilnih vzorcev Slika 4. Začrtane linije prevlecite s topo ko¬ nico pletilke. Slika 6. Izrezovanje motiva iz folije Slika 7. Nanašanje lepila na folijo Slika 8. Risanje motiva za čestitko z okroglo odprtino rabi konice pazite, da folije ne preluk¬ njate! Površino folije znotraj občrtanega motiva izpolnite z drobnimi vzorci, da nastane tekstura (slika 5). Nato okrašeni motiv izrežite približ¬ no 2 mm od občrtanega roba. Pazite, da režete neprekinjeno in ne preveč sun¬ kovito, da bo obrezani rob gladek. Folija je gibka, a tudi ostra. Pazite, da se ne po¬ režete (slika 6). Pripravite si čestitke in kuverte. Iz¬ berete lahko gladek ali valovit trši papir, zanimiv je tudi debelejši prosojni papir ali toga plastična folija. Zadnje čase so hobijske trgovine res dobro založene s tovrstnimi materiali (slika 7). Na čestitke nalepite pripravljene motive iz reliefne kovinske folije. Ker se je med vlečenjem s topo konico folija rahlo upognila, jo je priporočljivo po lepljenju za kratek čas rahlo obtežiti. Če vas moti vihanje folije zaradi risanja po površini, jo lahko vdelate v čestitko z odprtino. Že izrezane čestitke z okroglimi, kvadratnimi, pravokotnimi in ovalnimi odprtinami prodajajo v hobij- skih trgovinah. Imajo tridelno obliko; lič¬ na stran čestitke je prepognjena in s tem podložena. Pod odprtino čestitke podlo¬ žite folijo in občrtajte rob odprtine. Nato v nastali okvir vrišite motiv (slika 8). Pri¬ lepite ga na spodnjo stran in čezenj prile¬ pite še zapognjen podložni del čestitke. Slika 9. Z reliefno folijo lahko okrasite tudi kartonsko škatlico. Slika 10. Okrašeni čestitki 'TEKI april 2006 43 MATEJ PAVLIČ Ptice spadajo med naše najljubše ži¬ vali; najbrž zato, ker so vsepovsod okoli nas. Brez težav jih lahko opazujemo celo v mestih. V zimskih mesecih jih na oken¬ sko polico najlaže privabimo z zrnjem, ki jim ga natrosimo v krmilnico, kasne¬ je pa jih v bližini hiše obdržimo tako, da jim postavimo gnezdilnico. V reviji Tim je bilo v zadnjih letih objavljenih kar nekaj načrtov za ptičje krmilnice različnih oblik in izvedb, na gnezdilnice pa smo nekako pozabili. Ker smo o njih nazadnje pisali že pred dobrim desetlet¬ jem (marec 1995, str. 36), vtis sedaj po¬ pravljamo z objavo tega prispevka, ki ne prinaša le načrta in navodil za izdelavo klasične gnezdilnice, ampak tudi nekaj koristnih nasvetov, saj z neprimerno ob¬ likovano, narobe nameščeno ali nevzdr- ževano gnezdilnico lahko naredimo več škode kakor koristi. Pticam dandanes res ni lahko; po¬ leg običajnih naravnih sovražnikov jih ogrožajo še človekovi posegi v naravo (hrup, škropljenje, podiranje starih dre¬ ves, ki pomenijo za ptice najprimernej¬ še zatočišče), za povrh pa je to živalsko vrsto doletela še ta smola, da prenaša ptičjo gripo. No, vrabci, sinice in neka¬ tere druge ptice, ki se vse leto spreleta¬ vajo okoli naših hiš, nas seveda niti naj¬ manj ne ogrožajo; kvečjemu nasprotno, s pobiranjem mrčesa nam celo koristijo, da njihovega prijetnega petja, ki ga je v mestih najbolj slišati resda le v zgodnjih jutranjih urah, niti ne omenjam. Z izdelavo gnezdilnic pomagamo predvsem tistim pticam, ki ne spletajo gnezd v grmovju ali rogovilah vej, am¬ pak svoj zarod varno spravijo v primer¬ no drevesno duplo. Tem pticam zato rečemo duplarice. Ker je starih dreves vedno manj, zmanjkuje tudi ustreznih gnezdišč. S postavitvijo lesenih gnezdil¬ nic, ki učinkovito nadomeščajo naravna dupla, bomo v bližini hiše zadržali ne¬ kaj teh pernatih bitij ali jih celo na novo privabili. Kdor se bo nemudoma lotil dela in izdelano gnezdilnico pritrdil na ustrezno mesto, bo najverjetneje že le¬ tos lahko od blizu spremljal gnezdenje katere od vrst ptic, ki letajo okoli njego¬ ve hiše. Gradivo Za izdelavo gnezdilnice na sliki 1 po¬ trebujete približno 1,5 m dolg kos 15-20 mm debele smrekove deske, ki je lahko kosmata ali poskobljana. Če primernih kosov ne boste dobili pri mizarju ali na žagi, kupite 18 mm debelo smrekovo lepljeno ploščo z merami 19 (ali 20) x 150 cm, kakršne se uporabljajo za poli¬ ce, do primernega gradiva pa lahko pridete tudi tako, da raz¬ stavite odsluženo tovorno pale¬ to (slika 2) s čim bolj gladkimi deščicami. Les naj bo suh, čim bolj raven in po možnosti brez razpok. Za sestavljanje hišice boste potrebovali tudi nekaj tankih 30-35 mm dolgih les¬ nih vijakov (ali v skrajnem pri¬ meru kar žebljev) in na koncu še kos strešne lepenke ali tanke pločevine za prekritje strehe. Izdelek lahko od zunaj prebar¬ vate s kakršno koli barvo za les. Izdelava V nadaljevanju opisani izdelek je pre¬ prost za izdelavo in ga je mogoče izde¬ lati v enem popoldnevu. Da bo gnezdil- nica na prostem zdržala čim dlje, mora biti izdelana trdno in vanjo ne sme priti voda. Pri žaganju bodite natančni, saj je večje špranje, ki nastanejo zaradi nepra¬ vilne oblike posameznih sestavnih de¬ lov, skoraj nemogoče odpraviti. V kosovnici pod sliko 4 so podane mere za gradivo debeline 18 mm, kar pomeni, da boste morali pri tanjšem ali debelejšem lesu za nekaj milimetrov po¬ večati oziroma zmanjšati širino sprednje stene in dna. Hrbet (1), sprednja stena (3), dno (4) in streha (5) so pravokotne oblike (slika 5). Izjema sta 14 cm široki stranici (2), ki sta zadaj visoki 28 cm, spredaj pa sta 3 cm krajši, da s tako do¬ bljene poševne strehe lažje odteka voda. Mere gnezdilnice niso določene po ob¬ čutku ali kar tja v en dan, ampak imajo točno določen namen. Če je namreč tlo¬ ris premajhen, hišica ne ponuja dovolj prostora za gnezdo, mladiče in odraslo ptico med prinašanjem hrane. Prav tako je zelo pomembna tudi višina gnezdilni¬ ce in položaj vhodne odprtine, ki pre¬ prečujeta mačkam dostop s taco do mla¬ dičev. Vhodno odprtino, katere zgornji rob naj bo 5 cm oddaljen od vrha spre¬ dnje stene, naredite s pomočjo kronske žage ali večjega svedra. Premer določite s pomočjo preglednice in glede na pogo¬ stost posameznih vrst ptic v vaši okolici. Če je le mogoče, pustite notranjo stran sprednje stene kosmato (slika 5) ali pa jo vsaj nekoliko nahrapavite z dletom ali grobo rašpo, da bo zagotavljala pticam boljši oprijem s kremplji, pa tudi mladiči bodo tako lažje splezali iz hišice. Obnese april 2006 mr Orodje Kdor nima ustreznih izku¬ šenj z uporabo električne krožne žage, naj si pomaga z ročno žago s finimi zob¬ ci ali pa naj za razrez desk na zahtevane mere prosi koga od starejših. Enako velja za električni skobeljnik, ki se v neveščih rokah iz zelo uporabnega pripomočka mimogrede spremeni v vir poškodb. Pri odmerjanju si pomagajte s kotnikom (sli¬ ka 3), pri vrtanju lukenj za vijake z elek¬ tričnim vrtalnikom in svedri za les, pri sestavljanju hišice vam bodo v pomoč manjše mizarske spone in električni ali akumulatorski izvijač, s katerima gre delo precej hitreje in laže od rok kakor z ročnim, za sklepno obdelavo pa boste potrebovali nekaj brusilnega papirja in manjši čopič. n^\j| NARAVOSLOVJE et*>z«Rr+ca NARAVOSLOVJE Kosovnica se tudi nekakšna stopnička iz koščka let¬ vice, ki jo z notranje strani pribijete ne¬ kaj centimetrov pod vhodno odprtino (slika 6). V dno gnezdilnice (4) izvrtajte tri ali štiri luknje s premerom največ 5 tnm, ki bodo omogočale prezračevanje, obenem pa bo skoznje v primeru hude nevihte lahko odtekla voda (slika 7). Gnezdilnico je precej lažje sestaviti, če v stranice že prej izvrtajte 3-mm luk¬ nje za vijake. Naj¬ prej spojite hrbet (1) in stranici (2), vmes pa nato po¬ tisnite še dno (4), ki naj bo za vsaj 5 mm pomaknjeno od spodnjega roba stranic navzgor (slika 8). Sprednja stena (3) je pri¬ bližno 50 mm pod vrhom pritrjena z dvema vijako¬ ma tako, da jo je na spodnji strani mogoče izvleči in gnezdilnico očisti¬ ti (sliki 4 in 9). Da se stranica ne bi odprla sama oziro¬ ma tega ne bi sto¬ rila kakšna žival, ki bi se rada do¬ kopala do gnezda, jo z enim manjšim vijakom privijte k sprednjemu robu dna (slika 4). Na koncu s 6 vijaki pritrdite še streho (5); (slika 10). Ko je sestavljanje konča¬ no, ostre robove posnemite s skobeljni¬ kom ali jih obrusite z grobim brusilnim papirjem. Ne glede na to, ali bo gnezdilnica visela pod nadstreškom ali pa bo izpo¬ stavljena dežju, jo je pred vremenskimi vplivi priporočljivo zaščiti z vsaj dvema nanosoma katere koli barve za les (slika 11). Če nimate kakega toniranega pre- Preglednica s priporočenimi merami tlorisa in višine gnezdilnice, premerom vhodne odprtine in najprimernejšo višino postavitve glede na vrsto ptice: 45 TEU april 2006 NARAVOSLOVJE 1 maža, lahko uporabite navadno vodno lužilo, nato pa izdelek od zunaj dvakrat prelakirate z brezbarvnim lakom (po možnosti akrilnim, ki nima močnega vonja). Izberete lahko tudi žive barve (slika 17). Notranjosti gnezdilnice ni treba barvati. Ker je streha najbolj izpo¬ stavljena, jo je priporočljivo dodatno za¬ ščititi pred vodo. Najbolje jo je prekriti s tanko bakreno ali pocinkano pločevino, v ta namen pa je uporabna tudi strešna lepenka ali folija. Približno 300 x 290 mm velik kos na vseh straneh zavihajte navznoter in z žebljički lepenkarji ali s sponkami pritrdite na robove strehe (slika 12). Zavihani dvojni rob naj zaradi boljšega odtekanja vode moli približno 5 mm čez rob deščice (slika 13). Pogosto je mogoče videti gnezdilni¬ ce, ki imajo pod vhodno odprtino pri¬ trjeno paličico, namenjeno pticam. V resnici ptice takšnega pripomočka prav nič ne potrebujejo, saj raje sedejo nepo¬ sredno na rob odprtine. To boste lahko ugotovili tudi sami, če boste gnezdilico pritrdili tako, da jo boste lahko opazova¬ li, ne da bi ob tem vznemirjali ptice. Postavitev gnezdilnice Ne glede na to, kje je gnezdilnica, je treba vedno upoštevati, da ne sme biti izpostavljena soncu in vetru ter da je čelna stran z vhodno odprtino obrnjena stran od smeri, iz katere največkrat ozi¬ roma najmočneje dežuje. Na splošno sta za namestitev gnezdilnice najbolj pri¬ merni vzhodna in jugovzhodna, manj pa zahodna in severna stran. Kot kaže risba 14, lahko gnezdilnico pritrdite na več načinov, ki pa niso vsi enako varni. Če nameravate hišico z žico obesiti na gladko in ravno steno drvarnice, ji tam najbrž ne bo hudega, zato pa bo na žico obešena gnezdilnica v krošnji drevesa (primer A) že v lahnem vetru tako niha¬ la sem in tja, da je za svoje' domovanje ne bodo izbrale niti zelo vzdržljive pti¬ ce. V tem primeru je bolje na hrbtno stran pritrditi letev (primer B) ter vse skupaj z dvema večjima vijakoma priviti na podlago. Na tanjše drevo, ki vanj ni najbolj primerno privijati vijakov, gnez- Ornitologija Ornitologtja ali ptičjeslovje je zoolo¬ ška veja biologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic. Njeno področje obsega opazovanje in raz¬ vrščanje ptic, raziskovanje njihovih navad, obnašanja, petja in leta ter za¬ ščito in ohranjanje ogroženih vrst. Danes poznamo približno 9000 vrst ptic. Čeprav vsako leto kakšna izumre in je na seznamu ogroženih ptic več kot 150 vrst, pa se zgodi, da sem in tja kdaj odkrijejo tudi kako novo vrsto. Ptice spadajo med najuspešnejše ži¬ valske vrste, saj se dobro znajdejo v zraku, na kopnem in v vodi. Najdemo jih na vseh celinah, celo na za življe¬ nje najmanj primerni Antarktiki. V Himalaji letajo na nadmorskih viši¬ nah nad 8000 m, v depresiji ob Mrt¬ vem morju pa 400 m nižje od morske gladine. Živijo na oddaljenih otokih sredi oceanov, nekatere rečne in jezer¬ ske ptice pa so tudi izvrstni potaplja¬ či. Tako se npr. njorke lahko potopijo celo do 60 m globoko in ostanejo pod gladino tudi do tri minute. Mladinska sekcija DOPPS med akcijo izde¬ lave gnezdilnic, ki je na začetku letošnjega marca potekala pod mentorskim vodstvom Ivana Kogovška in Vojka Havlička (Foto: V. Havliček) vel_one=aktualno&level Jwo=press&- levelJhree=fotomaterial, medtem ko je na strani www.ptice.org/Hevel _one- =vse_o _pticah&level Jwo=pomagaj- mo _p t ica m &le vel Jh ree =gn ezdil n ice objavljen načrt gnezdilnice z zelo uporabno preglednico mer za posa¬ mezne vrste ptic. Na koncu velja omeniti sorodno in še mnogo bolj obširno nemško ornitolo- ško spletišče www.nabu.de, kjer lahko zahtevnejši bralci poleg drugega naj¬ dejo tudi brezplačne načrte za še več različnih gnezdilnic za škorce, lastov¬ ke, vrabce itd. (slika 16). Na preglednih in lepo oblikovanih splet¬ nih straneh Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia; www.ptice.org/in- dex.php) lahko najdete najrazličnejše koristne informacije in med drugim tudi pravo enciklopedijo ptic, ki živijo v naših krajih. Med akcije društva spada izdelovanje gnezdilnic, ki je s fotografi¬ jami (slika 15) predstavljeno na spletni strani www.ptice.org/?action=press&le- 46 april 2006 TTH£ 8 IZDELEK ZA DOM dilnico pritrdite z žico ali močno naj¬ lonsko vrvico, ki jo ovijete okoli dveh ali štirih očesnih vijakov na gnezdilnici (primer C). Po možnosti izberite takšen del debla, kjer v bližini ni kake rogovile, saj le tako gnezdilnica ne bo dostopna plenilcem. Če ne gre drugače in je ni mogoče postaviti popolnoma navpično, lahko gnezdilnica visi s sprednjo steno rahlo naprej, nikakor pa ne nazaj. Kot je razvidno iz preglednice v okvirju, je treba upoštevati tudi višino namestitve, saj je od tega odvisno, katera vrsta ptic se bo naselila v gnezdilnici. Na splošno velja, da naj bodo gnezdilnice za manj¬ še ptice pevke nameščene vsaj 3 m od tal, za večje vrste pa jih namestimo višje. Kdor bo gnezdilnico obesil na ravno ste¬ no, naj izbere takšno, ki je v zavetrju in ni izpostavljena močnemu dežju in son¬ cu. Poleg tega je priporočljivo kakega pol metra pod gnezdilnico, obešeno na fasadi hiše, pritrditi manjšo leseno po¬ ličko, ki bo prestrezala ptičje iztrebke. Kdor namerava postaviti več gnezdilnic z enako veliko odprtino (to pomeni, da so namenjene isti vrsti ptic), naj upošte¬ va, da morajo biti med seboj oddaljene 10-15 m. Napisali smo že, da je treba gnezdil¬ nico zavarovati pred mačkami in dru¬ gimi naravnimi sovražniki ptic. Sedaj pa dodajamo še, da moramo naseljeno gnezdilnico pustiti pri miru tudi sami! Ne približujmo se ji preveč ali jo celo odpirajmo, saj s tem lahko uničimo ptič¬ ji zarod. Zadovoljimo se z opazovanjem z varne razdalje. Gnezdilnica zahteva le malo vzdrže¬ vanja. Najbolje jo je pozno jeseni sneti, odstraniti staro gnezdo, jo presušiti in po potrebi prebarvati ali popraviti stre¬ ho. Včasih se zgodi, da se v gnezdilnico za pticami naselijo kakšne druge živali, kot so čebele, sršeni in netopirji), ob robu gozda pa celo polh ali veverica. Ne preganjajte jih brez potrebe, saj je tudi njim človek uničil precej naravnih biva¬ lišč, zato so mnoge med njimi ogrožene. Nikjer ne piše, da mora biti gnezdilnica puš¬ čobna in čim manj opazna. Pticejo bodo prav tako - če ne še bolj - rade naselile tudi, če bo živahna in pisana. Za barvanje so primerne katere koli barve za les, ki so odporne proti vremenskim vplivom. Kdor bi želel narediti takšno gnezdilnico, kakršne so prikazane na tej sliki, naj zanjo uporabiposkobljane dešči¬ ce, ki jih je neprimerno lažje barvati. TEKI april 2006 (P©$sG®w@D3 g© ^)8 pCq® MATEJ PAVLIČ Ta preprosti izdelek je kot nalašč za začetnike, saj ima malo sestavnih delov in je zelo hitro narejen. Nanj lahko postavite deset pirhov (slika 1) in tako še polepšate praznično mizo. Potrebujete 270 x 150 mm velik kos 4 ali 5 mm debele vezane plošče, košček bukovega lesa ali 10 mm debele vezane plošče, štiri stružene bukove kroglice s premerom 15 mm, 10 cm dolg kos okro¬ gle bukove paličice s premerom 3 mm in dva majhna lesna vijaka dolžine 15 mm. Za lepljenje lahko uporabite katero koli belo lepilo za les, barvo pa izberite po svojem okusu. Osnovno orodje je modelarska rezlja- ča s podložno mizico. Poleg nje potrebu¬ jete še risalno orodje (svinčnik, trikotnik, šestilo), kopirni papir, električni vrtalnik in sveder s premerom 3 mm, nekaj brusil¬ nega papirja različne zrnatosti, izvijač in manjši čopič. Vezano ploščo, ki naj bo popolnoma ravna, najprej gladko obrusite. Načrt (na naslednji strani) je narisan v merilu 1:1, zato lahko obris podstavka in ročaja s po¬ močjo kopirnega papirja prenesete nepo¬ sredno na les. Obstaja tudi precej lažja in hitrejša metoda, pri kateri fotokopijo na¬ črta z odstranljivim lepilom (npr. Scotch UP) v obliki lepilnega svinčnika prilepite na vezano ploščo. Da bi lahko izžagali kro¬ ge s premerom 40 mm, morate v vsakega najprej izvrtati luknjico, skozi katero nato s spodnje strani potisnete v modelarski lok vpeto žagico, jo napnete in zategnete še zgornji vijak. Pri žaganju bodite čim bolj natančni. Če boste namreč naredili preve¬ like luknje, se vam lahko zgodi, da bodo drobnejša jajca zdrsnila skoznje. Kdor je uporabil odstranljivo lepilo, naj ob koncu rezljanja odlepi preostale koščke papirja. Nato z brusilnim papirjem zgladite vse robove. To še posebej velja za hrbtno stran; tam so namreč robovi bolj razcefra¬ ni, ker so zobci na žaginem listu obrnjeni navzdol. Sedaj z vrtalnikom, v katerega vpnete sveder s premerom 3 mm, izvrtajte vseh šest lukenj - dve za ročaj in štiri za nožiče (slika 2). Luknji za ročaj lahko s spodnje strani še nekoliko povrtate z večjim sve¬ drom, da glavici vijakov ne bosta moleli iz površine (slika 4). 47 IZDELEK ZA DOM Ročaj naredite iz 10 mm de¬ bele bukove deščice ali vezane plošče. Kdor nima tako debele ali pa ima težave z njenim žaga¬ njem, naj iz 5 mm debele vezane plošče izžaga dva obrisa ter ju nato zlepi in obrusi. Na spodnji strani izvrtajte plitvi luknjici za vijaka (slika 3). V štiri luknje za nožiče na¬ tančno pod pravim kotom pri¬ lepite približno 22 mm dolge koščke 3 mm debele okrogle bukove paličice in nanje natak¬ nite prevrtane bukove kroglice s premerom 15 mm (slika 4). Ko se lepilo posuši, z brusilnim papirjem odstranite presežek paličic in privijte ročaj (slika 5). Izdelek na sliki 1 je pobar¬ van z navadnim vodnim lužilom (slika 6), kot površinska zaščita pa je bilo uporabljeno mineral¬ no olje za les (rustikal). Če želi¬ te strukturo lesa ohraniti vidno, lahko uporabite tudi nitrolak, brezbarvni akrilni lak (tessarol), debeloslojno lazuro na osnovi alkidnih smol (beltop) ali brez¬ barvno akrilno lazuro (ambient), če pa želite letnice skriti, je za barvanje najbolj primeren akril¬ ni emajl (tessarol). april 2006 mr 1- Marjan Por je za svoje vnuke Jako, Matevža in Gabra izdelal pri¬ bližne kopije leskih dvokrilnikov An-2. Modeli, ki seveda niso leteči, so v celoti izdelani iz odpadnih gradiv. 2. Aleksander Toplak z modelom taco za 3-d letenje. Gre za modifi¬ cirano različico modela taco rus, za katerega je Aleksander pripravil vse dele za laserski izrez. Model, ki zmore vse mogoče akrobacije, Poganja motor webra 4 cm 3 . Opremljen je s tremi standardnimi in tre mi mikroservomehanizmi. 3. Desetletni Nejc Andric iz Maribora je svoj prvi model sestavil iz Semrocovega kompleta rakete astrobee 350. Poganja ga lahko motor s totalnim impulzom do 10 Ns, pristane pa s padalom. 4. Lepo izdelana maketa šolske ladje italijanske vojne mornarice Arnerigo Vespucci, največje in ene najlepših še dejavnih velikih ja¬ drnic, je delo Bojana Batagelja iz Kostanjevice na Krki. Maketa je zgrajena iz delov sestavljanke proizvajalca Panarta in ima dodatno vgrajenih 54 miniaturnih žarnic, vključno s pozicijskimi lučmi, ter dodelane čolne, kompase in krov. Mere modela: dolžina 1250 mm, širina 370, višina 780 mm. 5- Pogled na floto letalskih modelov Antona Magistra iz Šmartna pod Šmarno goro, ki so plod dolgoletnega modelarjenja. Foto: B. Batagelj, A. Derlink, T. Kogej, M. Por in A. Toplak ai 1 NARAVOSLOVNA DE Preprosti naravoslovni ekspe Naravoslovje je čudovita veja znan pojasnjevanjem naravnih pojavov odprtimi očmi, kaj hitro spoznal naravni pojavi lahko izredno zanimi si lahko razložimo s preprostimi »ki IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 186 671 / 2005/06 920055676,8 COBISS 0 vsakemu eksperimentu in projektu dodana preprosta strokovna raz¬ laga, njen glavni namen ni poučevanje, marveč želi na zabaven način približati naravoslovje otrokom in njihovim staršem. Vsi eksperimenti in izdelki v knjigi so preverjeni in predstavljeni tako, da jih lahko izvede prav vsakdo, Večino potrebščin zanje lahko najdemo v vsakem gospodinjstvu ali v bližnji samopostrežni trgovini. Več o knjigi najdete na spletni strani: www.tzs.si/naravoslovje. / 96 barvnih strani, 21 x 29,7 cm Cena: 4.900 SIT 4a# r Ssg^*"** is f sSgsšgKjjšiaK- ; I®1 ®\! ©. USTVARJALNE DELAVNICE Knjiga Ustvarjalne delavnice prinaša pravo zakladnico idej za ustvarjanje tako v šoli kot doma. Sestavljajo jo trije deli: predstavitev gradiv (papir, les, umetne mase, kovine) in orodij, zbirka 50 projektov s podrobnim opisom izvedbe ter priloga z načrti in predlogami. Na voljo jetudi komplet gradiv. ^ 128 barvnih strani, 21 X 29,7 cm Cena knjige: 3.900 SIT Cena gradiv: 2.900 SIT MODRA ŠTEVILKA Knjige lahko naročite na brezplačni telefonski št. (( (• 080 17 90 ) ali na narocila(s>tzs.si Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, p. p. 541, 1000 Ljubljana Telefon: 080 17 90, faks: (01) 47 902 30, e-pošta: info@tzs.si, internet: www.tzs.si Vaša udeležba pri poštnini je 450 SIT. Naročilo lahko prekličete v 15 dneh po prevzemu knjige. hJ ICO"'- (ofvdofs z) 08001 (9AD/6 A0J)/0 lUJlLUOUlpOJS]/) Q^g$ (ofudois ■I) 01881 0/Z68 0 3 CL o >o >C/) o Q_ CD C/) N > X 0 E' CD N (D s_ O c/) E 0 1 > X O Q- co CD > N > X E CD > _CD O) J O) o i— o o Gl c n CD O > o o o. (/) 'E 0 »o > 0 1 > X n K« O o ON H M OD V c Ni O o CS Ni 22 • mt 8 • april 2006 TIRI 8 • april 2006 • 27 pi LUKAH Dolžina: 600 mm Širina: 190 mm Višina: 80 mm Merilo: 1 : 1 Konstruiral: Borut Talian P2 i_r P3; Merilo: 1:2 m P4; i_r Kosovnica 26 • TIRI 8 • april 2006 TIRI 8 • april 2006 • 23