TIM letnik VIII-št. 9-10 poštnina plačana v gotovini CENA 3,00 DIN «* Ei m i-j iii ikii ii iiii 81 IH zgm m ir m Katarina Šilc 6 c. Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana. Železniška postaja, linorez VSEBINA: 257 — Jeseni pa spet nasvidenje -fe 259 — Naš vsakdanji kruh -fr 266 — Ladje 268 — Nekaj nasvetov za izlete in taborjenje 271 — Zaslon kot igrača in kulisa ☆ 273 — Vlivanje reliefa v mavcu 257 — Napake pri transistorskih aparatih -fc 280 — Daljinsko vodenje mode¬ lov 285 — Transistor kot Zenerjeva dioda 287 — Jadralni model A-1 za začetnike 291 — Kajak za počitnice na vodi 294 — Botanični izlet 297 — Priroda in oblikovanje 300 — Svetlobna turbina 302 — Kratkočasna kemija 304 — Tovarna Tomos Koper 306 — Ekspe¬ rimenti v temnici 307 — Tabela za določanje pravilne osvetlitve 310 — Pisma in sporočila 312 — Strojčki za makete tovarn 313 —Pogovor z vašim vrstnikom 316 — Mali Timov tehniški slovar 317 — Za deževne dni 319 — Po delu zabava. LETO VIII. April 1970 TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine Izdaja Tehniška založba Slovenije — Urejuje uredniški odbor: Peter Burkeljc, Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Primož Krisper, Drago Mehora, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, odgovorna urednica Anka Vesel, tehnični urednik Božidar Grab¬ nar, oprema akad. sl. S. Sovre. TIM izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 15 dinarjev, posamezna številka 1,50 din. Revijo na¬ ročajte na naslov: TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541-X. Tekoči račun 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk Kočevje. JESENI PA SPET NASVIDENJE! Čas je čudna reč. Včasih se vleče v nedogled, in kar čutiš, kako počasi polzijo minute, ko čakaš, da mine kaj neprijetnega, na primer šolska ura, za katero se nisi najbolje pripravil. Nestrpno čakaš, kdaj se bo oglasil težko pričakovani zvo¬ nec in te odrešil more. Ob tem delaš trdne sklepe, da se taka nemarnost s tvoje stra¬ ni že ne bo več ponovila, o ne! In minute tečejo počasi. Pred nami so počitnice, tisti čudoviti dnevi kopanja in igre, brezskrbnega ju¬ tranjega spanja in blaženega občutka zvečer, ko po vseh igrah in vragolijah, ni več skrbi za pozabljeno nalogo, pa za tiste tri liste »družbe«, ki se je nisi naučil. In če¬ tudi je bilo treba domačim pri delu priskočiti na pomoč, je le vse drugače. Tvoj gospodar zdajci ni nesrečna ura, sonce je tisto, ki te potegne s postelje, in mrak je tisti, ki te prižene domov. In ure tečejo kot minute, in minute — minut sploh ni več! Tako prehitro je minilo leto za nas in našo revijo. Veliko obljub smo dali, in morate reči, da smo marsikatero tudi izpolnili. Veliko pisem smo prejeli od vas in trudili smo se, da bi na vaše želje in vprašanja zadovoljivo odgovorili. Neprestano smo imeli pred očmi, da je TIM VAŠA REVIJA, da mora biti odsev vaših želja in pri¬ zadevanj. Mislili smo na naslov, ki ga ta vaša revija nosi: revija za tehnično izobra¬ ževanje mladine. Tako smo vam mimo načrtov, ki so zahtevali nekaj znanja in po¬ vrh nekaj učenja, pisali tudi o tovarnah, delavci iz različnih strok so vam pri¬ povedovali o lepih in temnih straneh svojega poklica, poročali smo vam o dogodku leta, prvih človekovih stopinjah na Luni; začetnike smo skušali pridobiti z manj za¬ htevnimi načrti; izkušenejšim in spretnim rokam smo namenili težavnejše naloge ob izdelavi sprejemnikov in oddajnikov za daljinsko vodene modele; pohvaliti vas moramo za pridno udeležbo pri izdelovanju nagradnih izdelkov. Na naše nagradne križanke ste poslali veliko, pretežno pravilnih rešitev. Na vaša pisma smo večinoma odgovarjali osebno, saj zajema rubrika Timova pošta samo eno stran. S tem smo prihranili prostor za čim več načrtov, praktičnih napotkov in zanimivosti, objavili pa smo pisma vseh tistih bralcev, ki so nas razveselili s slikami nagradnih izdelkov ali pa je bil odgovor na njihovo pismo zanimiv za vse Timove mlade prijatelje. Do tu smo torej prišli. Vemo, da TIM še ni tisto, kar bi vsi skupaj želeli: pester, živahen, revija, kjer prav vsakdo najde nekaj za svoje posebno priljubljeno področje, »za svojega konjička«, kot pravimo, z lepimi barvnimi podobami, kjer bi slike letal, la¬ dij ali starinskih jadrnic zablestele vse drugače kot zdaj. In čeprav je med pismi, ki jih vsak dan po nekaj priroma v naše uredništvo, mnogo pohval, smo natanko pri¬ sluhnili tudi tistim, ki pričakujejo od TIM-a še več in jim ne zmanjka novih zamisli, kaj vse bi moral še prinašati ob mesecu ta vaš list. Naj vam torej zaupamo, da je naš uredniški odbor že nekajkrat skupno razmišljal in iskal možnosti za lepšo, bolj¬ šo in obsežnejšo revijo. Zatrdimo vam lahko, da bo jeseni, ko vas prvič obišče, TIM pestrejši, z barvnim ovitkom in zelo verjetno tudi nekoliko zajetnejši. Upamo, da boste vsi ostali njegovi zvesti prijatelji in boste zanj navdušili še tiste, ki ga do¬ slej niso prejemali. Odkrili vam bomo še skrivnost: vsak redni Timov naročnik bo v prvi ali drugi številki prejel TIMOVO ZNAČKO, ki jo bo poslej lahko prilepil na vsak izdelani načrt, model, maketo. Naj ob slovesu vsem zaželimo vesele in zadovoljne počitnice, še enkrat hvala za vsa spodbudna in prisrčna pisma, ki ste nam jih poslali. Iskrena zahvala tudi vsem tovarišem učiteljem v šoli, ki so vam posredovali TIM in končno hvala za pomoč vsem našim zvestim sodelavcem, brez katerih uredništvo ne bi moglo izpolniti vaših želja! Vsem torej prav lep pozdrav Prav lep pozdrav vsem! JESENI PA SPET NA VESELO SNIDENJE TIM 257 Naš vsakdanji kruh STROJNA PREŠIVALKA Poklice v tekstilni stroki bi lahko raz¬ delili na poklice pri izdelavi in na pokli¬ ce pri predelavi tekstila. Tekstilne tovar¬ ne (predilnice in tkalnice) izdelujejo iz tekstilnih surovin (bombaž, volna, umet¬ na vlakna itd.) tekstilne izdelke. Ti so nam vsem dobro znani. Iz njih so izde¬ lane naše obleke, perilo, pokrivala, pre¬ proge, tapecirano blago, sukanec, vrvi itd. Značilni poklici v izdelavi tekstila so: predilec, tkalec, apreter, barvar, tekstil¬ ni tiskar, tekstilni graver, tekstilni teh¬ nik in dr. Poklici v predelavi tekstila, ki jih po¬ znamo zlasti iz obrtne dejavnosti, so: krojač, šivilja, modistka, klobučar, ve¬ zilja, pletilja, nogavičar itd. Poklici v tekstilni stroki zahtevajo zdrave oči in dihalne organe, dober tip in ročno spretnost ter smisel za risanje in lepo obliko. Šolanje oziroma usposab¬ ljanje tekstilnih delavcev dopušča razne možnosti in stopnje. Priučujejo se v podjetjih za ozke poklice in delovna me¬ sta ter se dopolnilno izobražujejo pred¬ vsem zaradi specializacije; izučujejo se za obrtno dejavnost na vajenskih šolah hi poklicnih šolah. Študij lahko nadalju¬ jejo na tehniški, višji in visoki šoli. Med tekstilnimi poklici, ki se jih lahko pri¬ učiš, je tudi poklic industrijske šivilje ali konfekcijske šivilje — za katero pa še najbolj ustreza naziv strojna prešivalka. Ta se v mnogočem razlikuje od poklica obrtne šivilje, pa tudi potrebe po njem naraščajo, zato vam ga bomo danes pred¬ stavili. »Zakaj ste se odločili ravno za ta po¬ klic?«, smo povprašali mlado strojno pre- šivalko Marinko Zalar, zaposleno v pod¬ jetju Pletenina v Ljubljani. 258 Po končani osnovni šoli sem se vpi¬ sala na tehniško šolo geodetske smeri, pa mi ni šlo. Izstopila sem iz gradbene teh¬ niške šole in ostala nekaj časa doma. Potem sem se prijavila na Zavodu za za¬ poslovanje, kjer sem izvedela za možnost strokovnega usposabljanja za strojno pre- šivalko. Posebnega veselja za poklic še ni¬ sem čutila, toda takrat nisem imela dru¬ ge izbire. Šele po uspešno končanem šo¬ lanju v Tekstilnem šolskem centru v Kranju in v Pletenini sem zares vzljubila svoj novi poklic. Koliko časa ste se usposabljali za ta svoj pravi poklic? Dva meseca sem obiskovala šolo v Kranju, prav toliko časa sem se nato pri- učevala v Pletenini. Po priučevanju so me v podjetju razmestili k posebnim ši¬ valnim stroje za robljenje. Trenutno delam na sešivanju trikotažnih polizdel¬ kov na Overloch šivalnem stroju: šivam embleme, sidra in druge vzorce na kopal¬ ke. Poleti pa sem bila zaposlena v proiz¬ vodnji trenirk, kjer sem šivala zadrge, embleme in pasove na trenirkah. To je le nekaj opravil, za katere smo se usposobile. V šoli so nas naučili vse vrste strojnega šivanja (ravne črte, vi¬ jugaste, gladke, nadržane, v cikcaku); šivanje stranskih šivov, šivanje ram, vstavljanje rokavov, šivanje konic, šiva- TIM nje zadrg, šivanje podlog; izdelovanje ovratnikov, poklopk, osnovnega žepa, osnovne fazone, robljen j e, verižno šiva¬ nje, šivanje z overloch šivalnim strojem, strojno šivanje gumbnic in gumbov. Se¬ znanili so nas tudi s tekstilnimi materi¬ ali, ročnim in strojnim likanjem, ugo¬ tavljanjem napak na pletenini in tkanini, z električnim šivalnim strojem in njego¬ vim upravljanjem, itd. Kakšne sposobnosti mora imeti strojna šivalka? Strojne šivalke morajo biti pri svo¬ jem delu pazljive in zbrane, obdarjene z dobro ročno spretnostjo ter z dobrim normativom časa. V čem je razlika med strojno šivalko in obrtno šiviljo? Obrtna šivilja izdeluje takorekoč vse od začetka do konca: po meri kroji in izdeluje ženske obleke, perilo (žensko in moško). Strojna šivalka dela le na po¬ sameznih fazah dela. Proizvodnja na tekočem traku zahteva namreč veliko de¬ litev dela. Razlika je tudi v delovnem prostoru. Obrtni šivilji zadošča en delov¬ ni prostor, v industrijski proizvodnji je več delovnih prostorov: priprava dela, šivalnica, pritrjevalnica, itd. Strojna ši¬ valka ne jemlje mere, ne kroji in ne lika, pač pa je bolje usposobljena glede na posebne zahteve posameznih delov¬ nih mest v tekstilnih podjetjih. Veliko naših naročnikov nam je med letom pisalo v zvezi z rubriko »Naš vsak¬ danji kruh«. Želeli so, da bi opisali v TIM-u poklice, za katere se ravno zdaj odloča¬ jo, in marsikateremu od njih smo osebno v pismu odgovorili. Iz pisem pa smo tudi razbrali, da ta ali oni med vami sploh ne ve, katerega od poklicev bi izbral. Zato smo v tej številki, ki bo izšla ravno v času, ko bo odločanje za nadaljnjo življenjsko pot marsikomu poglavitna skrb, zbrali še nekaj podatkov o poklicih, ki jih še vedno primanjkuje in so celo manj znani. Pri tem naštevamo tipično ženske in izključno moške poklice, saj je to zelo važno. NEKAJ POKLICEV V ZDRAVSTVU IN VZGOJI Osnovne naloge zdravstvenega varstva prebivalstva so: proučevanje zdravstve¬ nega stanja prebivalstva, zboljševanje zdravstvenega varstva, dispanzersko in patronažno delo, zdravstveno prosvetno delo, zdravniški pregledi pred vstopom na delo, ambulantno zdravljenje, nega bolnika, skrb za pravilno zdravstveno zaščito na delovnem mestu, epidemiolo- ško-higienska služba itd. Vse te dejav¬ nosti opravljajo zdravstveni delavci v zdravstvenih domovih, raznih zavodih, obratnih ambulantah, poliklinikah, bol¬ nišnicah in na klinikah. Za zdravstvene poklice vseh vrst je predvsem potrebno dobro splošno zdrav¬ stveno stanje, dar opazovanja, razume¬ vanje do sočloveka in spoštovanje nje¬ gove osebnosti, točnost, natančnost in vestnost, poštenost, odkritost, ročna spretnost, okretnost in resnično nagnje¬ nje in ljubezen do tega dela. Poklici v zdravstvu so: medicinska sestra, otroška sestra, babica, sanitarni tehnik, labora¬ torijski tehnik, zobotehnik, zobarska asistentka, dentist, zobozdravnik, višja medicinska sestra, zdravnik, fiziotera¬ pevt, rentgenski tehnik itd. MEDICINSKA SESTRA je prvi zdrav¬ nikov sodelavec; pomaga pri pregledu, zdravljenju in negi bolnika ter skrbi za njegovo osebno higieno. Naštejmo nekaj karakterističnih opravil medicinske se¬ stre: •— skrbi za bolnika in njegovo okolje — skrbi za sterilizacijo opreme — skrbi za oblačenje bolnika — meri in beleži temperaturo in druge pojave (dihanje, utrip itd.) — opazuje bolnika — daje zdravila in pripravlja bolnika za razne preiskave — kopa in umiva bolnika. Medicinske sestre se zaposlujejo v splošnih in specialnih bolnišnicah, v di¬ spanzerjih, ambulantah, zdravstvenih do- 259 TIM movih, poliklinikah, otroških ustanovah, internatih in patronažnih ustanovah. OTROŠKA SESTRA (prej otroška negovalka) neguje otroka. Vse, kar ve¬ lja za medicinsko sestro, -velja zanjo. Poklic otroške sestre zahteva še posebej izostren čut za otroka. BABICA skrbi za ženo pred poro¬ dom in po njem (medtem ko prejšnja dva poklica za vse življenje). Babica de¬ la lahko preventivno (prosvetljevanje bo¬ dočih mater), lahko tudi sama poraja s porodnico (doma). Babica skrbi za po¬ rodnico po porodu. Poklic babice zahte¬ va starejšo (zrelejšo) kandidatko. Za omenjene poklice izobražujejo zdravstvene šole v Celju, na Jesenicah, v Ljubljani, v Mariboru, v Murski Sobo¬ ti, Novem mestu, Piranu in Šempetru. VZGOJITELJICA dela v otroških do¬ movih — vrtcih, v bolnicah — otroški oddelki, na otroških klinikah in v osta¬ lih domovih za predšolsko mladino. Vzgojiteljica dela z otroki v predšol¬ skem obdobju, za katero je značilno, da se otroci hitro telesno razvijajo, da so občutljivi in potrebni posebnega var¬ stva, predvsem zaradi raznih bolezni; občutljiv je tudi otrokov duševni svet, zato mora vzgojiteljica oblikovati tudi njegov čustveni razvoj. Vzgojiteljica mora imeti rada otroke, mora biti živahna, ustvarjati mora znati dobro in varno okolje; organizira igre in razne zaposlitve otrok — vse to pa prireja načrtno in organizirano, imeti mora smisel za pripovedovanje, petje in igranje, kar služi otrokovemu vsestran¬ skemu razvoju. Sama mora skrbeti za pripravo igre, zato pripravlja ustrezna pomagala, s katerimi ponazarja razne pripovedi. Vzgojiteljski poklic zahteva telesno in duševno zdravje (zdrav živčni sistem), muzikalne sposobnosti, smisel za lepoto v izražanju in nastopu, sposobnost hitre¬ ga opazovanja in zapažanja, potrpljenje in vzdržljivost in veselje do dela s pred¬ šolsko mladino. Vzgojiteljski šoli sta v Ljubljani in v Mariboru. NEKAJ POKLICEV V PREDELAVI LESA Poklici v predelovanju lesa vključu¬ jejo vsa dela od žaganja in krojenja hlo¬ dovine do izredno zahtevnega izdelovanja godalnih instrumentov. V lesni stroki se delavci lahko priučujejo (v lesni indu¬ striji delo na tekočem traku in na posa¬ meznih delovnih mestih) in izučujejo v obrtni dejavnosti. Študij lahko nadalju¬ jejo na tehniški šoli ali na višji in viso¬ ki šoli (na oddelku za kemijo). Poklici v predelovanju lesa zahtevajo ročno spretnost, zdrave oči in dihala, sposob¬ nost za dobro oblikovanje. Nekateri poklici v predelovanju lesa: gaterist, cirkularist, izdelovalec furnirja, mizar (pohištveni, stavbni), kolar, izde¬ lovalec lesenih karoserij, sodar, lesni strugar, politer, rezbar, glasbilar, lesni tehnik itd. CIRKULARIST — žaga žagan les prečno in vzdolžno ter ga kroji za razne dele drobnega pohištva in lesne galan¬ terije. Poklic zahteva srednjo telesno moč, ročno spretnost in smisel za spo¬ znavanje lesa. Poklic ni primeren za de¬ kleta. MIZAR — izdeluje vse vrste pohištva iz lesa (sobno in kuhinjsko opremo), pi¬ sarniško pohištvo, okna, vrata za zgrad¬ be ter lesno galanterijo. Mizar mora biti telesno odporen, imeti mora smisel za oblikovanje, sposobnost razlikovanja barv in prostorsko predstavljivost. Za ta poklic se izučujejo že tudi dekleta. TIM LESNI TEHNIK — dela v podjetjih za predelavo lesa, v tovarnah vezanih plošč, parketa, furnirja in drugih poliz¬ delkov, v tovarnah pohištva, v lesni ga¬ lanteriji in v podjetjih za suho destilaci¬ jo in kemično predelavo lesa. Lesni teh¬ niki se največkrat zaposlujejo kot vodje samostojnih obratov, v organizaciji pro¬ izvodnje, kot kontrolorji končnih izdel¬ kov, kot laboranti v laboratoriju in kot tehnični vodje. Lesni tehnik mora imeti vse že omenjene sposobnosti, poleg tega mora obvladati matematiko in fiziko, spoznati mora mehanično in kemično predelavo lesa, strojništvo in organiza¬ cijo dela. Dekleta se lahko uspešno udej¬ stvujejo le v inštitutih in v laboratori¬ jih, ostalo delo je zanje telesno zelo na¬ porno. Ustrezne poklicne šole v Sloveni¬ ji: Lesno industrijska šola v Mariboru (poklicna in periodična), v Murski So¬ boti je poklicna šola za mizarje in tesar¬ je, v Novi Gorici poklicna šola za stroj¬ ne, stavbne, pohištvene in splošne mi¬ zarje, v Sevnici poklicna šola za kolarje, modelarje, parketne mizarje in rezbarje, v Škofji Loki pa je lesno-industrijska šola, ki usposablja za vse poklice. NEKAJ POKLICEV V PAPIRNIŠTVU Značilne dejavnosti poklicev v papir¬ ni industriji sta proizvodnja vseh vrst papirja in celuloze. Delavci v papirni in¬ dustriji se usposabljajo v poklicni šoli, na delovnih mestih pa so velike možnosti priučevanja in specializacije. Tehniki za papir in celulozo se šolajo na tehniški šoli, lahko pa študij nadaljujejo na višji in visoki šoli. Nekateri poklici v papir- ništvu: papirničar, celulozar, izmenski laborant, tehnik za papir, tehnik za ce¬ lulozo itd. PAPIRNIČAR — pripravlja snovi za izdelavo vseh vrst papirja, kartona in lepenke. Dodeluje vse vrste papirja in kartona in izdeluje papir in lepenko. Poklic papirničar j a zahteva telesno od¬ pornost in moč (stoječe delo, velike te¬ lesne obremenitve), zdrave dihalne or¬ gane, dober vid in zdrave noge in roke. Pri delu na hitro tekočih strojih je po¬ trebno mnogo prisebnosti in sposobnosti hitrega reagiranja. Papirničar mora biti natančen in pazljiv, še posebno pri na¬ pakah in posegih na papirnem ali kar¬ tonskem stroju. Papirničarji se za posa¬ mezna delovna mesta specializirajo. Po¬ klic zaradi težkih delovnih pogojev ne ustreza dekletom (na delovnih mestih obstaja velika nevarnost za poškodbe). CELULOZAR pripravlja vse vrste le¬ sa, ki se uporablja za različne vrste celuloze, pripravlja kisline in lug za pro¬ izvodnjo sulfitne in sulfatne celuloze. Celulozar kuha celulozni les in beli ce¬ lulozo iz polsnovi za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken. Celulozar mora biti TIM zdrav in telesno odporen za premagova¬ nje večjih telesnih naporov. Poklic za¬ hteva zdrava dihala, oči, zdrave roke in noge. Delo pri strojih zahteva mnogo zbranosti, prisebnosti in hitre reakcije. Po¬ klic celulozarja za dekleta ni primeren, ker je delo zelo naporno. TEHNIK ZA PAPIR -— se zaposluje na vodilnih mestih v papirniških obratih za izdelavo in dodelavo papirja vseh vrst, kartona in lepenke. Tehnik za papir or¬ ganizira delo v proizvodnji, sodeluje v pripravi dela, kontrolira razne faze dela in kemične izdelke ter delo v laboratoriju. Tehnik za papir mora dobro obvlada¬ ti tehnologijo papirja in tehnologije ce¬ lotne (papirniške) stroke, poznati mora stroje in naprave v poklicu, vsa merje¬ nja in regulacije, strojeslovje, osnove elektrotehnike, higiensko tehniško za¬ ščito, kemijo in matematiko. Za dekleta je primerno le delo tehnika v laborato¬ rijih. Šole: v Ljubljani je Šolski center ti¬ ska in papirja za grafično in papirniško stroko. Posebej obravnavamo še tehnične poklice v JLA; zanje se bodo lahko odločili tisti, ki jih veseli ta poklic, zelo dobra stran tega študija pa je še v tem, da dobe dija¬ ki štipendijo. Tako je pot do izobrazbe odprta prav vsakomur, in povejmo še, da je tehnika v vojaških šolah eno od zelo razvitih področij in gre v korak z najmoder¬ nejšo vojno tehniko v svetu. ŠOLANJE V JUGOSLOVANSKI LJUDSKI ARMADI Daleč, predaleč bi na pripeljalo, če bi hoteli povedati vse o Jugoslovanski ljud¬ ski armadi, o njeni vlogi v naši družbi in o njenih nalogah pri obrambi naše domo¬ vine. To bi tudi preseglo namen pričujo¬ čega sestavka. Predvsem želimo tokrat spregovoriti le o nekaterih vrstah stare¬ šin v naši armadi. Da pa bomo posamez¬ nega starešino znali ceniti po nalogah, ki jih opravlja, in ga postaviti na pravo me¬ sto v okviru oboroženih sil, je prav, če si najprej ogledamo današnji sestav armade. Jugoslovanska ljudska armada je raz¬ deljena na DELE, RODOVE in SLUŽBE. Glavni DELI armade so: -— Kopenska vojska (KoV), — Vojno letalstvo in protiletalska obram¬ ba (VL in PLO), — Vojna mornarica (VM). V okviru teh glavnih delov so ustrez¬ ni rodovi: pehota, topništvo, oklepne eno¬ te, inženirija, enote za zveze, enote ABK obrambe, letalstvo, protiletalska obram¬ ba, mornariške enote in službe: intendant- ska, sanitetna, veterinarska, prometna, gradbeniška, tehniška, pravna, geodetska, finančna in glasbena. Vidite torej, da je organizacija JLA močno razvejana, temu ustrezno pa so raznovrstni tudi poklioi njenih starešin. Ne glede na takšno raznovrstnost pokli¬ cev v armadi pa obstajajo skupni splošni pogoji, ki jih mora tisti, ki želi postati TIM starešina, obvezno izpolnjevati. Med nji¬ mi so najvažnejši: SPLOŠNA IZOBRAZ¬ BA: za različne vojaške šole so potrebne različne predhodne šole z različnimi me¬ rili sprejemanja (osnovna ali srednja šo¬ la, uspeh v tej šoli, sprejemni izpiti in podobno). Bodoči vojaški starešina po¬ trebuje visoko stopnjo splošne kulture in znanja, kajti sleherni starešina pove¬ ljuje v miru ali v vojni določenemu šte¬ vilu ljudi, jih uri in vzgaja ter neposred¬ no uporablja sodobno tehniko. STRO¬ KOVNO IN TEHNIČNO ZNANJE TER SPRETNOST: Vsak starešina potrebu¬ je solidno znanje iz osnovnih na¬ ravnih ved (matematika, fizika, kemija, biologija) pa tudi iz številnih uporabnih ved. Brez tega ni mogoče smotrno upo¬ rabljati sodobne tehnike in se seznanjati z novimi dosežki na tem področju. DRU¬ ŽBENO POLITIČNO ZNANJE je po¬ membno za razumevanje pomena in funkcije armade in njene vloge v družbi. To znanje dajejo programi vojaških šol ob študiju filozofije, sociologije, politič¬ ne ekonomije in drugih predmetov. Naša armada obstaja zato, da varuje in brani ustavno ureditev naše skupnosti, torej je razumljivo, da morajo starešine poznati in razumeti našo ustavno ureditev. MO¬ RALNE VRLINE so pomembne za vsak poklic v družbi, zlasti še pri pokli¬ cih, ki jim družba zaupa odgovorne javne funkcije, družbena sredstva, delo z ljud¬ mi. V starešinskem poklicu se ponavadi združujejo vse navedene odgovornosti. Vojaškemu starešini so zaupani vzgoja, družbena sredstva in ustrezna pooblastila (pravica do nagrajevanja, kaznovanja itd). Je torej hkrati učitelj, vzgojitelj in sta¬ rešina. SPLOŠNE SPOSOBNOSTI so tudi važen sestavni del starešinskega poklica, saj se od njega zahteva, da se hitro znaj¬ de v novih bojnih in življenjskih okoli¬ ščinah, v neugodnih razmerah, kjer je treba hitro, pravilno in smelo ukrepati. Zlasti pa mora biti telesno sposoben zdržati vse težave sodobne vojne (pogo¬ ste dolge pohode, neredno prehrano, gi¬ banje v zaščitnih oblekah, slabe vremen¬ ske razmere in drugo). Seveda pa morajo poleg skupnih, za vse starešine enako važnih sposobnosti, kot so znanje in druge lastnosti, stare¬ šine posameznih delov, rodov ali služb armade izpolnjevati tudi še druge posebne pogoje. Starešine v JLA sestavljajo podčast¬ niki (srednja strokovna izobrazba) in ča¬ stniki (visoka strokovna izobrazba). Te¬ mu primerno je urejeno tudi vojaško šol¬ stvo. JLA ima za izobraževnaje in vzgaja¬ nje starešinskega kadra ustrezne šolske ustanove. V podčastniških šolah se go¬ jenci pripravljajo za poklice podčastnikov, v vojaških akademijah pa za častniške poklice. Razen tega obstoje še šole za štu¬ dij III. stopnje, v katerih si starešine pri¬ dobe naj višja vojaška in strokovna zna¬ nja ter naslov magistra ali doktorja ustreznih ved. V tem sestavku želimo bralce seznaniti predvsem s podčastniškimi šolami, ki se bodo v bodoče verjetno imenovale sred¬ nje vojaške šole. Za šolanje gojencev za podčastniške poklice ima JLA naslednje šole: PODČASTNIŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE v Sarajevu šola gojence za pod¬ častniške poklice vpehoti,topništvu, oklep¬ nih enotah in inženiriji. Osnovna delovna mesta, za katera se usposabljajo gojenci v tej šoli, so poveljniki oddelkov. Delo podčastnikov je zelo zanimivo in razno¬ vrstno glede na sodobno tehniko, ki jo imajo vojaške enote v svoji sestavi. Tako ima že pehotni oddelek v svoji sestavi vrsto sodobnega orožja (avtomatične pu¬ ške, brzostrelke, strojne puške, ročne me¬ talce min, motorna vozila itd.). Poleg te¬ ga pa s tem oddelkom vedno sodelujejo pri izvrševanju nalog tudi enote drugih rodov, na primer tanki, pionirji, ponto- nerji in podobno. Prav zato mora pehotni podčastnik dobro poznati tudi lastnosti, način delovanja in uporabe orožij in oro¬ dij drugih rodov. Zelo zanimivo je delo poveljnika tankovskega oddelka. Sodobno oklepno vozilo je opremljeno z najmoder¬ nejšimi napravami, ki omogočajo premi¬ kanje tega vozila ob vsakem vremenu, ob vsakem času, lahko zelo natančno strelja med vožnjo ne glede na to, ali se premika po lepi cesti ali pa drugod. Topništvo je tudi opremljeno s sodobnimi elektron¬ skimi napravami, ki omogočajo odkriva- 263 TIM nje ciljev in zelo natančno streljanje, pre¬ vozna sredstva pa hitro premikanje po bojišču. Skratka, podčastnik kopenske vojske zadeva na vsakem koraku na so¬ dobna tehnična sredstva in seveda tudi na ljudi, ki upravljajo s temi sredstvi. Pod¬ častnik je pravzaprav tisti, ki neposredno usposablja vojake v raznih veščinah in mora imeti poleg smisla za tehniko tudi veselje do dela z ljudmi, seveda pa tudi potrebno znanje. Šolanje v tej šoli traja 4 leta in sicer se gojenci prvi dve leti šolajo po skup¬ nem programu, v 3. in 4. razredu pa po programih za posamezne rodove: pehoto, topništvo, oklepne enote in inženirijo. Ab¬ solventi šole dobijo čin vodnika, šola pa se prizna kot končana srednja šola. PODČASTNIŠKA TEHNIŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE v Zagrebu šola go¬ jence za podčastniške poklice v enotah za zveze, enotah ABK obrambe, enotah pro¬ tiletalske obrambe, v prometni in tehniški službi. Prav zaradi tega je šolanje gojen¬ cev organizirano po oddelkih: strojni, elektrotehniški, kemično-tehnološki in prometni. Podčastniki omenjenih enot in služb opravljajo svoje naloge kot tehniki do¬ ločene stroke in seveda tudi kot poveljni¬ ki oddelkov. Delo je izredno zanimivo, kajti vse naštete enote in službe so iz¬ ključno tehniške narave in opremljene s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Tako se podčastnik enot za zveze srečuje pri svo¬ jem delu z vsemi že znanimi sredstvi za zveze: telefonom, radijskimi oddajnimi in sprejemnimi postajami, z radij .-relejnimi postajami, s televizijo, z radarji in podob¬ no. Podčastnik tehniške službe ima zopet možnost ožje usmeritve, na primer kot tehnik za vzdrževanje ali popravilo mo¬ tornih vozil, tehnik za vzdrževanje orožja, strojev itd. Zelo zanimivo je tudi delo prometnega tehnika, ki pri svojem delu rešuje številna prometna vprašanja. Po¬ znana je tudi na primer tekma med letali in orožji za borbo proti njim. Svojčas so letala zaradi novih tehničnih možnosti poskušala »pobegniti« v višave in se tako izogniti svojim večnim nasprotnikom na tleh — protiletalskim topovom. Vse je že kazalo, ua so letala v tej tekmi zmagala. Sodobni tehnični dosežki pa so omogočili izdelavo takih orožij, ki lahko dosežejo letalo kjer koli v zraku. Prav zato so se letala začela »vračati« čim bliže zemlji, kjer je sodobna elektronika za usmerja¬ nje raket manj učinkovita. Tu pa so se letala zopet srečala s svojimi starimi na¬ sprotniki — protiletalskimi topovi in tako je v tej tekmi še polno neodkritih zanimi¬ vosti. Prav zato pa so poklici v protileta- ski obrambi zelo zanimivi, zlasti za mla¬ de ljudi. Tudi v tej šoli traja šolanje 4 leta. Po končani šoli dobijo gojenci čin vodnika in pa diplomo tehnika ustrezne stroke. PODČASTNIŠKA LETALSKA TEHNI¬ ŠKA ŠOLA v Raj lovcu pri Sarajevu šola podčastnike za potrebe vojnega letalstva. Tudi v letalstvu so delovna mesta pod¬ častnikov zelo zanimiva, pa tudi zelo od¬ govorna. Letalo je sila zapleten stroj, ki mora v zraku brezhibno delovati. Prav za to skrbijo številni tehniki pred vzletom letala, in lahko rečemo, da dobesedno bdijo nad temi stroji in napravami. Od njihovega dela je pravzaprav odvisna var¬ nost življenja pilotov in drugih članov posadke letala. Tako morajo ti tehniki dobro poznati letalske stroje in njihove lastnosti, pri delu pa morajo biti natanč¬ ni, vestni in dosledni. V tej šoli se šolajo tehniki naslednjih strok: strojne, elektrotehniške, elektron¬ ske in telekomunikacijske. Šolanje traja 4 leta, diplomanti pa dobijo čin vodnika in diplomo tehnika ustrezne stroke. PODČASTNIŠKA MORNARIŠKA TEH¬ NIŠKA ŠOLA v Pulju. V tej šoli se šolajo podčastniki za potrebe vojne mornarice. Znano je, da je sodobna vojna morna¬ rica opremljena z modernimi plovili, v katerih so vgrajena raznovrstna tehnična sredstva. Zato morajo biti tudi ljudje, ki upravljajo in vzdržujejo te naprave, strokovno usposobljeni. Njim so zaupani ladijski motorji, nekateri imajo tudi po več tisoč konjskih moči; ladje so oprem¬ ljene z obilico sodobnih elektronskih in radarskih naprav, poleg tega pa še z naj¬ modernejšo oborožitvijo od topov do vseh vrst raket. Poklici mornariških tehniških podčast¬ nikov so zelo podobni nekaterim civilnim poklicem, zlasti v trgovski mornarici. Šolanje traja 4 leta in sicer se gojenci lahko odločijo za eno naslednjih strok: strojno, elektrotehniško in elektronsko. Po končani šoli dobijo gojenci čin vod¬ nika in diplomo tehnika ustrezne stroke. Gojenci vseh naštetih šol so ves čas šolanja popolnoma preskrbljeni. Imajo brezplačno stanovanje, hrano, obleko, obutev, šolske pripomočke in podobno. Seveda imajo tudi zdravstveno varstvo in vse pravice, ki izhajajo iz tega. Pogoji za sprejem so enaki za vse šole. Zlasti je važno, da so kandidati zdravi in sposobni za službo v JLA, ,da so končali osnovno šolo z najmanj dobrim uspehom in da niso starejši od 16 let. Ko gojenci končajo šolanje v eni na¬ vedenih šol, dobijo čin vodnika in gredo na delovna mesta v enote JLA. Tako po¬ stanejo aktivne vojaške osebe. Med oprav¬ ljanjem poklica se lahko izpopolnjujejo za ožje, specialne poklice. Lahko pa se podčastnik prijavi na natečaj za vstop v vojaško akademijo, v kateri si pridobi častniški poklic. Razen tega pa lahko po določenih službenih letih opravi poseben izpit in si tako pridobi častniški poklic. Tone Pavlovčič LADJE Za tiste mlajše pionirje, ki bi se ra¬ di urili v modelarstvu, podajamo načrte najpreprostejših ladij. Ladje so na po¬ gled moderne in sodobne, toda njihova izdelava je in bo vseskozi zelo preprosta. Objavljamo samo silhuete, to je senčne obrise ladij, in treba je le, da jih preri¬ šete na vezan les 4 mm in pazljivo izža- gate. Dva mala podstavka, ki ju vtaknete in zalepite v že pripravljene utore, sta narejena tako, da bo ladja stala pokonci. V naslednjem letniku naše revije bo¬ ste našli načrte za pomole z raznimi objekti, kot so dvigala, skladišča in mor¬ da še kaj zelo zanimivega. Ne zamudite torej nobene številke, saj bo v vsaki ne¬ kaj zanimivih dopolnitev! Tokrat objavljamo nekaj vrst ladij, toda od vsake si lahko napravite po več primerkov. Lahko si z malo truda tudi iz¬ delate pravo brodovje. Vsako ladjo si lahko tudi pobarvate in ji vrišete posa¬ mezne malenkosti. Podali smo vam samo silhueto, za ostalo pa uporabite svojo spretnost, iznajdljivost in domišljijo. TIM gggj>=, Drago Mehora Nekaj nasvetov za izlete in taborjenja Čas počitnic je tudi čas izletov v na¬ ravo in taborjenj. Nič ni lepšega, kot pre¬ živeti nekaj dni ali celo kar cele tedne v dobro urejenem taboru nekje v gozdu, ob morju ali ob kaki reki. Življenje v naravi, daleč proč od mestnega hrupa, v zraku, ki ni zastrupljen od avtomobil¬ skih izpuhov, je pravi počitek in oddih za duha in telo, hkrati pa tudi najboljši način za ohranitev in krepitev zdravja. O izletih in taborjenju so napisani že dobri priročniki (glej knjigo »Izleti in taborjenje«, Mladinska knjiga 1950), za¬ to tu ne bomo govorili o postavljanju šotorov in o ureditvi tabora, pač pa želi¬ mo mladim tabornikom svetovati, kako je treba urediti ognjišče in kako si lahko sami za kratek čas in z najpreprostejši¬ mi sredstvi naredimo celo vrsto koristnih pripomočkov, ki jih bomo zlasti v taboru potrebovali. Od orodja potrebuje tabor¬ nik žago (večjo in manjšo), sekiro, kla¬ divo, klešče in lesni sveder z ročajem. Les bomo dobili v gozdu, kupiti bo tre¬ ba le nekaj desak za mize in klopi. Tudi za pločevino ne bomo v zadregi, saj so škatle od konserv uporabne za marsikaj, pač pa moramo prinesti od doma debe¬ lejšo žico in precej večjih žebljev. Ko smo si postavili bivališče (šotor), ■ velja prva skrb kuhinji. Najprej izbere¬ mo prostor. Kuhinja naj bo na takem mestu, da morebitni stalni veter ne bo zanašal dima v šotore. V vsakem primeru jo postavimo nekje na robu ali ob ograji taborišča. Koristno bo, če bomo ognjišče zaščitili pred dežjem, sicer utegne biti juha preredka. V ta namen služi večja šotorka (šotorsko platno), za silo pa tudi streha iz smrekovih vej ali lubja. Šo- torko razpnemo med štiri kole ali pa med drevesna debla. Na sliki vidite več vrst ognjišča. Prostor za ognjišče najprej 268 očistimo tako, da odstranimo rušo. Po končanem taborjenju bomo rušo položili nazaj. Lonec za kuho lahko visi nad og¬ njem ali pa stoji na rešetki. Pripravna je železna plošča z luknjami, prav tako dobra pa je tudi rešetka, ki si jo sami izdelate iz jeklenih trakov (ploščato že¬ lezo). Odžagajte 18 ali 20 kosov in jih sestavite v kvadratne mreže. Na križiščih spojite trakove z jeklenimi kovicami; se¬ veda bo treba vse luknje izvrtati s spiral¬ nim svedrom. Vse drugo se jasno vidi na slikah. Na celodnevnem izletu bomo želeli speči piščanca na ražnju ali meso na ža¬ ru. Tudi takšno pečico — raženj si prav lahko sami zdelamo. Škatlo si urežite iz primerno debele jeklene pločevine. Luknje za zrak izvrtajte ali prebijte. Plo¬ čevino zapognite (črtkane linije v načr¬ tu) in stene na oglih spojite z močno žico. Za peko zrezka ali čevapčičev zado¬ stuje jeklena mreža ali rešetka, ki jo po¬ ložite na škatlo. Kurimo seveda z ogljem, ki ga naložimo v škatlo. Za piščanca ali kako drugo pečenko si izdelajte raženj. Dobra bo 5 mm debela okrogla palica, ki jo na obeh koncih šiljasto obrusite, nato pa upognite, kot vidite na sliki. Da se ra¬ ženj ne bi vrtel v mesu, pritrdite nanj še eno šiljasto palico, ki je lahko drob¬ nejša od ražnja. Šiljaste opore ne smete prispajkati, ampak spojite obe palici s kovico. Tak raženj lahko uporabite na navadnem ognjišču ali pa na naši škatli. Obe opori za raženj izžagajte iz 1 do 2 mm debele aluminijaste pločevine. Na obe krajši stranici škatle pritrdite s ko¬ vicami po dva pločevinasta traka, ki naj bosta rahlo upognjena, da boste lahko zataknili opori za raženj. Tri ali štiri zareze v oporah omogočajo po potrebi višji ali nižji položaj ražnja nad žerjavico. Druga slika kaže vrsto koristnih pred¬ metov. Tudi te slike ne potrebujejo raz¬ lage. Tu vidite, kako prav pridejo kon- servne škatle. Iz večje škatle, v kakršnih prodajajao mast ali marmelado, naredite lično vedrico. Ročaj je iz debele žice, ki smo jo pretaknili skozi kos bezgove veje. Iz konservnih doz naredite različne sveč¬ nike, posodico za milo in škatlo za pisal¬ ni pribor. V pravi okras bo svečnik iz TIM n\, fr h h n ...n REŠETKA %* ' 'f' 3 > l %_ W* TS* « f • ‘.".%s3rfc v,/ y «'/y ' š/// (( f. \«ip::- fž&jar^T-'•'•■•.• VETRA \ft.T rt itmuiiuht \\J" (rr '■■■'r ir' A ,1 [(• drevesne rogovile ali korenine. Svečo utrdite med tri ali štiri žeblje. Strgalo za čevlje pa ni najbolje narisano. Bolje bo, ako špranjo v količkih zažagate, sicer se bosta količka razklala. Predlagali smo vam le nekoliko kosov taborniške opreme. Prepričani smo, da je mogoče izmisliti si in izdelati še mnogo drugih lepih in koristnih reči. Če boste v taboru »izumili« še kako drugo pripravno ma 269 ZA ČIŠČENJE STOJALO ZA SUSENJE OBEŠALNIK ZA SUŠENJE POSOdh ZA SUŠENJE BRISAČ IN PERILA ZA PETROLEJKO VODOVOD IZ MIZE IN KLOPI POSODICA ZA MILO ZA PISALNE POTREBŠČINE SEDEŽ stvarčico, nam pošljite opis in risbo; radi Mnogo uspeha in veselja na izletih in bomo objavili vašo zamisel v TIM-u. na taborjenju! 270 Marija Andolšek Zaslon kot igrača in kulisa Zasloni so gibljivo spojene ravne plo¬ skve. Posamezna ploskev ne more stati brez dodatne opore in tudi več med se¬ boj spojenih ploskev ne more samostoj¬ no stati v ravni črti. če pa jih harmoni¬ kasto ali kako drugače razmaknemo, iz¬ gubijo svojo dvodimenzionalnost in po¬ stanejo stabilno, tridimenzionalno telo. Po tem preprostem načelu bo zgraje¬ na tudi naša hišica. Namenjena je otroški igri za predelitev prostora ali pa kot ku¬ lisa v lutkovnem gledališču. Za tako paravamsko hišico potrebuje¬ mo vezane, ivemate, lesonitne ali pa več¬ slojne plošče iz valovite lepenke (kakršna je embalaža za razne gospodinjske apara¬ te, pohištvo in podobno). Pri našem načrtu smo se odločili za 1 cm debele ivernate plošče. Iz njih izža- gamo po dva in dva enaka lika: — trapezasti pročelji s streho — in pravokotniške stranske fasade. Vsa nadaljnja dopolnitev je stvar do¬ mišljije. Plošče lahko pobarvate, prele¬ pite z zidnimi tapetami, samolepilnimi fo¬ lijami in podobnim. Tudi izrezana in do¬ dana okna in vrata lahko dodatno okrasi¬ te. Strešna kritina je lepljenka iz karto¬ nastih, pobarvanih strešnikov. Hišico la¬ hko krase še rože, hišni zvonec, številka, zavese in še marsikaj. A — Za posamezni hišni »zid« potrebuje¬ mo kos iverke v velikosti 150 X 160 cm. Izrežemo tudi okno in vrata, ki jih posebej obdelamo in gibljivo spojimo z robom odprtine. B — Zaslon zares stoji šele tedaj, ko ploskve razmaknemo iz ravne črte v »cikcak«, zaključen četverokotnik ali kak drug prost lik. C — Gibljiv spoj posameznih ploskev — kot tudi pritrditev oken in vrat — je zares preprost. V stranski rob za¬ vrtamo in privijemo ušesne vijake. Višina dveh stičnih vijakov je za¬ maknjena le za nekaj milimetrov, tako da se prilegata drug na druge¬ ga in jih z navadnim vijakom in matico lahko spojimo. D — Raztegnjena kulisa je že pravo ulič¬ no pročelje. Zajček — lutka Živali so vedno prikupni in nepogreš¬ ljivi spremljevalci otroških zgodb, igric in lutkovnih prizorov. Z običajnim orodjem, kot so: klešče, kladivo, žagica in podobno si lahko izde¬ late lesenega zajčka, ki bo poskočna lut¬ ka ali pa tudi le okras vaše sobice. Gradivo, ki ga boste pri izdelavi potre¬ bovali, je les različnih dimenzij in oblik, štiri lesene in več drobnih kroglic (lahko koralde iz ogrlice), debelejša najlon vrvi¬ ca, 5 kovinskih obročkov (kot pri nape¬ ljavi zaves) ter po izbiri še razni dodatki, ki bodo naši lutki dali še bolj pisan videz: vžigalice za prste, oljnata barva, samole¬ pilna klobučevina (panafix), samolepilne folije in trakovi, kovinski gumbi ali pa ri¬ salni žebljički za oči itd. Osnovne mere lahko deloma spremi¬ njate. V približno presojo pa naj vam bo¬ do tile osnovni napotki: — za členkaste noge in roke vzamemo letvico s prerezom 2X2 cm in jo raz¬ režemo v dolžine 3,6 in 12 cm; — kolenski in komolčni zgib sta leseni kroglici s premerom 2 cm, med ostali¬ mi členi nog in rok pa so skoro nevid¬ ne, nekaj milimetrske koralde, ki omo¬ gočajo neovirano premikanje členov; — trup je ploščat in sestavljen iz treh delov: ramenskega, srednjega in kolč¬ nega. Srednji je pravokotnik oziroma kvader, ki je dolg 9 cm in ima prerez 6X2 cm. Ostala dva sta izoblikovana iz iste osnovne ploskve; — vrat je lahko iz oglate, 2X2 cm debele letve ali pa najdemo zanj valjast kos lesa (npr. noga od starega pohištva itd.); — osnova obraznemu delu je pravokotna, a zaobljena ploskev, njegova končna podoba pa je odvisna od naše domiš¬ ljije. Gobček mu pobarvamo ali prile¬ pimo, dodamo kovinske oči, bela zoba iz plastike in podobno; 272 TIM — uhlji so z obraznim delom gibljivo spojeni; — vse členke prevrtamo točno v sredini in v smeri označene črtkaste linije; — v te izvrtine napeljemo močnejšo naj¬ lonsko nit, ki jo ob koncu udov pritr¬ dimo ali bolje zagozdimo s kroglico. Na vrvico nanizamo pripravljene člen¬ ke rok in jih z vrvico pritrdimo na kovinske zanke ob ramah. Člene nog pa speljemo v skupno izvrtino v vratu in skozi glavo. Da se bo naša lutka lahko gibala, nam je potrebno držalo. Vanj speljemo vse niti — torej tisto do glave, ki jo pritrdi¬ mo, in po dve nožni, ročni in ušesni, ki ju zategujemo in zajčka pregibi jemo. Držalo je prav tako leseno. Narejeno je iz letve prereza 2X2 cm. Na prikazani dvojni križ pritrdimo 5 obročkov. V osrednjo pritrdimo vrvico iz glave. Vanjo speljemo tudi potezno vrvico iz konca uhljev. Potezno vrvico rok speljemo v zgornji, vrvico za noge pa v spodnji del križa. 1 — Osnovne mere sestavnih členov in smer njihove povezave 2 — Srednji del križa je dolg 12 cm in ima na koncu 5 cm dolge lesene moznike, na katere nataknemo in s tem pritrdimo končne nastavke in vodoravne prečke. Janko Vertin VLIVANJE RELIEFA V MAVCU V prvi številki letošnjega letnika smo opisali vlivanje v preprost kalup, danes pa si bomo gledali, kako vlijete plitev majhen relief. Vzemimo za začetek večji kovanec ail medaljo. Z odlitkom ene ali obeh strani kovanca lahko napravimo to¬ čen posnetek, ki bo še lepši, če ga bomo potem še broncirali ali patinirali. Na ta način si lahko pridobimo kar zbirko po¬ snetkov zanimivih kovancev ali odličij. Za to delo bomo potrebovali dvoje mavčnih odlitkov (form). Izberimo si kovanec, ki še ni preveč obrabljen in zlizan in naoljimo le tisto stran, ki jo želimo odliti. Odvečno količino olja zbri¬ šemo s kovanca z mehko bombažno kr¬ pico, tako da bo ostalo na kovancu le še za dih olja. Naoljeni kovanec obdamo z 2 cm visokim tanjšim kartonom v obliki valja. Konca valja naj se ne. prekrivata, ampak samo stikata. Valj zalepimo na stiku s selotejpom. Vse skupaj postavi¬ mo na ravno podlogo (vezana plošča, les, steklo in podobno). V primerni posodici si pripravimo ne pregosto zmes najdrob¬ nejšega mavca (mavec in voda). Malen¬ kost te zmesi nalijemo na kovanec 2 do 3 mm visoko in jo z mehkim čopičem na¬ rahlo razmažemo po vsem kovancu, tako da bodo zalite tudi najmanjše vdolbinice. Še preden se je ta plast mavca strdila, napolnimo valj do vrha. Vlitek pustimo v miru tako dolgo, da se bo popolnoma strdil, šele potem ga lahko vzamemo iz kartona. Ko vlitek izluščimo iz kartona, naredimo na robu vlitka z nožem majhno, 1 cm dolgo zarezo; ta nam bo v pomoč pri vlivanju druge strani kovanca. Če že¬ limo torej odliti tudi drugo stran, polo¬ žimo kovanec narahlo v že izdelani odli- 273 TIM tek in ponovimo ves že opisani postopek. Spet je treba naoljiti kovanec, postaviti kartonski valj, ga zalepiti in vliti najprej majhno količino, nato pa do vrha valja. Ko smo odstranili karton, moramo po¬ daljšati zarezo tudi na odlitek druge strani kovanca, nato novec šele izluščimo. Ako želimo narediti posnetek le ene strani kovanca, ravnamo takole: Po opisanem postopku narejeno votlo obliko (matrico) položimo v vodo za to¬ liko časa, da se nasrka vode, nato pa jo vzamemo ven, obrobimo s kartonom, ga zalepimo in vlijemo v matrico mavec v primerni višini. Ker je bila matrica vlaž¬ na, je ni treba naoljiti. Tako izdelani po¬ snetek bomo ustrezno pobarvali, ali bron- cirali in patinirali. Kako to delamo, bo¬ mo povedali pozneje. Ce želimo popolni posnetek kovanca, tj. odlitek obeh strani na enem samem kosu, bomo uporabili poseben postopek, ki ga bomo opisali, ko bomo govorili o vlivanju dvodelnih oblik (form). Prav za ta način vlivanja smo že sedaj naredili na naših vlitkih posebne zareze. KALUP STIK KALUPA SELOTEJP KOVANEC -PODSTAVEK previdno vtisnili s koščkom mehkega blaga ali z mehko ščetko na ploskev, ki jo želimo odliti. Vse oblike in obrisi na foliji morajo biti čisti in ostri. Folijo nato previdno snamemo s predmeta, jo položimo na ravno podlago z votlo stra¬ njo navzgor in vlijemo vanjo zelo redek mavec. Posnetek je gotov. Odlitek bomo gotovo želeli pobarvati, da bo čimbolj podoben originalu, treba pa ga je tudi patinirati, tako bo reliefna podoba izrazitejša in lepša. Postopek je naslednji: Popolnoma suh odlitek prepojimo z redkim šelakom. Pripravimo si ga tako, da namočimo šelak v gorilni špirit (1/41 špirita, 10 dkg šelaka). šelak se bo v ne¬ kaj urah (pol dneva približno) popolno¬ ma raztopil v špiritu. Steklenico med¬ tem večkrat stresemo. Raztopino nanese¬ mo s čopičem dva do trikrat na relief, da se bo dobro prepojil. Počakajmo, da se bo odlitek do dobra osušil, nato pa ga že lahko pobarvamo. Najbolj primerna bo oljna barva, ki je tudi za patiniranje najustreznejša. Najprej prekrijemo od¬ litek s temeljno barvo. Ko se le-ta dobro posuši, pobarvamo odlitek z ustrezno, znatno temnejšo barvo. Drugo barvo bo¬ mo s krpo obrisali, preden se posuši. Tako bo temna barva (temno siva, rjava, oksidno zelena) ostala le v vdolbinah. Vsakikrat brišemo s čistim delom krpe, da bodo vsi izbokli deli lepo čisti. Odlitek lahko tudi bronciramo, tj. prevlečemo z zlato ali srebrno bronco v prahu, ki smo jo pomešali z lakom. Suho površino patiniramo tako, da po¬ barvamo s temno oljno ali tempera bar¬ vo in jo še mokro obrišemo. VLIVANJE ZAHTEVNEJŠIH RELIEFNIH POVRŠIN IN PLOSKOVNIH RELIEFOV Ta postopek uporabljamo, kadar že¬ limo posneti zelo občutljive reliefne po¬ vršine, na primer reliefne knjižne platni¬ ce ali umetelno rezljane in pozlačene površine, ki bi jih z navadnim vlivanjem lahko poškodovali. Za posnetek bomo uporabili tanko kositrno folijo ustrezne velikosti (staniol). To folijo bomo zelo MALI OGLAS Elektronke 6SK7, 6SA7, 6SQ7, 6SG7, 1R5, 1LN5, DAC25 1Q5 prodam po 13 din kos (s podnožji). Kupim (ali zamenjam za elektronke) slušalke 2—4 K Q. Anton Henigman Gerbičeva 51 a, Ljubljana 274 TIM El ELEKTROTEHNIKA Vukadin Ivkovič Napake pri transistorskih aparatih V tem šolskem letu smo se seznanili z delovanjem transistorskih aparatov. Spoznali smo tako vhodni kot izhodni del sprejemnikov in tudi delovanje posamez¬ nih transistorskih tokokrogov. Danes pa vam bomo povedali nekaj o napakah, ki lahko nastanejo v posameznih krogih, in o načinih, kako takšne napake odpravimo. Pri transistorjih krmilimo s šibkim tokom oziroma z nizko napetostjo drug močnejši tok. Pri transistorskih sprejem¬ nikih poteka krmiljene pogosto v spoju baza — emiter. Iz tega sledi, da emiter, baza in kolektor niso medsebojno izoli¬ rani, ampak so med seboj bolj ali manj v vodljivi zvezi, če napetosti na elektro¬ dah merimo (emiter, baza, kolektor), po¬ kažejo, v katerem tokokrogu je prekini¬ tev oziroma napaka. Sprememba na eni elektrodi oziroma prekinitev v določenem krogu povzroči spremembo napetosti v drugih tokokrogih, zato ker so emiter, baza in kolektor povezani med seboj in je ta medsebojna vodljivost odvisna od posameznih napetosti na elektrodah. Kadar iščemo napako v aparatu, se poslužujemo napetostne metode. Glede na vrste okvar v aparatih lahko napake (kolikor ne gre za mehanske poškodbe) razvrstimo takole: 1. Radijski sprejemnik molči Vzrok je popolnoma izpraznjena bate¬ rija, prekinjen dovod do zvočnika, po¬ škodovan zvočnik ali potenciometer, ali pa je prekinjena ena od zvez ali elementov v NF stopnji. 1k I 1k 6V -f- 275 2. Majhna izhodna moč — zmanjšana občutljivost. Tudi tega so krive morda baterije ali pa se je zmanjšalo ojačenje v katerikoli stopnji zaradi obrabe ali poškodovanja posameznih elementov. 3. Popačena reprodukcija. Najčešče je vzrok oslabela baterija, ki povzroči spremembo v delovni točki transistorja. Ako spremlja oddajo poka¬ nje in prasketanje, gre najbrž za tako imenovani »hladni spoj«. Vzrok: slab potenciometer, zvočnik, izhodni transfor¬ mator, ali transformator za povezovanje posameznih NF stopenj. Morda ena stran puš-pul izhoda ne dela dobro, ker eden od transformatorjev ne deluje. 4. Sprejemnik šumi 5. Sprejemnik piska na visokih in nizkih frekvencah V obeh primerih so skoro vedno vzrok izrabljene baterije. Če so baterije še • » • dobre, so lahko krivi suhi elektrolitski kondenzatorji, ki povzročajo pozitivno re¬ akcijo. O tem se prepričamo tako, da po¬ stavimo drugi kondenzator vzporedno k prvemu. Le-ta mora imeti dobro dielek- tričnost in dovolj veliko kapaciteto (ne manj od 8 p F). Paziti je treba na pravilno priključitev elektrolita. Pri vseh napakah v transistorjih me¬ rimo napetost baza — kolektor, oziroma emiter — kolektor in sicer z merilnimi instrumenti, ki imajo večjo notranjo upornost. Upornost naj bo od 50 K ohmov/V do nekaj M ohmov/V. Pri večini transistorskih sprejemnikov so vzrok za takšne napake izrabljene ba¬ terije (okoli 80%). To pomeni, da mo¬ ramo vedno najprej izmeriti napetost ba¬ terije. Napetost merimo, kadar je bate¬ rija obremenjena, to se pravi, vključena (sprejemnik »prižgan«). Sprejemnik bo še zadovoljivo deloval, če padec napetosti baterije ne bo presegal 10 %. Na sliki 1 vidite tipične spoje transi- storjev NPN in PNP. Transistorji delajo v zvezi baza — emiter, ker se upravljanje (krmiljenje) vrši na bazi. Vezna zavoj- niča (tuljava) je postavljena v krog baze in kolektorja, prav tako pa lahko posta¬ vimo navit j e transformatorja ali upor. To v bistvu ne spremeni načina merjenja in iskanje napake v transistorskih krogih. Na slikah 2, 3 in 4 vidimo, na kateri elektrodi je prišlo do spremembe na¬ petosti. Iz tega lahko sklepamo, v kate¬ rem krogu je napaka oziroma prekinitev. • V • A. odprt bazni krog Na sliki 2 je s puščico označena preki¬ nitev, ki leži v levi zavojnici. Pravimo, da je krog baze odprt. V tem primeru je pri NPN transistorju na bazi izmerjena vrednost napetosti nižja od nominalne vrednosti, torej 0,7 V na emiterju, kar je manj od 5 V, in na kolek tor ju višja na¬ petost od 5,5 V. Da ne bi prišli do napačnega sklepa¬ nja, si oglejmo sliko 5, kjer imamo spet prekinitev na bazi. V tem primeru je 276 TIM v samem transistorju. Pri tem imata emi- ter in kolektor določeno zmanjšanje na¬ petosti in je nadaljnje dovajanje nape¬ tosti bazi neizvedljivo. To je v bistvu enak primer, kot če bi nastala prekinitev v podnožju cevi (elektronke), vendar ^iri tosti na instrumentu. Ta napaka pri merjenju se pri transistorjih NPN ne pojavlja. B. Odprt kolektorski krog Pri obeh spojih na sliki 3 spoznava¬ mo, kako se je spremenila napetost na cevi lahko prekinjeni spoj zaspajkamo, pri transistorju pa tega ne moremo stori¬ ti. Ta napaka je nastala v ohišju transi- storja, to pa se zgodi le redkokdaj. Pri NPN transistorjih imamo dokaj slab pregled nad delovanjem, ker na¬ staja pri merjenju pri odprtem krogu baze, tj. med bazo in šasijo, napetost. Ta napetost nastaja zaradi notranje upor¬ nosti instrumenta. Upornost instrumenta leži v tem primeru med odprto bazo in gu. Tako je tudi pri prekinitvi baznega kroga v primeru, ko je nastala prekini¬ tev v transistorskem ohišju. Sledi primer, ko se pojavi tok okvare, ki ga je povzro¬ čil medsebojni stik emiterja in kolektor- ja (slika 6). Takšen tok nas često opozori na okvaro transistorja. Da bi zatrdno ugotovili pojav dodatnega toka, tj. okva¬ re, ki je nastal zaradi kratkega stika ko¬ lektor j a in emiterja, spremenimo nape¬ tost na bazi, s čimer se spremeni tudi TIM napetost na emiterju, če smo zaprli ko- lektorski krog. Ko pa smo zaprli kolek- torski krog, ki je imel zunanjo prekini¬ tev in se nato napetost ne spremeni, to pomeni, da je transistor pokvarjen oziro¬ ma sta emiter in kolektor kratko spojena. C. Odprt emiterski krog Slika 4 kaže spoj prekinitve emiter j a in njegovo delovanje, ki nastane zaradi prekinitve v uporu emiterjevega toko¬ kroga. Prekinitev tega upora ne povzroča Slika 10 večje spremembe napetosti na kolektorju pri NPN in PNP transistorjih. Pri merjenju napetosti emiter — šasija pride do vpliva notranje upornosti instrumenta, ki za¬ pira krog in s tem pripelje tudi ostale na¬ petosti na njihovo potrebno vrednost. Zaradi boljše preglednosti smo raz¬ vrstili vse napake v posebni tabeli. Pri delu s transistorji moramo biti previdni. Če uporabljamo pri merjenju instrument velike potrošnje ali pa cevni voltmeter ni ozemljen, lahko uničimo transistorje. mja < Slika 11 Slika 12 TABELA NAPAK 1) Višina merjene napetosti je odvisna od notranje upornosti instrumenta 2) Sprememba napetosti pri meritvi je minimalna MALI Prodam okrog 160 stripov iz različ¬ nih serij za 100 din, TIM letnik 1968/69 za 15 din, 4 telefonske slu¬ šalke za 10 din, načrt pristaniškega žerjava, načrt caterpillarja, načrt dvigala na avtomobilu — vse v na¬ ravni velikosti za 15 din, avtomo¬ bilske prospekte za 5 din. Vse to zamenjam za dirkališče z dvema avtomobilčkoma in z vsaj petnajsti¬ mi deli proge. Poleg tega prodam tudi večje število Zvitorepcev: od začetka izhajanja do podražitve na 1 din, vse to zamenjam za motor¬ ček, ki bi lahko poganjal kolo. Košnik Miroslav Šenčur 23, Šenčur pri Kranju Kupim ampermeter za enosmerni tok do 5 ali največ 10 A. Andrej Povše Dijaški dom Krško Kupim staro boks-kamero za foto¬ grafske plošče. Prodam fotografski aparat »Comet’s« za filme 4 X 6,5, oziroma zamenjam za aparat »Smena-8«. Ponudbe po¬ šljite na naslov: Boris Rep Kolodvorska 27, Pivka Prodam sestavljenko »Mehanotehni- ka št. 4« — cena 72 din. OGLASI Prodam sestavljenko »Elektropio- nir« cena 69 din, sestavljenko »Kon- tema št. 1« — cena 61 din, sestav¬ ljenko »Kontema št. 3« — cena 82 din. Prodam motorno jahto Wiking. Cena 43 din. Prodam letalski elek¬ tromotor x-66. Poraba toka 90 mA. Število obratov 3600/min. Obratoval¬ na napetost 6 V. Cena 19 din. Di¬ menzije 46 X 45 X 37 mm. Prodam razni material za radio. Cena po do¬ govoru. Bralce prosim, če bi mi lahko kdo od njih prodal ogljeni mikrofon. Kregar Marjan Kupim revijo Moto Magazin od št. 1—50. Cena po dogovoru. Mithans Janko Ravne na Koroškem Gozdarska pot 8, Prodam radiotehniški material: raz¬ lične upore, kondenzatorje, elektro¬ litske kondenzatorje (0,1 MF, 50 MF, 25 MF, 40 MF in 0,5 MF), potencio¬ metra 10 K in 50 K, vrtilni konden¬ zator 3 X 500 pF in zvočnik 8 Q. Ma¬ terial zamenjam tudi za visokoohm- sko slušalko za detektor, za diodo AA 101 ali drugo ali za elektrolitska kondenzatorja 250 pF. Franci Rifelj Ždinja vas 12, Otočec ob Krki TIM 279 Jem Lokovšek DALJINSKO VODENJE MODELOV Gradnja sprejemnika in servomehanizma Tako kakor oddajnik zgradimo tudi sprejemnik na tiskanem vezju. Postopek izdelave je popolnoma enak, in ker je opisan že v prejšnjih številkah TIMa, ga ne bomo podrobneje opisovali. Poglejmo si posamezne možnosti z označenimi toč¬ kami in ustrezne načrte tiskanih vezij. Podatki tuljav in vrednosti elementov so podani v sedmi številki TIMa. Sl. 1 Velja seveda staro pravilo: na izdela¬ no ploščico najprej pritrdimo telesa tu¬ ljav, nato tuljave, sledijo upori in kon¬ denzatorji in končno transistorji. Prav gotovo boste opazili, da je tu poudarek na miniaturizaciji. Ko imate sprejemnik izdelan, spletete tri barvne (mehke) žice s polivinilno izo¬ lacijo, dolge 10 do 15 cm, za priključeva¬ nje sprejemnika. Uporabite lahko tri- polni priključek, kakršnega ima gramo¬ fon. Tudi za anteno uporabite mehko žico dolžine 60 do 75 cm. 280 TIM Uglaševanje sprejemnika Potrebujete slušalko in žarnico 3,5 V ter seveda že izdelan in uglašen oddaj¬ nik. Slušalko priključite na točki 38 in + pol napajanja. V njej zaslišite močan šum. Če le-tega ni, poskusite spreminjati kondenzator 50 pF (točki 12 in 13) ter upor 5 KI (točki 1 in 2). Vsekakor se morate pri tem potruditi, kajti če tega postopka ne opravite uspešno, bo vse nadaljnje delo zaman. V skrajnem pri¬ meru zamenjajte transistor Tl (OC170 ali AF 124). S pri —polu napajanja priključite žar¬ nico 3,5 V (enako kot za žepno baterijo). V oddajniku nato pritisnite tipko in vrti¬ te trimerpotenciometer toliko časa, do¬ kler žarnica ne zasveti. Uglašen je ta¬ krat, ko sveti žarnica najmočneje. Ko tipko spustimo, žarnica ugasne, in ko je zopet pritisnemo, zasveti. Ves ta posto¬ pek uglaševanja nato (ob pomoči prija¬ telja) ponovite, le oddajnik in sprejem¬ nik naj bosta vsaj 20 m narazen. S tem je vaš sprejemnik uglašen. Sčasoma, predvsem pa ob vsakem spreminjanju antene sprejemnika je treba uglasitev Sl. 2 Ko ste to uredili in zaslišite šum, vključite oddajnik. Nato vrtite (z neko¬ vinskim izvijačem!) jedro tuljave L1 to¬ liko časa, da šum v slušalki izgine. Po¬ izkusite izključiti oddajnik — šum se mo¬ ra zopet pojaviti. Vključite oddajnik in pritisnite tipko. V slušalkah slišite ton, katerega višino lahko spreminjate z lego trimerpotenciometra v oddajniku. Zdaj vzemite slušalke stran in na točki popraviti. Temu se da izogniti z dodat¬ kom, ki ga bomo opisali pozneje. Gradnja servomehanizma Servomehanizem v naši napravi je ti¬ sti del sistema, ki obrača krmilo po uka¬ zih, ki jih prek oddajnika dajemo spre¬ jemniku in ta jih posreduje servomeha- nizmu. Tudi tu imamo več možnosti. Lo¬ čimo eno in dvokanalne servomehanizme. 281 TIM Pri enokanalnem sistemu je v oddajniku le tipka. Ko jo pritisnemo prvič, gre kr¬ milo modela v levo in ostane tam toliko časa, dokler tipke ne spustimo in se ta vrne v nevtralno lego. Ko tipko pritis¬ nemo drugič, gre krmilo v desno, itd. To se pravi, če je bilo krmilo v legi levo in hočemo dati ponovno v levo, moramo poprej čez lego desno in to čim hitreje, da to ni preveč opazno pri gibanju mo¬ dela. Vsekakor pa je treba nekaj vaje, preden se boste navadili voziti enoka- nalni model. Dvokanalni sistem ( dva ka¬ nala za en servomehanizem!) je za uprav¬ ljanje enostavnejši. Lega ročice v oddaj¬ niku levo—direktno ustreza legi krmila desno itd. Je pa ta sistem dražji. Slika 4 Enokanalni servomehanizem V tem primeru uporabimo elektro¬ motor s polžastim prenosom, lahko tudi MTZ-R, izdelek Mehanotehnike (z reduk- 282 torjem). Na os reduktorja pritrdimo pro¬ gramsko ploščico, ki upravlja stikalo. Obenem pa nam ta ploščica posredno obrača krmilno ročico, ki nam obrača krmilo modela. Poglejmo slike 3, 4 in 5, ki nam to nazorno prikazujejo. Najbolje je, če za stikalo uporabite mikro stikalo, — miniaturni izdelek Ei ali kako drugo mikro stikalo. Le tako brez težav odpravite mrtve lege, v katerih bi vam sistem seveda nagajal. V priključevanju imamo dvoje mož¬ nosti: 1. Možnost z relejem Tu uporabimo rele upornosti navitja 100 do 300 ohmov in vezavo, ki jo pri¬ kazuje sl. 6. Slika 6 Če želimo, napajati sprejemnik in ser¬ vomehanizem iz istega vira, naredimo filter za napajanje — sl. 7, vendar je zanesljivost celega sistema pri tem manjša. Rele in filter pritrdimo na tisto plo¬ ščico, ki je sestavni del servomehanizma; s tem prihranimo prostor. 2. Možnost s transistorji Tu uporabimo vezavo, kot jo kaže sl. 8. Vsi uporabljeni transistorji so SFT 367, AC 153 ali kak ekvivalent. Glede napaja¬ nja velja isto kot v prvem primeru. Oglej¬ mo si še montažo tega vezja oziroma re¬ leja prve možnosti, kot jo kaže sl. 9. TIM Dvokanalni servomehanizem Pri gradnji dvokanalnega servomeha- nizma uporabimo elektromotor s preno¬ som 60 : 1 do 120 : 1, toda brez polža. Na os pritrdimo ploščico, ki omejuje gibanje in je obenem krmilna ročica. Vračanje v nevtralno lego izvedemo z vzmetjo. Vzmet 100E 7E Slika 7 mora biti dovolj močna, da vrne mehani¬ zem v nevtralno lego, a ne premočna, saj takšna prepreči obračanje. Oglejmo si to na sl. 10! Upor 7 E omejuje tok, ko je mehani¬ zem v skrajnih legah, ko elektromotor stoji. Tudi tu imamo dve možnosti: 1. Možnost z relejem Uporabimo dva releja, vsakega za svoj kanal. V tem primeru ju priključimo na točki S in —pol napajanja za vsako pre¬ klopno stopnjo, kot vidimo na sl. 11. 2. Možnost s transistorji Uporabimo vezavo, kot jo kaže sl. 12. Preklopna stopnja je tu drugačna, na¬ daljujemo lahko iz točke 60 v sprejem¬ niku, del na desni strani od Sl pa je na posebni — ločeni ploščici, pritrjen v ser- vomehanizmu. Dušilka D ima enako vre¬ dnost kot Lt ali pa namesto nje upora¬ bimo upor 330 Q. Še nekaj besed za tiste, ki imajo mož¬ nost in namen kupiti servomehanizem. Pri nas jih ni moč kupiti, v tujini pa je trgovin s takim materialom dovolj. Za motor 1 1 'T rele ali vezje sl.Q I ploščica Slika 9 ladijske modele je najbolj priporočljiv in zanesljiv servomehanizem Kinematic, izdelek firme Graupner, dvokanalni pa Bellamatic II oz. Variomatic, izdelek iste firme. Kinematic priključimo direktno med točko S in —polom napajanja oz. Slika 11 — polom baterije za servomehanizem, dvokanalne servomehanizme pa tako, kot smo že opisali. Točko A spojimo z antenskim vhodom, anteno pa priključimo na točko Al. To vezje izloči vpliv anten in sprejem se iz¬ boljša. Dušilka D je popolnoma enaka _ spe. _ ser. 4 - Slika 12 Izboljšava sprejemnika kot D v sprejemniku. Ves sprejemnik je seveda priporočljivo zapreti v primerno celuloidno ali plastično škatlo. Marsikdo si bo želel tako izboljšati sprejemnik, da bo vpliv antene na ugla¬ sitev minimalen, prav tako pa se bo s tem povečala zanesljivost naprave. Ta doda¬ tek kaže sl. 13. Slika 13 Slika 14 Montaža sprejemnika Ko imamo vse potrebno, tj. sprejem¬ nik, servomehanizem, stikalo in baterije, jih povežemo med seboj, kot to kažeta sliki — 14 za enokanalni in 15 za dvo- kanalni sistem. Če smo že poprej uglasili celoten si¬ stem, lahko preprosto preizkusimo delo- 284 TIM vanje servomehanizmov v možnostih z releji. Pri enokanalnem sistemu pritis¬ nemo na kotvo releja ( pri vključenem stikalu). Servomehanizem steče in krmil¬ na ročica se postavi v lego. Ko kotvo spu¬ stimo, se vrne v nevtralno lego. Ko vno¬ vič pritisnemo, gre v drugo lego, itd. Pri dvokanalnem sistemu pritisnemo na kot¬ vo releja Rl. Krmilna ročica se postavi v lego levo. Ko kotvo spustimo, se vrne v nevtralno lego. Če kotvo Rl še enkrat V Slika 15 pritisnemo, gre spet v lego levo. Če pa pritisnemo kotvo releja RZ, gre krmilna ročica v lego desno itd. Montiranje sistema v ladijski model Že pri gradnji v modelu predvidimo poseben, ločen prostor za sprejemnik, servomehanizem, itd., kot kaže sl. 16. Servomehanizem postavimo, tj. pritr¬ dimo čim bliže krmilu in cel sistem čim dlje od pogonskega motorja modela, ker je le-ta izvor raznih motenj. Po potrebi ga blokiramo, kot kaže sl. 17. Sam sprejemnik obložimo s penasto gumo, da nam tresljaji modela ne motijo (predvsem relejev). Stikalo montiramo na dosegljivo in ne preveč izpostavljeno mesto. Preden pa se odločite za vožnjo, pre¬ skusite napravo tako, da vključite od¬ dajnik in sprejemnik ter kontrolirate de¬ lovanje s skrajšano anteno v oddajniku na razdalji 50 in 100 m. Preskusimo tudi še tako, da postavimo model v vodo in vključimo pogonski motor (model seve¬ da držite, da vam ne uide) ter kontroli¬ ramo, če pogonski motor moti sprejem. Če je vse v redu, lahko vozite. Želim vam veliko uspeha pri delu in uporabi naprave za daljinsko vodenje! Jernej Bohm TRANSISTOR KOT ZENERJEVA DIODA Znano je, da lahko Zenerjevo diodo uporabimo v vezjih za stabilizacijo eno¬ smerne električne napetosti. Na sliki št. 1 je prikazan tak osnovni stik. Vendar pa je Zenerjeva dioda kar precej drag pol¬ prevodniki element. Tako je mogoče za ceno ene same diode kupiti kar pet cene¬ nih silicijevih transistorjev. Prav tak transistor lahko uporabimo kot odlično Zenerjevo diodo in sicer v spoju emiter — baza. Spoj mora biti polariziran v za¬ porni smeri: kolektor pa ostane v tem primeru odprt. R U 0 + o- SI.1 ? + 285 TIM Velikost stabilizirane napetosti je od¬ visna od tipa transistorja in se v sploš¬ nem giblje v območju od 5 V do 10 V. Pri nekaterih transistorjih je koleno ka¬ rakteristike izredno ostro že pri tokovih pod 10 uA. Posebno dobri so v tem po¬ gledu anularni transistorji. Zanimivo je morda tudi to, da se pri nekaterih tran¬ sistorjih pri spremembi toka od 10 uA do 500 uA skozi spoj emiter — baza spre¬ meni napetost na spoju le za 1 V. Prak¬ tično je v tem primeru dinamična upor¬ nost le 2 Q, na manjših odsekih pa je ce¬ lo manjša. To je mnogo bolj ugodno kot pri standardnih Zenerjivih diodah. Proizvajalci transistorjev nočejo po¬ dajati teh napetosti. Podajajo le VEBO, ki je nekoliko nižja (nekaj voltov) od de¬ janske »Zenerjeve« napetosti. To nape¬ tost je potrebno še ugotoviti oz. izmeriti. Shemo za NPN transistorje vidite na sli¬ ki št. 2, za PNP pa na sliki št. 3. (Sliki ponazarjata tudi stabilizacijo s transis- torjem). Upornost R in napetost U 0 se prvi hip le ocenita, »za najslabši primer«. Velja pa si zapomniti, da imajo NPN si¬ licijevi transistorji v splošnem višjo Ze- nerjevo napetost (cca 7 V — 10 V) kot transistorji tipa PNP. Običajno je treba upoštevati le eno ome¬ jitev. P+o I+cz = —— “ I+c u z Najbolje to pojasni primer. Podana je maksimalna moč, ki se lahko troši na transistorju P+ c = 500 mW. Izmerjena pa je bila napetost U z = 5 V. Od tod sledi po enačbi največji tok skozi diodo I+cz = = 100 mA. Ta tok mora biti manjši ali kvečjemu enak maksimalnemu kolektor- skemu toku I+ c . Zadnja omejitev pride v poštev le pri močnostnih transistorjih. Pri vsem tem pa seveda ne smemo poza¬ biti na hlajenje transistorja. Hladilno po¬ vršino predpiše proizvajalec. Primer za transistor BC108 ({l = = 25° C): V EB0 = 5 V I+ c = 100 mA P+c = 300 mW U z = 9 V (izmerjena 8,5 V +. 9,5 V) I+cz = -^ T ° = 33,3 mA < I+ c u z R — o- u 0 + O O - + C> Sl.2 O + M. -o - Sl.3 Ugotovljena »Zenerjeva« napetost ta¬ kega transistorja se le rahlo spreminja pri transistorjih iste oznake in istega pro¬ izvajalca. Posebno identični so transis¬ torji iste serije. Omenili smo že, da je efekt stabiliza¬ cije možen le pri zaporni polarizaciji spoja emiter — baza. Tok skozi tako dio¬ do je omejen z največjo dovoljeno moč¬ jo (P+c) na transistorju in z največjim dovoljenim kolektorskim tokom (I+c)- Za splošno oceno velja enačba: R „ Uo —Uz I + cz Upornost R se določi pač glede na za¬ hteve. Morda je zanimivo, da ta način stabili¬ zacije električne napetosti uporablja tudi »NASA« v svojih aparaturah pri razisko¬ vanju vesolja. 286 TIM Peter Burkeljc Jadralni model A-1 za začetnike Načrt letala v tej izvedbi je namenjen modelarjem, ki so že izdelovali model iz kompleta. • Vsi deli, ki so zahtevnejši za izdelavo, so narisani v naravni velikosti, skica mo¬ dela, ki je narisana v merilu 1 : 10, pa ima vse potrebne mere za izdelavo načrta. Model bomo izdelali na šablonski de¬ ski, to je ravna deska, ki je vsaj na eni strani obdelana, se pravi gladka. Potrebujemo še: rezljačo s priborom, vrtalni stroj s priborom, rašpo, pilo za les, raskavec, kladivo, klešče, bucike, čopič in posodico za lak. Material: letvice: 2X2 mm, 2X5 mm, 2X7 mm, 3X5 mm, 3X7 mm, 3x10 mm; furnir 1,2 mm, vezani les 2 mm, de¬ ščico 10 mm, papir za prekrivanje, furnir rezani 3 mm, celonsko lepilo, nitrolak, najlonska vrvica. Izdelava: Najprej prerišemo načrt na papir v naravni velikosti za krilo, rep in trup. Nato vse dele izdelamo. Rebra 4 in 16 bomo napravili tako, da si bomo najprej izdelali šabloni iz veza¬ nega lesa in potem po njih izdelali vsa rebra, da bodo enaka. Krilo je sestavljeno iz dveh polovic, ki ju izdelamo vsako posebej ter šele nato zlepimo skupaj z ojačanjem 6. Rep naj bo narejen iz enega samega kosa. Potem se lotimo izdelave trupa: na načrt pritrdimo najprej nos 7 in nato letvice 8, končno pa prekrijemo s fur¬ nirjem 1,2 mm. Prilepimo še ploščico 9 in 12, smerni rep 11 in pritrdila 10. Prekrivanje modela je enako kot pri modelu iz kompleta. Nova pri tem je le startna kljukica 19, ki nam usmerja model pri kroženju, ter zračna zavora na repu 21, ki omogoča, da se model po treh minutah leta vrne na zemljo. Med buciki A in B napnemo gumico in vmes zataknemo stenj, ki ga prižgemo, da počasi gori in prežge gumi¬ co. Rep se zadaj sprosti in dvigne in le¬ talo počasi pada proti zemlji. Vse ostalo vidite na skicah in na načrtu ter v kosov¬ nem seznamu. Obilo uspeha pri delu in uspešno startanje modela! TIM 287 17 5 7 3 , 700 ^ , 120 Tone Pavlovčič KAJAK ZA POČITNICE NA VODI Kdor je po že objavljenih načrtih v naši reviji izdeloval brodarske modele, si bo z nekoliko potrpljenja lahko sam izdelal pravi, pravcati kajak. Načrt, ki vam ga v tej številki objav¬ ljamo, je torej za pravi kajak, s katerim se boste lahko vozili po divjih vodah, mirnih jezerskih gladinah ali pa z njim rezali valove v morju, ki vam bo nudilo zabavo in veselje med počitnicami. Načrt kajaka prikazuje risba. Toda zaradi pomanjkanja prostora smo morali dati samo merilo 1 : 10, kar pomeni, da bo vaš kajak v resnici desetkrat večji, kot je sedaj na načrtu. Rebra si morate povečati v naravno velikost, to je v meri¬ lu 1 : 1. Ne ustrašite se tega dela! Saj ne bo tako težko, kot je videti na prvi po¬ gled. Narišite si vodoravno črto in na njeini sredini potegnite navpično črto, pravokotnico. Na obe polovici zdaj na¬ nesete mere, ki so naznačene na vsakem rebru posebej. Dobljene točke spojite, in dobili boste rebro takih izmer, kakrš¬ nega potrebujete za svoj kajak. Naj večje rebro napravite eno samo, vsa ostala pa po dvoje. Narisana rebra prerišete na deset do petnajst milime¬ trov debelo vezano ploščo in jih nato iz- žagate prav tako, kot ste žagali manjša rebra za modele. Če nimate tako debele vezane plošče, lahko vsako rebro izžagate trikrat iz 5 mm plošče in nato te plošče zlepite skupaj z lepilom za les. Letvice vam nažaga bližnji mizar, ali pa prosite, da bi jih • lahko izdelali v šolski delavnici. Debele morajo biti 20 X 20 mm in dolge 3,20 m. Potrebovali boste pet tako dolgih letvic in dve krajši, ki prideta na palubo. Sestavljanje vam bo morda delalo nekoliko težav in zato bi bilo prav, da si 9oo 2oo zelo natančno ogledate sestavno skico. Tudi tu lahko, prav tako kot na modelu, z navadno žico privežemo letvico k re¬ bru, preden jo bom na rebro dokončno pritrdili z vijakom. Pri delu uporabljajte takšno lepilo, ki bo vsaj nekoliko odporno proti vlagi. Najboljše je vsekakor lepilo »Rivikol«, ki ga izdeluje tovarna »Iplas« v Kopru in ga dobite v vseh drogerijah v dozah po 2 kg. Ž istim lepilom kasneje lepite tudi oblogo na ogrodje, kot ste to delali pri modelih. delom in naučite se uporabljati odpadke. Pri vsem tem pa si skrbno zapisujte vse izdatke. Ob koncu dela boste videli, da se je delo izplačalo in da je bil kajak vreden vašega napora in vaših prihrankov. Morda ne bi bilo napak, če bi nam pi¬ sali, koliko časa ste ga delali, kakšne te¬ žave ste imeli pri tem in koliko denar¬ cev vas je vse skupaj stalo. Zanima nas tudi, kako se bo vaš izdelek obnesel na vodi in koliko vaših sošolcev se je še lo¬ tilo tega koristnega dela. Lepo bi bilo Obloga je lahko kaj raznovrstna. Naj¬ bolj preprost in najcenejši bo kar lesonit. Najlepše se lepi in dobro ga boste obde¬ lovali. Lahko pa uporabite tudi juvidur plošče, le da je to dražje in tudi kajak bo težji. Dobro se bo v našem primeru obnesel tudi polivinil s platneno podlago, tak, kakršnega uporabljajo tapetniki. Naj¬ cenejši pa je na vsak način lesonit in še posebej, če pri mizarju malone zastonj dobite ustrezne odpadke. Lakiranje je posebno zahtevna stvar in terja kar največ pazljivosti. Ne firnež, temveč laneno olje v posodi dobro segre¬ jete in z vročim premažete kajak od znotraj in po zunanji strani. Vroče olje se mnogo bolje vpije v lesonit in v les in ga zato bolje prepoji. Ko je prvi pre¬ maz gotov, celo zadevo ponovite, in ko bo tudi drugi premaz gotov, čeprav šele čez nekaj dni, lahko pričnete z barva¬ njem. Lahko uporabljate oljne ali pa tudi tesarol barve. Vedno pa barvajte na tenko in to ponavljajte večkrat; vsaka plast se bo tako dobro prilepila in posu¬ šila na podlagi in kajak bo na vodi od¬ pornejši. Morda bo tega ali onega zanimalo, koli¬ ko lahko tak kajak stane. Poskusite z tudi, če bi nam poslali kako sliko vašega kajaka na vodi. Veselilo nas bo, če se bo izkazalo, da smo z našim načrtom temu ali onemu na¬ redili prijetnejše počitnice, in upamo, da bomo jeseni skupno ugotovili, kako pri¬ jetno je pluti s čolnom, ki ste si ga sami naredili in to z malo truda in denarja. MALI OGLASI Kupim ali zamenjam za zračno pu¬ ško letalski motorček, tudi rabljen. Jereb Franci Vodice 93 Prodam nov Minitrains (lokomotivo za 25 din, 2 vagona za 15 din, 3 upogljive tračnice za 10 din, katalo¬ ge vlakov, hiš, letal). Glavič Simon Vodopivčeva 9, Kranj TIM 293 MLADI NARAVOSLOVCI Stane Peterlin Botanični izlet Ce ste sledili našim sestavkom v ru¬ briki »Mladi naravoslovci«, potem ste že opremljeni za botanični izlet. Zdaj vam želimo dati le še nekaj praktičnih na¬ potkov za začetek. KAM? Odgovor je kar se da preprost: ka¬ morkoli, kjer najdete cvetoče rastline. Za tiste;'ki živite na deželi, to sploh ni vprašanje. Samo prag prestopite, pa ste med rastlinami. Celo v mestu z izbiro kraja za botaniziranje ni večjih težav. Odpeljite se z avtobusom na eno od konč¬ nih postaj in kmalu boste našli prime¬ ren kraj. Če imate doma kos vrta ali travnika, bo to za začetek že kar zado¬ stovalo. Ko bomo dobili nekaj izkušenj, se bomo odpravili dlje: na polje, v gozd, morda tudi v gore. Edino pravilo, ki ve¬ lja pri nabiranju rastlin, je to, da ne de¬ lamo škode. Jasno je, da park ali tuja cvetlična greda nista pravo mesto za naša raziskovanja. Prav tako se moramo seznaniti s tem, katere rastline so zava¬ rovane. Podatke o tem boste našli v uč¬ benikih za spoznavanje narave in biolo¬ gijo ter v številnih priročnikih. Navaja¬ mo jih nekaj: Tone Wraber: »Naše za¬ ščitene rastline«, Ivan Krečič: »Herbarij«, Janez Tomšič - Bogdan Uratarič: »Bota¬ nična opazovanja in eksperimenti brez mikroskopa«. V zavarovanih naravnih predelih tudi ne smemo nabirati rastlin (npr. v Triglavskem narodnem parku, na Notranjskem Snežniku itd.), če za to ni¬ mamo posebnega dovoljenja. OPREMA Za kratke izlete, ki trajajo le nekaj ur, ni potrebna nikakršna posebna opre¬ ma. Zadostuje, da vzamemo primerno obutev (npr. visoke čevlje za skalovit ali strm teren, gumijaste škornje za močvir¬ je), za vsak primer pa tudi nekaj, kar nas obvaruje pred nenadnim dežjem 294 (npr. polivinilna pelerina). Pribor, kate¬ rega bomo potrebovali na izletu, najbolje spravimo v primerno torbico, ki jo lahko obesimo čez rame ali — še bolje — si jo oprtamo na hrbet. Zaželeno je, da imamo pri hoji obe roki prosti. Za celodnevne ali večdnevne izlete po¬ trebujemo že obsežnejšo garderobo: vi¬ soke čevlje, primerne za hojo, obleko, kot jo priporočajo za planince, in nahrbt¬ nik. Ta naj bo dovolj prostoren, da gre vanj v primeru dežja ves pribor skupaj s sušilno mapo. PRIBOR Na krajše botanične izlete ni treba nositi s seboj veliko pribora, ker bomo rastline pregledali in določili kar doma. Potrebujemo: — nekaj polivinilnih vrečk, kamor bomo začasno spravljali nabrane rastli¬ ne; če nabiramo na več nahajališčih, uporabimo za vsako drugo vrečko, podat¬ ke o nahajališču napišemo na samole¬ pilno etiketo in nalepimo na ustrezno vrečko; — kopalo; z njim bomo izruvali rast¬ line, ki imajo globoke in močne koreni¬ ne ali podzemeljske dele skrite globoko v zemlji (npr. čebulice ali gomolje); — žepni ali taborniški nož, z njim odrežemo vejice grmovja ali drevja, z ostrejšim rezilom pa lahko delamo pre¬ reze rastlinskih delov, če je to za določa¬ nje potrebno; — lupo (povečevalno steklo), potre¬ bujemo jo pri določanju in opazovanju drobnih delov rastlin; — notes in pisalo za vpisovanje po¬ datkov; — ključ za določanje rastlin (npr. knjigo »Mala flora Slovenije«); — fotografsko kamero s priborom (ni obvezno, je pa priporočljivo). Za daljše izlete, kadar se zadržujemo od doma toliko časa, da bi nam nabrane TIM rastline že ovenele, moramo s seboj vze¬ ti tudi sušilno mapo, pri določanju pa bomo potrebovali še merilce, pinceto in igle. Če nabiramo poleti ali jeseni, vza¬ memo s seboj tudi vrečke za semena. Četrtek Četvrtak Thursday Donnerstag APRIL 'Vvum' y i r-1S * ffa/UL c^k/ur^ S£6../*+, ..... ML-V-ttr ...... AAA .. .. Jk~jy^/y^CrTrjA*s^. j .. JPckajJL ajlas*\ . s\kjo^Ll . : .... /vvva^vvVc^. - oIao-Cch S_... .. - . .C.o o.... . &...,..Č*f>..3/60 ../#, jr./ aa\V : .w-_aa ;. - CoAJUL .^laJLVO-lC ^ . AkJLAOU^' ^'JL.^VfjlA^AAA.'^ - Prfl*~t<;-Cl\. ttfU^/^AAJLO, Slika 1: Primer terenskega zapisnika na bo¬ taničnem izletu METODA Naša navodila so namenjena pred¬ vsem tistim, ki nimajo še nobenih izku¬ šenj v »botaniziranju«. Mladi naravo¬ slovci, ki so se z osnovami spoznali že v krožku, bodo lahko prešli na zahtevnej¬ še naloge. Pri tem delu bo koristno slu¬ žila že omenjena knjižica Janeza Tomši¬ ča in Bogdana Uratariča »Botanična opa¬ zovanja in eksperimenti«. Izberite si npr. travnik v pomladnem cvetju in se ustavite na njem. Dobro se razglejte in začnite z opisovanjem: — datum in kraj, lega, nadmorska vi¬ šina; — opišite, v kakšnem stanju je rast¬ linstvo (npr. začetek cvetenja, pred koš¬ njo ipd.). Kot smo že nekajkrat poudarili, si zapisujte čim več vtisov. To vam bo pri¬ šlo prav pozneje, da si boste laže osve¬ žili morda že pozabljeni vtis. — poiščite rastline, ki jih zanesljivo poznate, in zapišite njihova imena dru¬ gega pod drugim, tako boste lahko kas¬ neje zraven vsakega pripisali tudi znan¬ stveno (latinsko) ime rastline, ki ga boste našli v določevalnem ključu ali v kakem drugem botaničnem priročniku. Gotovo je med rastlinami, ki jih vidi¬ te na travniku, večina takšnih, ki jih ne poznate. Te naberite in jih poskusite do¬ ločiti doma ali morda že na izletu. Poišči¬ te in pazljivo izkopljite vsaj po tri lepo razvite in cvetoče primerke ene vrste in jih spravite v polivinilno vrečko. Jamico, Slika 2: Fotografija nam kaže, v kakšnem okolju raste kranjska bunika ki ste jo povzročili z izkopavanjem, za¬ sujte, travno rušo pa poravnajte. V za¬ četku ne pretiravajte z nabiranjem. Ra¬ je manj, saj vam bo že to dalo precej dela, poleg tega pa bi morda ob neuspe¬ hu izgubili veselje. Če kraj nabiranja ni daleč od doma, se boste lahko v nasled¬ njih dneh še vračali tja in nadaljevali z raziskovanjem. Vse, kar ste opazili in na¬ pravili, vpisujte v notes ali terenski dnev¬ nik. Slika 1 nam kaže primer takšnega botanikovega zapiska. TIM 295 Ako imate fotografski aparat, napravi¬ te najprej posnetek celega nahajališča, kjer ste nabirali, potem pa še bližinske posnetke posameznih rastlin (o tem po¬ zneje). DOLOČANJE RASTLIN To je brez dvoma najtežavnejši del botaničnega raziskovanja, ki povzroča te¬ žave celo izkušenim botanikom, kaj šele začetnikom. S ključem za določanje ra¬ stlin (»Mala flora Slovenije«) v začet¬ ku gotovo še ne boste znali odpirati vrat botaničnih skrivnosti, vendar ne obu¬ pajte. Za začetek si pomagajte s priroč¬ niki, kjer najdete rastline narisane ali fotografirane, zraven pa je ime ali opis. Pri nas je takšnih priročnikov žal še vedno zelo malo (npr. Martinčič - Suš¬ nik: »Poznate strupene rastline«, Tone Wraber: »Gorsko cvetje«, V. Ravnik: »Cvetje naših gora« — dve brošurici). Za silo si lahko pomagamo s tistimi tuji¬ mi priročniki, ki imajo dobre slike in zraven tudi strokovno ime rastline. Tako boste v določevalnem ključu lahko po¬ iskali tudi domače ime. Seveda pa je edini kolikor toliko za¬ nesljiv način določanje z določevalno knjigo. Pri nas smo lani dobili že več¬ krat omenjeno »Malo floro Slovenije«, nekateri pa imajo tudi stari »Ključ za določanje cvetnic in praprotnic«. Kako uporabljate ključ, je napisano v uvod¬ nem delu knjige. Navodila skrbno pre¬ berite, seznanite se z glavnimi botanič¬ nimi izrazi in kritično pretehtajte vsako odločitev, ki bi vas pri določanju morda speljala na krivo pot. Po prvem neuspe¬ hu poskusite spet in spet ■— volje vam ne sme zmanjkati. Zato pa vam bo prvi uspeh pomenil veliko zadovoljstvo. Za pomoč se boste morali verjetno večkrat obrniti na vašega profesorja biologije ali vodjo krožka. -— To je največ, kar vam lahko svetujemo. Priporočamo, da vzporedno z bota¬ ničnimi izleti izpolnjujete herbarijsko zbirko. Zanjo pridejo v poštev take rast¬ line, ki ste jih spoznali ali določili, kot tudi tiste, ki jih še ne poznate. Opremite jih z etiketo in pozneje jih boste odnesli strokovnjaku v določitev. Če bodo rastli¬ ne lepo posušene in spravljene v herba¬ riju, vam bo to prihodnjič pomagalo pri določanju in primerjanju. FOTOGRAFIRANJE RASTLINE Vsak naravoslovec mora znati tudi fotografirati: Fotografija je najbolj ve¬ ren dokument in predstavlja sestavni del opisa. Fotografija govori vsem ena¬ ko in pomaga ustvariti vtis okolja ali opisati določeno rastlino. Uporaben je vsak fotografski aparat, priporočamo pa dvooke zrcalno-refleksne kamere, kot so Flexaret, Rolleiflex, Ljubitelj ipd. Še boljše so enooke zrcalno-refleksne kame- Slika 3: Vejica volčje češnje — primer fo¬ tografije, ki nam pokaže samo nekaj značil¬ nih deiov rastline od blizu (vejica z listi in cvetovi), ozadje je neostro re z izmenljivimi objektivi (npr. Practica Exa, Exakta, Pentacon six itd.). Te nam omogočajo tudi zahtevnejše bližinske posnetke, ker v iskalu vidimo natančno takšno sliko, kakršno bomo dobili na fil¬ mu. Poleg tega si lahko postopoma izpo¬ polnjujemo pribor (vmesni obroči, teleob¬ jektivi, širokokotni objektivi ipd.). Če že¬ limo s fotografijo dokumentirati kraj, kjer smo rastline nabirali, potem naj bo¬ sta poudarek in ostrina na tistem, kar nas najbolj zanima, kljub temu pa naj bo vidno tudi širše okolje (slika 2). Kadar hočemo fotografirati samo rastlino ali kako njeno podrobnost, potem jo mora¬ mo postaviti tako, da čimbolj izstopa iz ozadja v svetlobnih kontrastih (za črno bele posnetke slika 3) ali v barvah (za barvne diapozitive). Ozadje naj bo zato čimbolj neostro in umirjeno. Sonja Šegula Priroda in oblikovanje Čeprav ni več dosti časa do takrat, ko se bodo zaprla vrata učilnic, se neuča¬ kana domišljija mnogih že mudi v zlati prostosti počitnic. Nekateri jih bodo pre¬ živeli ob vročih, peščenih obalah našega morja, mnogim bosta postali valovita Štajerska ali Dolenjska cilj letovanja in veselih potepov, zopet drugim se bo od¬ prl kraški svet, pa skrite gorske doline in senožeti ali temni gozdovi v podnožju planin. Eno pa je skupno vsem. Vsi bomo živeli več ali manj v prirodi, ki nam v svoji raznolikosti toliko obeta. Saj je ni želje po sprostitvi, športu, zabavi ali koristni dejavnosti, ki bi je v tem času ne mogli uresničiti. Radodarno razdaja narava svoja bo¬ gastva vsem, ki se ji približajo in jo že¬ lijo spoznati. Tako biologom, geologom, agronomom pa tudi umetnikom in še vsem drugim ljubiteljem. In med temi zadnjimi mislim predvsem na tiste, ki svoj prosti čas sicer preživljajo le v na¬ ravi, vendar nekako ne najdejo pravega stika z vsemi pestrimi oblikami njenega življenja. Prijetno združiti s koristnim — to daje polnost vsem, tudi najlepšim do¬ živetjem. Če pa hočemo to doseči, mo¬ ramo videti v naravi le kaj več kot to stori vsaka fotografska kamera. Tako bomo morda videli v skrivenče¬ nih koreninah ali vejah poleg različnosti dreves in njihovih življenjskih pogojev tudi še čudovito podobnost s to ali ono živaljo, ki kot zaklete čakajo, da jih bo vešča roka dvignila in jim z malenkost¬ nim posegom pomagala zaživeti drugo življenje. In leskovi grmi! V vseh letnih časih so lepi. Spomladi, ko veter z njiho¬ vih mačic odnaša rumene oblake cvetne- 297 TIM ga prahu ali jeseni, ko nas vabijo okusna jedrca. Pa vendar v grmičih ne vidimo kaj več kot le palico, čeprav te palice lahko s plitvejšim ali globljim rezljanjem oblikujemo v pestra črnska kopja ali loke. Raznobarvne kamenčke ob rekah in ob morju pa poizkušamo sestaviti v lep mozaik. Ti primeri naj bi le nekoliko nakazali, kako lahko preoblikujemo najneznatnej- še stvari v naravi, pri tem pa vedno pri¬ znamo le njo kot prvo oblikovalko. Z drugimi besedami — oblikovati moramo tako, da obdrži tvarina kar najbolj svojo značilnost. Zgodovina človeškega rodu je tesno povezana z naravo. Ta mu je bila hra¬ niteljica, dala mu je zavetje, orožje, orod¬ je, obleko. Predvsem pa ga je z vsemi svojimi najrazličnejšimi pojavi venomer učila. Človekov um pa je te pojave začel izkoriščati v 'svoj prid in tu imajo svoj začetek mehanika, fizika in vsa moder na tehnika. Človek je poletel celo na Luno — kak¬ šno zmagoslavje! Spoznal je še drugo prirodo — Lunino. A ko je gledal od da¬ leč na našo Zemljo ■— se mu je zdela edinstveno lepa. Tudi modemi človek — meščan, obdan z vsemi tehničnimi do¬ sežki, le še od daleč vidi naravo — od¬ mika se ji vedno bolj. Mnogi se tega bo¬ leče zavedajo, jo pogrešajo in so kot nadomestilo zanjo prinesli v svoje do¬ move akvarije, terarije in gojijo najraz¬ ličnejše sobne rastline. To je seveda le skromen nadomestek. Mnogo več ljudi pa živi še danes v tes¬ nem stiku s pravo najširšo prirodo. Tako afriški narodi, Polinezijci, Avstralci, No¬ vozelandci, Eskimi ter še nekatera indi¬ janska plemena v neprehodnih prago¬ zdovih Južne Amerike. Vsi ti narodi še danes — vsak s svojimi posebnostmi ■— oblikujejo uporabne in okrasne predme¬ te izključno iz tega, kar jim dajejo ra¬ stlinstvo, živalstvo, kamen, kovine ali gnetljiva zemlja. Neko indijansko pleme TIM men in koščic domiselne in lepe ogrlice. Po vsem svetu pa skušajo danes navdu¬ šiti otroke in mladino za tako oblikova¬ nje, in nekaj pobude želi dati na tem pod¬ ročju tudi naša revija. Seveda želimo to posredovati tistim, ki so še občutljivi za nevsiljivo, prisrčno in nepokvarjeno govorico narave in bodo odslej hodili po njej z odprtimi očmi. Koliko zanimivega boste odkrili na vrtovih, poljih, travnikih, v gozdovih, ob rečnih strugah ali morski obali, in vse, kar bo ustrezno, boste tudi nabrali. Ob dolgih zimskih večerih pa boste vse to lahko oblikovali. Kdor bo torej letoval ob morju, naj izbira kamenčke, drobne polžke, borove storže in storže pinij in cipres, pa trstiko in bambus. Na naših poljih bo ob koncu poletja dozorela koruza, ki jo lahko kar vso uporabimo. Steblo, storže, ličkanje, laske in cvet. Ob žetvi in mlačvi bo pov¬ sod dovolj slame. V naših gozdovih na¬ beremo korenine in veje, lubje, želod, pravi kostanj in bukov žir. Pokljuka slovi po prav posebnih mahovih in macesno¬ vih in smrekovih storžih. Pa ne pozabimo na leskovo palico in lipovo vejo, ki naj bo 50 cm dolga in v premeru 6—7 cm široka. Marsikdo bo še kaj več odkril. Za vse, kar boste poleti nabrali, boste v na¬ slednjem letniku TIMa dobili navodila, kako in kaj bi oblikovali. hh ■ v Andih pa prireja vsako leto ob prazni¬ ku rodovitnosti sejem oziroma »noč škra¬ tov«. Tu tekmujejo v oblikovanju vrtnih in poljskih pridelkov s poudarkom na čim večji domiselnosti in šegavosti. Po- linezijci pa so znani po svojih čudovitih cvetličnih kitah, s katerimi izražajo do¬ brodošlico in prijateljstvo tujcu. In še bi lahko naštevali — vendar nas zaenkrat zanima bolj to, kateri naravni materiali bi se pri nas dali oblikovati. Finci na primer znajo izdelovati iz različnih se¬ TIM Alojz Kodre Svetlobna turbina Današnje turbine — vodne, parne ali plinske — so samo izpopolnjene oblike mlinskega kolesa. Načelo delovanja je pri vseh isto: curek pogonskega sredstva — vode, pare ali vročih plinov, ki nasta¬ nejo pri sežigu bencina — priteka na lo¬ patice kolesa in jih odriva. Verjetno ste model turbine kdaj že tudi sami izdelali — če ne drugače, kot mlinček ob potoku. Prav podobno si lako napravimo mlin¬ ček, ki ga žene svetloba. Seveda ni mo¬ goče pričakovati, da bi naša pripravica tudi kaj gnala, saj je moč, ki jo nosi s seboj svetloba, zelo majhna. Dovolj bo, da se bo mlinček sploh vrtel, še tako bomo z nekaj besedne spretnosti lahko koga navlekli, da ima pred seboj »per- petuum mobile« — večno gibalo; nihče namreč prvi hip ne pomisli, da je tudi svetloba lahko vir mehanske energije. Vsi sestavni deli turbine bodo morali biti kar se da lahki. Za lopatice bomo uporabil staniol. Izrezali bomo štiri li- 300 stiče v velikosti 3X3 cm in jih prilepili ob štiri strani vžigalice, kot kaže slika Vsak listič bomo na eni strani počrnili s sajami v plamenu sveče. Sam staniol se sicer v plamenu zgrbanči in sfrkne, zato ga bomo s hrbtne strani pritisnili ob kos pločevine, ki bo prevzela odvečno toploto. Posebno težavo predstavlja os: kolesce je treba nekam vpeti, da se lahko vrti. Da se bomo izognili trenju, ki bi nam poskus popolnoma pokvarilo, bomo obe¬ sili kolesce na tanko nitko. To zvijačo pogosto uporabljajo pri instrumentih, s katerimi merijo zelo majhne sile: pravi¬ mo ji torzijska tehtnica. Pri uvijanju ali torziji nitke namreč že z zelo majhno silo dosežemo znaten zasuk. Vendar mo¬ ramo povedati, da je za naše namene i i I I I saje -staniol 'vžigalica celo las predebel in preveč tog — na njem bi se kolesce komajda premaknilo. K sreči znamo pripraviti tudi finejše niti. Na konec vžigalice, na kateri so pritrjene lopatice, kanemo kapljico lepila OHO, potem pa z ustjem tube nalahko poteg¬ nemo navzgor. Iz kapljice bomo s tem iz¬ vlekli zelo tanko nitko. Počakamo, da se lepilo strdi, in preizkusimo, ali bo nitka vzdržala težo kolesca. Potrebno je samo nekaj potrpljenja in že po treh, štirih poskusih bomo znali izvleči dovolj dolgo in enakomerno nit. čim tanjša bo, tem lepše bo naš mlinček deloval. TIM Ker bi kolesce na nitki nihalo in se zibalo že ob najrahlejši sapici, ki bi jo povzročila vsaka kretnja z roko, ga bomo zaprli v steklen kozarec s pokrovom. Prosti konec nitke prilepimo v sredino pokrova in pri tem tako naravnamo dol¬ žino nitke, da bo kolesce obviselo za prst nad dnom kozarca. S tem je svetlobna turbina priprav¬ ljena. Postavimo jo na sonce ali v bližino močnejše luči, pa se bo kolesce začelo počasi vrteti: svetle strani lopatic se bo¬ do gibale proč od izvira svetlobe. Kako pa naša priprava deluje? Fizika nas uči, da na osvetljene površine deluje tudi pritisk. Ta je sicer zelo majhen, tako na primer sončna svetloba pritiska na kvadratni meter s silo, ki je enaka teži treh mikrogramov. Na lopatice na¬ šega kolesca deluje seveda — ker so pri¬ bližno desettisočkrat manjše — tudi de- settisočkrat manjša sila. To velja za počrnjene površine, ki vso svetlbo vsr¬ kajo; na zrcalne površine, ki svetlobo odbijajo, pa deluje dvakrat večja sila kot na črne. Torej svetloba močneje od¬ riva svetle površine lopatic, kar smo tudi opazili. Tako majhne sile pa ne bi zaznali, če kolesce ne bi bilo tako lahko in če nitka ne bi bila tako zelo drobcena in tanka. In še ena okoliščina nam je v pomoč: pri vsaki drugi nitki bi opazili, da se kolesce zavrti samo za določen kot, potem pa obstane ali začne celo po malem nihati v nasprotni smeri. Gibanje bi se namreč zaustavilo zaradi uvijanja nitke. Lepilo pa je dovolj plastično, da se nitka sploh ne uvije, pač pa »drsi« vase. Zato se ko¬ lesce lahko vrti cele ure, ne da bi ga tor¬ zij ska nitka ustavila. Če bomo z nitko dovolj spretni, nam bo kolesce poganjala celo dnevna svetloba (brez sonca), le da bo v tem primeru potrebovala morda kar nekaj minut za en obhod. Za konec pa še majhno dopolnilo: svetloba ne deluje na kolesce samo s svo¬ jim pritiskom, ampak ga tudi nekoliko segreva — črne ploskve vsaj desetkrat bolj kot zrcalne. Zaradi tega se ob prvih segreje tudi zrak, ki odteka navzgor in izdatno pomaga vrteti kolesce. O tem se lahko prepričamo, če zasenčimo del ko¬ lesca, tako da so osvetljene samo črne ali samo svetle ploskve lopatic. PROMETNO TURISTIČNO PODJETJE LJUBLJANA Ljubljana, Titova 38, tel. 315-342, 321-553 organizira letovanje na morju in v planinah po zelo ugodnih cenah. Možnost taborenja v Volpariji in Fiesi. V predsezoni in posezoni je za mladino poseben popust v obeh obmorskih letoviščih. Prijetne počitnice Vam priporočamo v Crikvenici, Volpariji, Fiesi, Umagu, na Ka- štelanski rivieri ter v Kranjski gori in v Bohinju. PRIPOROČAMO VAM NAŠE USLUGE — ZADOVOLJNI BOSTE! 301 TIM Kratkočasna kemija Tak naslov smo dali tem nekaj pre¬ prostim in zares zabavnim kemijskim poskusom, ki vam jih opisujemo. Vse, kar boste zanje potrebovali, je pri vas doma. če pa že ne doma, pa v bližnji trgovini. Potrebno bo le malo dobre vo¬ lje, nekoliko ročnosti in zanesljivo boste ob teh poskusih preživeli prijetne urice, vaši »čudeži« pa bodo navdušili prijate¬ lje ali razveselili mlajšega bratca ali se¬ strico. Na delo torej! TOPOVSKI OGENJ V SOBI Lafeto naredimo čisto preprosto iz lesenega votka od sukanca in iz koščka plutovine — iz zamaška. Tuljava bo za kolesi, zamašek pa bomo tako pritrdili med obe kolesi, da se potegne za tuljavi- co, ko jo kotalite. Še najlažje boste za¬ mašek pritrdili na kolesce s koščkom žice. Kot kaže naša slika, je en konec zamaška dvignjen, medtem ko se drugi del vleče po tleh. Skozi zamašek potegnite stekleno cev¬ ko. Spodnji konec zapolnite s pečatnim voskom, v gornjega pa potisnite vžiga¬ lico z glavico navzdol in ta bo skoraj na¬ polnila zgornjo polovico cevke. Okoli vrhnjega dela vžigalice namažite nekoli¬ ko voska, da se bo gornja odprtina cev¬ ke s tem dobro zaprla. Top je pripravljen. Prižgite vžigalice in približajte plamenček natanko pod mesto, kjer se v cevki nahaja glava vži¬ galice. V cevki se bo bolje obnesla vo¬ ščena vžigalica. Zaradi nastale toplote se bo v cevki vnela glavica vžigalice, zaradi zgoreva¬ nja se bodo v njej razvili plini in ti ima¬ jo tolikšen pritisk, da bodo pognali iz cevke prižgano vžigalico kot pravi topov¬ ski izstrelek. HRAST V KOZARCU VODE Kaj čuden naslov, boste dejali, kako bi mogli hrast spraviti v čašo vode? V kozarec spraviš komaj šopek vijolic ali zvončkov, hrast pa raste v gozdu in sodi med najvišja drevesa. Priznati moramo, da naš hrast ne bo zavzemal niti toliko prostora kot mate¬ rin fikus. Zrasel bo čisto skromno — iz kozarca vode. Poiščite lep, zdrav želod. Potegnite skozenj nit, le-to pa tako potegnite prek kozarca, da bo visel mali želodek v sredi čaše. Konca niti zvežite ob držaju nad nogo, na kateri stoji kozarec. Zdaj natočite v kozarec toliko vode, da se bo želoda samo dotikala. Čez ne¬ kaj časa bo pognala iz želoda žilica kore¬ nine, ki se bo spustila v vodo. Nato se bodo odprli želodovi klični listi in iz¬ med njih se bo pognala klica. Korenina se bo spuščala vedno bolj proti dnu ko¬ zarca, naše hrastovo stebelce pa se bo dvigalo više in više. In kako dolgo bo rasel vaš sobni, než¬ ni hrast v kozarcu vode? Nekaj mesecev. MODRE VRTNICE Morda boste dejali, da je poskus s hra¬ stovim želodom bolj stvar mladih nara¬ voslovcev kot kemikov. Zato pa vam na¬ vajamo »recept«, ki je izrazito kemične narave. To je barva cvetja po želji. Odlo¬ čite se za barvo, in tu so navodila: Vze¬ mite katerekoli cvetlice, na primer bele vrtnice ali nageljne in jih sveže natrgane položite v vazo. V vazi naj bo voda obar¬ vana s tisto barvo, ki ste jo izbrali. Bar¬ va se bo počasi začela vzpenjati po ste¬ belcu in čez nekaj ur bo že prodirala v bele cvetne lističe. Cvetlice se ne bi obarvale, če bi jih samo od zunaj pomočili v barvno razto¬ pino. Voda mora prodreti prav v samo rastlino, v celice cveta, to pa lahko sto¬ ri samo skozi kapilare stebla. Za naš namen bodo najbolj primerne anilinske barve. Pri tem je važno, da raz¬ topino barve v vodi filtrirate, lahko pa dodate barvi tudi malo alkohola, da se hitreje raztopi. JAJCE V STEKLENICI Najbrž bi se hudo začudili, če bi v ste¬ klenici z ozkim vratom ugledali celo, ne- razbito jajce. Začudeno bi se vprašali: kako je prišlo jajce skozi ozko grlo ste¬ klenice? Jajce potopite v močan kis in ga pu¬ stite tako stati poldrag dan ali kar cela dva dni. Toliko časa je namreč treba, da se jajčna lupina omehča. Ocetna kislina bo učinkovala na kalcijev karbonat, iz katerega je jajčna lupina in ta se bo ob¬ čutno omehčala. Po dveh dneh vzemite jajce iz kisa in ga previdno potiskajte skozi vrat stekle¬ nice. Pri tem opravilu položite stekleni¬ co vodoravno, da ne bi jajce padlo na dno steklenice, ko pride skozi vrat. Ko je jajce potisnjeno skozi vrat, počasi po¬ stavite steklenico pokonci in jajce se bo skotalilo na dno. Zdaj moramo razmehčano jajčno lu¬ pino spet utrditi. Vlijte v steklenico šib¬ ko raztopino sode. Vodo pogosto izme¬ njavajte, da se bo jajčna lupina popol¬ noma strdila. To je zares kratkočasna kemija, ali ne? Izbrali smo te malce šaljive in zares čisto nezahtevne poskuse, da si s kemijo ne bi grenili počitniških dni. Jeseni, ko se bodo spet odprla šolska vrata, pa bo¬ mo v Timu začeli objavljati resnejše, bolj »znanstvene« poskuse, ki bodo zani¬ mali vse vnete mlade kemike. TIM 303 Peter Likar TOVARNA TOMOS KOPER v V predmestju Kopra, skorajda ob morju, stoji tovarna motornih vozil To¬ mos. Sodobna tovarniška poslopja so po¬ topljena med zeleno sredozemsko rastli¬ nje. Tovarna zaposluje kakih 2000 delav¬ cev in izdeluje poleg avtomobilov in mo¬ torjev za čolne tudi mopede raznih vrst. Danes si bomo ogledali proizvodnjo mo¬ peda. Tudi pri izdelavi tega proizvoda je, tako kot pri nekaterih drugih sodob¬ nih tovarnah, čutiti utrip tekočega traku. Posamezni deli prihajajo v enakomernem zaporedju na delovna mesta in v vsaki naslednji fazi je proizvod popolnejši. Nekateri sestavni deli mopeda so: Sklopi, okvir mopeda, rezervoar, nihajne vilice, sprednje vilice, blatnik, krmilo in posamezni elementi: zobniki, puše, gre¬ di, ohišje motorja, pokrovi motorja, valj motorja itd. Vse te lakirane in galvani¬ zirane ali kako drugače obdelane dele je tovarna izdelala deloma sama, deloma pa jih je kupila od kooperantov. Kdo so kooperanti? Do tesnejšega so¬ delovanja, tako imenovane kooperacije med podjetji pride takrat, ko se povežejo specializirane tovarne, da bi s skupnimi močmi izdelale proizvod, ki ga ena sa¬ ma tovarna ne zmore ali pa se ji ne bi izplačalo. Samo primer: če bi hotel To¬ mos za svoje potrebe proizvajati žar¬ nice, bi moral za to zgraditi posebno to¬ varno, priučiti za delo delavce in iskati za tisti del proizvodnje žarnic, ki jih sam ne bi mogel porabiti, še druge kupce. Seveda to najbrž ne bi bilo gospo¬ darno. Mnogo bolj preprosto je, če se poveže s tovarno, ki izdeluje samo žarnice in oskrbuje z njimi več podobnih tovarn. Takšno sodelovanje zagotavlja kakovost in cenenost izdelka. Tomos ima številne kooperante. Od zanesljivosti in solidno¬ sti le-teh je odvisna tudi kakovost mo¬ peda. Če je kakšen del, ki ga je izdelal kooperant, slab, kupci ne vedo, da je 304 TIM kriv kooperant, ampak kratko in malo ugotovijo, da je moped zanič. Kaj je to predmontaža — V predmon- taži montirajo in dokončujejo mopedove sklope — na primer nihajne in sprednje vilice, zavorne čeljusti, kolesa, rezervoar¬ je in drugo. Na delovnih mestih v pred- montaži imajo posebne ključe, izvijače in vpenjalne priprave. Že v tej delovni fazi je zelo natančna kontrola. S predpisi imajo na primer točno določeno, kako močno je treba priviti ta ali oni vijak ali pa na primer, kakšna naj bo vprešanost kakega sestavnega dela. Notranji transport — Ce v tej in se¬ veda v drugih delovnih fazah nočejo ime¬ ti preveč proizvodnih zastojev ali pa pre¬ več zalog, morajo posamezni sestavni deli deljena na posamezne faze. Najprej vpnejo nihajne vilice, nato okvir, ki ga povežejo z vzmetnimi blažilci. Na tretjem »taktu« vgradijo že teleskopske vilice — takoj zatem pa namestijo kable za sklopko. Pri naslednjem taktu vgrade motor in priključijo električno napeljavo, nato pa vgrade pogonsko verigo. Šele po tej delovni fazi začenja dobi¬ vati moped dokončno obliko. Zdaj zmon¬ tirajo stranske pokrove vplinjača, blat¬ nike in obe kolesi, šele tik pred končno montažo lahko naravnajo prestavo, sklop¬ ko in zavoro. Pri zadnjih proizvodnih taktih pa vgradijo še rezervoar, izpušno cev in sedež. Dnevno zmontirajo kakih 200 mopedov. prihajati k delavcem kar se da enako¬ merno. To nalogo opravlja notranji trans¬ port. Dobro urejen notranji transport mora biti tako pripravljen, da potuje material od skladišča do delavca po čim krajši poti, po poti, ki ima kar najmanj ovir. Na enak način mora potovati izde¬ lek tudi v skladišče. Urejen notranji transport lahko poceni proizvodnjo. Montaža — Vse mopedove že sestav¬ ljene dele, tako imenovane podsklope, pripeljejo na končno montažo, ki je raz¬ Preskus in odprema — Izgotovljen mo¬ ped snamejo s tekočega traku, ga to¬ varniško registrirajo in preskusijo. Pre¬ skusijo ga v posebni kabini, kjer so v tla vgrajeni vrtljivi valjčki. Tu ugotavljajo še zadnje morebitne napake in jih tudi popravijo. Ko opravi moped tudi ta preizkus, ga v odpremi očistijo, mu montirajo okrasne dele, in novo vozilo, ki razvija od 35 do 70 kilometrov hitrosti na uro, je zdaj pri¬ pravljeno in čaka kupca. TIM 305 V 7. številki TIM nam jo je tiskarski škrat pošteno zagodel. Spremenil je vrstni red slik, eno sliko pa je še obrnil. Oznake pod slikami popravite takole: namesto slika 1 mora biti slika 5 namesto slika 2 mora biti slika 1 namesto slika 5 mora biti slika 2 V 7. številki TIMa smo omenili tudi retušo. Oglejmo si, kako popravljamo oz. retuširamo sliko. Popravke lahko opravi¬ mo na negativu ali na pozitivu. Pri tem govorimo o negativni in pozitivni retuši. Po načinu dela pa ločimo retušo s prekri¬ vanjem in retušo z odvzemanjem. Prekrivanje je najenostavnejši način re- tuše. Na negativu, ki pa mora imeti večji format, tj. najmanj 6X6 cm, pokrijemo najpreje napake, tj. bele pikice. Pokriva¬ mo tako, da s tenkim svinčnikom počrni¬ mo napake. Reprodukcijski in portretni filmi so na zadnji strani že hrapavi, da lahko rišemo po njih; če pa zadnja stran ni hrapava, jo prelijemo s posebnim la¬ kom, znanim pod imenom Matolein. Ma- tolein dobimo tako, da 1 del damarjeve smole raztopimo v 5 delih pravega terpen¬ tina. Za silo lahko namesto damarjeve smole uporabimo tudi kolofonijo. Črte svinčnika pustimo lahko ostre, lahko pa jih razmažemo s prstom, da dobimo meh¬ ke prehode. Premaz in popravljanje s svinčnikom preizkusimo na nerabnem negativu. Večje površine prekrivamo z barvo, ki jo nanašamo s čopičem v obliki malih krogcev, pikic ali črtic. Barvo damo na stekleno ploščo, ji dodamo vode, da do¬ bimo želj eni sivi ton, preskusimo na ne¬ uporabnem negativu in nato nanesemo na naš negativ. 306 Krisper ing. Primož Eksperimenti v temnici Nanašamo na emulzijo, da se barva vpije. Če nanašamo na suho emulzijo, so robovi ostri, če pa emulzijo ovlažimo, dobimo mehke obrise. Bolje je nanesti svetlejšo barvo večkrat in počakati, da se osuši, kot pa delati s pretemno barvo. Barve in čopiča so poslužimo predvsem takrat, kadar želimo prekriti večje povr¬ šine, da odstranimo ozadje. Maloslikovnih formatov, tj. 24 X 36 mm, ne retuširamo direktno, temveč jih povečamo na večji format. Pri tem lahko uporabimo običajno tehniko, tj. da izde¬ lamo najpreje diapozitiv v velikosti 6X9 ali 9 X 12 cm, da retuširamo s pokriva¬ njem in iz tega še negativ, ki ga ponovno retuširamo prav tako s pokrivanjem. Ta¬ ko popravljeni negativ nato uporabimo kot predlogo za končne povečave. Po drugem načinu izdelamo iz malega negativa negativ večjega formata s tako imenovanim obračilnim postopkom. Do¬ bra stran tega postopka je, da dobimo kvalitetnejšo sliko, slaba pa, ker ne mo¬ remo retuširati le s prekrivanjem, ampak tudi s slabljenjem oziroma pobiranjem. Slabimo s tako imenovanim Farmerje- vim slabilcem, ki mu dodamo glicerin, da ostane na mestu, ki ga želimo oslabiti. Kopel, ki je sestavljena iz 8 delov 25 % raztopine fiksirne soli, 2 delov 10 % razto¬ pine rdeče krvolužne soli, 8 delov glice¬ rina in 2 delov 10 % raztopine kuhinjske soli, moramo sestaviti neposredno pred uporabo, ker se izredno hitro kvari (po¬ stane zelena). Če nam deluje prehitro, jo razredčimo z vodo. Pobiramo tako, da s tenkim čopičem (ki ne sme imeti ko¬ vinskega obročka) nanašamo bledilec na TIM mesto, ki ga želimo zbledeti in nato iz¬ rabljeno tekočino odstranimo s suho vato. Po končanem postopku sliko temeljito izperemo. Obračilni postopek je kombinacija na¬ vadnega razvijanja s slabljenjem. Posne¬ tek osvetlimo približno 1 krat bolj kot običajno ter ga razvijemo v razvijalcu FR 4. Razviti in oprani posnetek slabimo v hikromatnem bledilcu približno 4 mi¬ nute, da popolnoma obledi. Razvijamo pri luči, ki mora biti primerna materialu, bledimo pa pri oranžni svetlobi. Po Me¬ denju izpiramo 3 minute v tekoči vodi in nato zbistrimo v histrilni kopeli. Bi- strenje je gotovo v 2—3 minutah. Sledi temeljito izpiranje, nato pa osvetlitev. Osvetljujemo 3 minute z žarnico 60 W z razdalje 1 m. Med osvetljevanjem sliko obračamo, da je osvetljena po obeh stra¬ neh. Sliko nato pri svetlobi razvijemo v FR 4 in fiksiramo. Pri uporabi žveplene kisline bodi pre¬ viden! Sestava kopeli za obračilni postopek: Bikromatni bledilec voda 1 liter kalijev bikromat 10 g žveplena kislina 10 ccm Bistrilna kopel Na sulfit 100 g voda 1 liter Oba postopka, tj. pokrivanje in pobi¬ ranje, sta uporabna tako pri negativih kot pri pozitivih. Obračilni postopek pa uporabljamo tudi takrat, kadar želimo izdelati fotografijo direktno iz diapozitiva. Pogosto želimo posnetek v celoti osla biti ali pa mu odstraniti le mreno. Pri tem se poslužujemo dveh tipov slabilcev. Že preje omenjeni Far mer jev slabilec, ki mu namesto glicerina in ku¬ hinjske soli dodamo 17 delov vode, nam odstrani iz slike predvsem mreno in slab¬ še počrnele dele. Istočasno da sliki večjo trdoto. Črnin se loteva le nerad in po daljšem učinko vanju. Povsem drugače deluje persulfatni sla¬ bilec. Sestavimo ga tako, da 1 do 3 g kalijevega ali amonijevega persulfata raz¬ topimo v 100 ml vode in dodamo 4 do 5 kapelj žveplene kisline. Sliko najpreje bledimo, nato pa izperemo in fiksiramo Ta slabilec se požene najpreje na največ¬ je začmitve, mrene in belin se pa le ne¬ rad loti. S tem bledilcem pa sliko omeh¬ čamo, tj. znižamo ji gradacijo. Ker so persulfati težko dostopni, si pomagamo tudi tako, da sliko zbledimo v slabilcu, ki je opisan v 8. številki TIMa (rdeča krvo- lužna sol ali kalijev bromid) in razvijemo v površinskem razvijalcu FR 5 ali R 09. Cel postopek izvedemo pri razpršeni dnev¬ ni svetlobi. Včasih se nam zgodi, da se posnetek ne da ojačevati, slabiti ali teniti. To se dogaja pri posnetkih, ki so bili razviti v razvijalcih, ki tope želatino (pirogalol, pirokatehin, star hidrokinonski razvija¬ lec) ali pa so bili obdelam s formalinom. Taki primeri so sicer redki, vendar pa moramo to upoštevati, da si ne nakoplje¬ mo dodatnih težav. Stane Perko Tabela za določanje pravilne osvetlitve Pri prvih fotograskih posnetkih za¬ četnike navadno najbolj skrbi pravilna osvetlitev, medtem ko jim »metraža« na splošno ne dela toliko težav, kar je ra¬ zumljivo, saj nam je vsem bolj prirojen občutek za ocenjevanje oddaljenosti kot pa čut za ocenjevanje osvetljenosti ali svetlobne jakosti. Zato je vsaj resnemu začetniku potrebno neko pomagalo, ki naj bi ga vodilo k zanesljivešim rezulta¬ tom. Takih pripomočkov je nekaj vrst, od zamotanih in razmeroma dragih elek¬ tričnih svetlomerov, do najbolj enostav¬ nih tabel, ki jih dobimo običajno že kar priložene filmom. Naša pomična naprava za določanje pravilne osvetlitve je iz kartona in ima to dobro lastnost, da je za razumevanje preprosta in vrhu tega skoraj zastonj. Samo nekoliko se je treba potruditi in prizadevanja bodo kmalu bogato popla- 307 TIM 1 lo 22 16 11 8 66 4 29 lor ~1 E~T O o. S- o o 33 8 x 6 H-1-h—I-h 24 6 6 6 6 11 16 CZ I — -J I :>>*/> I I v, A bo $/> 33 65 16 c\l