SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 / 2 6. uri popoludne. Štev« V Ljubljani, v sredo 7. januvarija 1891. Letnik XIX. Idejal politične svobode. Umirajoče leto, umirajoča hiša! Večerni mrak objema državno zbornico, vse vre pri strankah in vsak poslanec misli na dan, ko bo ljudstvo njegov — sodnik. Kdo bi mogel le za trenotek odstraniti zagrinjalo, za katerim se skriva naša prihodnjost? S takimi besedami poslavlja se »N. Fr. Pr." od starega leta ter vstopa v novo rekoč: Iz globine člo¬ veške družbe silijo na dan moči, ki, sicer nepoznane v svojem delovanju, vendar vzbujajo prepričanje, da izginja vsa modrost, ki se je sukala v tesnem krogu navadne vsakdanjosti; novi elementi hite na dan, ki hočejo brez ozira na preteklost napolniti politično življenje s svojimi duševnimi proizvodi. Vse stranke čutijo potrebo, da se pomlade ter vsprejmo va-se tok sedanjosti; krepko poganja in bujno zeleni po¬ litični idejal prostosti, dozdaj mogočnim v zasmeh in imenitnim v porogo, seli se v kočo re¬ veževo, kjer ga radostno vsprejemajo s priprostimi srci. Milijonom ta idejal prostosti ondi odpira svet dosedaj nepoznanih predstav ter jih pokrepčane vstvarja kot požrtovalne bojnike za človeški na¬ predek. Mi čutimo, da se bliža svojemu koncu doba di- plomatičnega konstitucijonalizma, ki je gradil svoj program na slabosti človeške narave in svojo opdro iskal v sebičnosti posameznih strank. Kladva vdarec bo razrušil te starinske podobe in pričelo se bo novo življenje! Tako židovski list. Pričakovali bi sedaj, da bo zapel himno oni sili, ki je v resnici jela pomlajati človeško družbo, da bo imenoval tudi s konkretnim imenom idejal prostosti, katerega proslavlja s toliko navdušenostjo, da bo slavo glasil ideji krščan¬ stva, ki je jedina po svojih načelih idejal prostosti dovski liberalizem, kateri ima po njegovih nazorih ta preobrat izvršiti tudi v Avstriji. To pa imeno¬ vani list sklepa iz dogodkov, ki se vrše v zadnjem , času to in onstran Litave. To stran Litave stoji grofTaaffe na razpotju in | to vsled svoje neodločnosti. Sedaj koketuje z libe¬ ralnimi Nemci, kakor se je to kazalo pri obravnavah za češko - nemško spravo. A tukaj se je zgodilo Taaffeju, kakor mladeniču s korintsko nevesto, bila je namreč že mrtva, ko jo je mladenič hotel poln । ljubezni pritisniti na svoje srce. Ceško-nemška sprava ■ je mrtva in vladi treba druzih zaveznikov. Zato za¬ sadi kol med Rusine ter jih prekolje v stare in mlade, seveda na korist Poljakom. Ni se bati vladi, da bi prekršila načelno doslednost, kajti ta bi tudi z Dijogenovo lučjo ne našli nikjer; zato ji nič ne brani, da sedaj računa že z Mladočehi, z onimi, ki se hvalijo, da so pokopali češko - nemško spravo; hrbet jela je kazati Eiegerju. — Kaj ji hoče tudi vodja brez vojakov — in išče pota, ki vodi do — Gregra. To pot vladi najti ne bo težavno, kajti Gregr sam ji hiti nasproti, omamljen od šibil, ki se igrajo okrog ministerskih stolov. Gregr, ki je nedavno z vso silo divjal proti verski šoli, pravi sedaj konser¬ vativnim poslancem, da nima nič proti temu, ako se uvede konfesijonalna šola v alpinskih deželah, češ: Vsak po svoje! S takimi nedoslednostmi, na takih negotovih : podlagah hoče vlada vstvariti novo, Avstrijo ohra¬ njujočo, državnozborsko večino. Tu pač moramo reči, da zistema brez etične podlage nima stalnosti. Vlada, ki husite s piščalko vabi k sebi in se ob enem hoče skrivati za plašč katoliških škofov, ki odreka s svojimi čini v avstrijski državi jednako- pravnost Slovanom ter se v istem času z njih po- tudi politične. Tega seveda ne moremo pričakovati , močjo vzdrži na površju, taka vlada nima upanja za od židovskega lista, kateremu mrzi križ krščanstva. Zato pa v svoji borniranosti začne proslavljati ži¬ bodočnost; grob si je sama razkopala, le pogrebcev je še treba, da jo va-nj polože. V tej negotovosti pa upajo liberalci, da bo ži- ' dovski nemški liberalizem težko pričakovani mesija, ki bo donesel jasnosti v zmedena načela in rešitve v razdejane politične razmere. Tako so kratkoumni, da je isti nemško - židovski liberalizem vse to pro- vzročil, da je sedanja zmedenost le njegov gnjili sad, ker je skušal Avstrijo preosnovati brez ozira na njeno zgodovinsko preteklost. Poznamo pa idejo, ki donese Avstriji notranji mir in ž njim blagostanje in moč, in to je ideja krščanska, kateri naj v Av¬ striji do zmage pripomore krepka katoliška stranka, braneč na vse strani idejal politične pro¬ stosti. Jednako, ako ne še bolj potrebna je taka stranka za Avstrijo onstran Litave v blaženi Hungariji, ki je zadnji čas pravi „eldorado“ židovskega libera¬ lizma, ki se košati in krepi v naročju svoje mogočne matere-lože framasonske. To vzlasti spričujejo nagovori, ki smo jih čuli ob novem letu v budimski trdnjavi iz palače ministra- predsednika. Bojaželjni duh — pisali so liberalni časniki — preveja te novoletne govore; grof Tisza in grof Szapary zasukala sta bojni meč na vse štiri vetrove, da uničita nasprotnike liberalne stranke in vlade. Prisegala sta oba na liberalna načela, hvalila narodnostni mir, ki baje vlada na Ogrskem. Libe¬ ralna ideja krepko korenini v srcu in duhu madjar- skega naroda. »Mi Madjari,“ — rekel je nedavno Moric Jokai, — »učili smo se liberalizma v šoli britkih poskušenj ter smo si ga tako globoko vtis¬ nili v srce, da tudi v dobi svobode ndnj ne poza¬ bimo!“ In tem besedam bodo kajpada milijoni ne- madjarskih naroduustij pod ogrsko krono, vživajoč sadove madjarskega »liberalizma", radostni klicali: „Amen!“ Tako je, tako bodi i dalje!! In verski mir, ta se je v sedanjih zmedah ohranil jedino na Ogrskem; mir namreč, kakoršnega hoče imeti Tisza-kalvinec. Vsa verstva naj bodo svobodna, le vladajoča vera v marijanskem kralje- Suženjstvo v Afriki. (Predaval P. Ksaver Geyer dne 30. decembra v Ljubljani.) Afrika je posebno v zadnjem času obračala nd,-se pozornost evropskih držav. Misijonarji in preisko¬ valci so odgrnili zagrinjalo, ki je ležalo nad »tem¬ nim delom sveta". Pokazala se je dežela z rodovit¬ nimi pokrajinami in širnimi puščavami, velikimi re¬ kami in nebotičnimi gorami: med temi in nad temi je grozna beda. Krščanska cerkev, zavetišče člove¬ škega rodu, je takoj pripravljena, da olajša bedo. V Afriki moremo mnogo pridobiti; gre se za pri¬ hodnjost dela sveta, ki je trikrat večji od Evrope; gre se za usodo nad dvesto milijonov ljudi. Kaj so malomestna podjetja v Evropi v primeri s temi sve¬ tovnimi vprašanji? Tam v Afriki gre se danes za to, ali naj temu delu sveta in njegovim prebivalcem postane gospod izlam s svojim barbarstvom, ali pa krščanstvo s svojo omiko. Izlam je stoletja gospodoval velikemu delu Afrike. Mohamedovci so zaseli obrežja na vzhodu in severu in posredovali promet z notranjo deželo; mohamedovci so sploh smatrali Afriko kot svojo posest. A tu pridejo kristijanje, ki prete izlamu od¬ vzeti gospodstvo; vsled tega upor mohamedovcev proti prodiranju kristijanov v Afriki. Kmalu potem, ko je neka evropska država zasela postojanko ob afričanskem obrežju, bile so vstaje, katere so pro- vzročili mohamedovci. Tako je bilo, ko se je leta 1882 vzdignil v Egiptu znani Arabi-paša s kli¬ cem : »Egipt Egipčanom!“ „Dežele izlama izhmi- tom; proč s kristijani!“ V Sudanu je znani Mahdi skušal doseči isti namen. Leta 1881 se je vzdignil na otoku »Abba“ na Belem Nilu pri Kartumu derviš, z imenom Moha¬ med Ahmed, ter se je imenoval Mahdija, katerega 50 mahomedovci pričakovali. Po mohamedovskih na¬ zorih je bil Kristus prerok, ki bode zopet prišel ob koncu časov, da razširi izlam po vsem svetu. Pred Kristusom pa mora še priti Mahdi. Ta beseda bi se morala glasiti »El-Mohdi“, to je vodnik, namreč do zmage izlama. Ker je derviš Mohamed Ahmed slučajno imel nekatera znamenja Mahdijeva, pridobil 51 je pri mnogih fanatikih v Sudanu vero na svoje poslanje. K temu je pripomoglo, da Sudanci niso bili zadovoljni z vlado, ki je ovirala suženjstvo. Fanatiki in nezadovoljneži so se takoj zbrali okoli Mahdija. V kratkem času si je osvojil egipčanski pokrajini Tekele in Nuba, dalje glavno mesto v Kordofanu, El-Obeid, pobil egipčansko armado 12.000 mož pod Hicks-pašo, in naposled vzel Kartum, katerega je Gor- don-paša junaško branil. Za glavnim mestom si je Mahdi podjarmil ves Sudan do Eudečega Morja in druzega katarakta Nilovega. Mahdi je hotel vpeljati prvotno strogost izlamitske postave; kadenje, pitje upijanljivih pijač je strogo prepovedano. Kogar zalotijo, da kadi cigareto, dobi jih 25 ali 50 z bičem. Tatu odrežejo srednji prst; če ga drugič dobe, odrežejo mu desno roko. Istotako je kaznovan, kdor ne moli petkrat na dan. Ta obnov¬ ljeni izlam je hotel Mahdi razširiti po vsem svetu. Nameraval je iti s svojo armado iz Kartuma v Kairo, Meko, Jeruzalem, Carjigrad, in osvojiti vso Evropo; za Berolin n. pr. je že imenoval svojega emirja. Mahdi pa je podlegel pri Kartumu, predno je izvršil svoje načrte. Njegov naslednik Abdullahi ima svoj sedež v Omdurmanu, ki je novo glavno mesto s 100.000 prebivalci. On se ne imenuje Mahdi, ker je le jeden Mahdi, kakor je bil le jeden prorok. Ko sem bil leta 1883 v Kartumu, imela je vas Omdur- man mota jemo nove prta Evropec ne more brez smrtne nevarnosti od Bo¬ dečega Morja ali iz južnega Egipta uro daleč prit; v Mahdijevo državo. Mahdi ni dosegel vspehov to¬ liko s spretnostjo, kakor s pomočjo sveta, kjer je bila vojska. Njegov vojak, derviš, gre po puščavi pod pekočimi solnčnimi žarki brez obuvala in po¬ krivala, cunjo okoli ledij, v levi roki držeč sulico^ sedem koč, danes je ondi veliko mesto. Sra- je za nas Evropce, da ljudje, katere imenu- divjake aii poldivjake, pred našimi očmi usta- državo, ki je velika, kakor pol Evrope, in za¬ preti vsakemu evropskemu vplivu. Nobeden .. . ..... _ . ... s Ivu bodi dekla židovsko-kalvinski gospodi. — Hva¬ lijo se katoliški ogrski škofje, ki se dajo oklepati v okvir ogrskega šovinizma, ki se, — kakor je rekel grof Szapary, — identifikujejo z duhom, ki prevla¬ duje v deželi in v narodu. Grajajo se pa katoliški duhovniki, ako vestno vršijo svojo dolžnost; „ti opravljajo", — kakor je govoril isti ministerski pred¬ sednik, — „krtovo delo“, ker ne poznajo svojega poklica ali ga vsaj priznati nočejo; to pa ni v ko¬ rist ni dežele in ni cerkve; pričakovati je, da pre¬ vlada zmerna stranka ter da po volji države pripomore do zmage. Ne, mi pa upamo, da tako daleč na Ogrskem še niso zabredli; tolike zmedenosti pojmov vendar ne moremo priznati, da bi zastopniki katoliške cerkve ne imeli druge naloge, nego delati na to, da povsod pride do zmage volja države, kakor hočejo zastop¬ niki absolutne države. — A zato treba, da tudi na Madjarskem začno čislati idejo svobode, da na pod¬ lagi krščanskih načel pridejo do svojih pravic tudi oni milijoni, katerim se sedaj kratijo v imenu talmi- liberalne svobode. — Katoliška stranka tu- in on¬ stran Litave ima prelepo in prepotrebno nalogo, idejalom svobode pripomoči do zmage ter na pod¬ lagi krščanskih načel zadovoljiti avstrijske narode, postaviti Avstrijo zopet na zgodovinska tla ter jej s tem zagotoviti stalni in vpliven obstanek v koncertu evropskih držav. Dolenjska železnica. (Dalje.) Za prekmorsko blago določilo se je 417 va¬ gonov, tedaj tako število, da mu gori izkazanih 126.515 večinoma revnih prebivalcev ni niti fizično, niti gmotno kos. Žito in moka zahtevala bi 668 vagonov. Ker pa Dolenjska žita in moke ne izvaža in tri četrt svojih potrebščin s svojim pridelkom pokrije, tedaj bode teh 668 vagonov nepokrito zadnjo četrt, ki se ima uvažati, reprezentovalo, kar je očividno pomota. To naj bodo le male poskušnje. Ravno tako se računi tudi z ostalim blagom v izkaznici dohodkov; iz te se prav lahko razvidi, da se skuša količino prevoznega blaga in pa tovorninski nastavek kolikor možno visoko določiti, da bi se pokazali zadostni dohodki. Tu ni na mestu, da bi se dokazovalo, kako napačni so ti nastavki, na podlagi kojih je se¬ stavljena svota prometnih dohodkov, zadostuje, ako dokažemo, kako negotovi so podatki, ki so visoki deželni zastop pripravili k temu, da je sploh kako gotovo številko dohodkov nastavil. Sicer bi bilo vse jedno i za deželni zastop i za deželo samo. Ker pa mora biti s številko do¬ hodkov dokazano, da se poroštvo dežele prav nič ne bode rabilo, ali pa prav malo, se mora vendar zahtevati, da bi proračunjeni dohodki bili rezultat pozitivnih in pravilnih podatkov, ti pa zopet vspeh jako natančnih poizvedeb. Kosmati dohodek dolenjskih železnic izračunjen je na 512.500 gld. na desni rami ščit iz kože nosorogove, mohame¬ danski rožni venec okoli vratu', usnjato mošnjo na pasu z zamorskim prosom, čegar prgišče mu čez dan zadošča za hrano, pije pa deževnico; v puščavi je doma, ter prenese toliko, kolikor velblod. Drugače je z Evropcem. Ta ne more v puščavo brez orodja; ob poletnem času je potovanje nemogoče, z4-se in za velblode mora vodo seboj nositi: to vse ovira prodiranje armade. (Dalje sledi:) Knjige družbe sv. Mohorja. (Ocenili Cirilovei.) (Dalje.) 3. „Občna zgodovina za slovensko ljudstvo/ — Spisal Josip Stare, kr. profesor višje realke v Zagrebu. Štirinajsti snopič nam opisuje dobo od 1815. do 1848. leta. Pariška prekueija 1. 1830 deli prav naravno to dobo v dva oddelka. — Od 1. 1815. do leta 1830. si je Evropa nekoliko odpočila od Na¬ poleonovih vojsk; sveta zveza, ki so jo sklenili car *" rilski, cesar avstrijski in pa kralj pruski, hotela je že v kali zadušiti vsako svobodno gibanje, vendar ideje, ki so po francoski revoluciji prešinile vso Evropo, niso se dale zatreti. Posebno lep sad so Letni prometni stroški znašali bi 237.600 gld., tedaj bi bilo čistega dohodka 275.000 gld. Ker je na leto za obrestovanje in razdolževanje prijoritet 296.953gld. določenih, znašal bi tedaj glasom proračuna železničnega odseka pri navadnih obratnih dohodkih pri¬ manjkljaj 21.953 gld., kojega bi morala dežela vsled poroštva pokriti. To bode se zgodilo, ako bodo dohodki taki, kakor jih je optimistično železnični odsek nastavil. Ako se pa pomisli, da so po gorejšnjem izpe- Ijavanji domnevani obratni dohodki na pol previsoko nastavljeni in da se smejo k večjemu proračuniti na 256.250 gld., znašal bode čisti dohodek, ako se pri¬ merjajo obratni troški v znesku 247.600 gld. z do¬ hodki, le 18.650 gld. Ker pa garantovana potrebščina za razdolžitev in obrestovanje gradbinskih prijoritet 296.953 gld. znaša, pokaže se, ako bolj trezno računamo, pri gori izkazanem čistem dohodku potemtakem primanj- klj aj 278.303 gld., kojega bo dežela morala pokriti. Podpisanim ni treba predbacivati pesimizma, ako jih dejanjski položaj k rezultatu privede, kojemu železnični odsek sam načelno oporekati ne more, kajti tudi on izračuni deficit, samo da je slednji veliko manji, nego gori izkazani; bistveno pa je re¬ zultat jednak: navadni obratni dohodki ne pokrijo obratnih troškov ter obresto- vanja in razdolževanja gradbinske glav¬ nice, in samo to že zadostuje popolnoma, da na¬ stane v deželi nemir glede sklepa, vsled kojega bi morala dežela 75 dolgih let nositi težko breme, to je, pokrivati deficit. Politični pregled. V Ljubljani, 7. januvarija. N ©trma j e dežel®. Vladna izjava glede notranjega če- ■ škega uradnega jezika. Izjavo, katero so av- j sirijski listi že dolgo napovedovali, je v imenu vlade dne 5. januvarija prebral cesarski namestnik grof Thun. Izjava ta ni zadovoljila Mladočehov, a ti so že poprej naznanili, da tej izjavi ne pripisujejo no¬ bene važnosti, a zadovoljila tudi ni Staročehov, ki so upali, da jim pripomore izmotati se iz zmedenih razmer. Vlada se suče pri tej izjavi bolj v splošnih frazah, da hoče varovati enotnost češke dežele ne toliko iz narodnega kolikor iz državnega avstrijskega stališča, obeta, da hoče pred konečno določitvijo o uradnem jeziku vprašati še za mnenje deželni zbor ter da bode skušala ustreči vsem opravičenim zahtevam obeh narodov v deželi. Nič novega in nič posebnega: Volk sit in ovea cela! Shod antisemitov dunajskih, ki se je imel vršiti dne 4. t. m., je vlada zabranila. Shoda bi se bil vdeležil tudi antisemitski mesija Schonerer ; kakor se vidi, dunajski cesarski namestnik v odloč¬ nosti proti antisemitom vedno bolj posnema hrvat- skega bana Hedervary-ja. Surovosti pri ljudskem štetju. N Li- bercih na Češkem so delavca Tvrdy-ja odstavili od dela, ker je rekel svojemu delodajalcu, ki ga je na- j govarj al, da naj vpiše nemški, kot občevalni jezik, i Vi ste Nemec, jaz sem Ceh in v češkem je- : ziku občujem ter je češki moj občevalni jezik. Od tega ne odstopim, ako bi imel tndi lakote umreti. — Drugi vzgled lepe značajnosti: Ceh Šiudelar, 751etni starček z družino deseterih oseb, odvisen delavec, je rekel, ko so ga opozorili na njegovo od¬ visnost: Stojim že blizo groba, danes ali jutri po¬ kliče me Bog pred sodbo in jaz nečem priti pred sodbo obtežen z grehom, da sem zatajil svoj ma¬ terini jezik. Vnanje države. Srbija. Srbska vlada se bo bržkone v krat¬ kem izpremenila; kakor se poroča iz Belega Grada, odstopil bo minister notranjih zadev Gjaja, in sicer zato, da se odtegne vednim napadom. Gjaja je namreč katolik in sin nekedanjih avstrijskih pod¬ ložnikov, kar mu seveda njegovi nasprotniki v naj¬ večjo napako štejejo. Bolgarija. Rusija pošilja neprenehoma orožje v Srbijo, kar vzbuja veliko vznemirjenost mej bol¬ garskim prebivalstvom. Bolgarje so vzlasti zato tako nejevoljni, ker se oborožujejo ž njim srbski deželo- brambovci, ki ga utegnejo ob mejah zlorabiti. Rusija. Da bi se vendar zaprečilo silno iz¬ seljevanje ruskih kmetov v Ameriko, ukrenila je ruska vlada novo naredbo. Pač je morala uvideti, da se kmetje selijo le zaradi bede in pomanjkanja v domovini. Zato je torej ruska vlada izdala carjev ukaz, vsled katerega bode mogoče poljskim kmetom jemati v najem velika državna posestva ob Visli, kakor je to tudi po druzih pokrajinah. S tem bode ruska vlada izvestno bolj zaprečila silno izseljevanje svojih podložnikov, kakor ko bi še toliko vojakov postavila ob svojih mejah. Nemčija. Dne 17. januvarija bo praznoval Windthorst svojo osemdesetletnico. Katoliki nemški se pripravljajo, da bi imenovanega boritelja za ka¬ toliške pravice na Nemškem dostojno počastili. — Neki nemški uradni list zagotavlja, da je od av¬ strijsko - nemškega pogajanja pričakovati dobrega vspeha. — Lahko da, a to za Nemčijo, nikakor pa ne tako tudi za Avstrijo. Italija. Nezadovoljnost med italijanskimi de¬ lavskimi krogi raste od dne do dne. V mnogih mestih je na stotine stradajočih delavcev, ki zahte¬ vajo delo. Javnega miru do zdaj še niso kalili. Francija. Povodom novega leta so pisali vsi pariški listi, da je evropski mir bolj zagotovljen, kakor je bil pred leti. Vsekako je Bismarckov od¬ stop mirovno vplival na evropsko politiko, zakaj od¬ kar je odstopil nemški železni kancelar, ne prete si več narodi z bojem. Cesar Viljem II. gotovo ne goji bojnih mislij. — Tako se tolažijo vladajoči republi¬ kanci, meneč, da se bodo le tem potem mirno re¬ dili pri narodovih jaslih. Anglija. Parnell je šel iz Boulogna v London, O’Brien pa v Pariz. Pogajanje med obema stran¬ kama se bo kmalu znova pričelo, a kje, ni še do¬ ločeno. Da se bodete obe stranki pogodili, menijo angleški listi zato, ker ne namerava Parnell po svojem dohodu na Irsko pričeti takoj zopet stran¬ karskega boja. Kakor je omenil neki irski poslanec, ki se je vdeležil konference v Boulognu, nekemu angleškemu časnikarju, upati je v resnici sprave obeh strank, vsled katere bo Parnell začasno od¬ stopil, a v istini ostane vodja irski stranki. Mej tem časom pa jo bode vodil Dillon, ali če bo mo¬ goče celo O’Brien. Zgoraj omenjeni irski poslanec se je tako-le izrazil: Videli bodete, da bodo imele te konference dober vspeh. Irsko ljudstvo bo v tej težkoči sijajno zmagalo. Parnellu se bo skazala pra¬ vičnost na nepričakovani način. Predno preteče teden dnij, izdal se bo manifest, ki bo ozdravil vse rane ter stranko ojačil in zjedinil bolj, kakor je bila nekdaj. — Kakor zagotavlja neki dublinski list, na- rodile na Balkanu. Več stoletij so zdihovali kr¬ ščanski narodi pod krutim turškim jarmom, a splošno navdušenje za svobodo je sedaj tudi nje poprijelo. Grki so se spomnili junaških del slavnih svojih prednikov, pa so se uprli z vso silo Turkom. Strašno so se le-ti maščevali. Poleg drugih grozovitnostij so carigrajskega patrijarha Gregorija v svečani opravi obesili na cerkvenih vratih. — Grki so vzbudili vedno več sočutja, cela krdela prostovoljcev so se jim pridružila, in zmagan je bil kruti sovražnik. — Tudi uboga srbska „raja“, ki je toliko let le tlako delala, desetino dajala in pa „harač“ plačevala, spu¬ stila se je v obupni boj proti petstoletnemu tlači¬ telju. Najbolj sta se v teh bojih odlikovala Črni Jurij in pozneje Miloš Obrenovič, ki je bil tudi prvi "knjaz“ srbski. Mej tem so prav na Francoskem, kjer se je pričelo svobodoumno gibanje, razmere prešle v stari tir; tega Francozi niso mogli trpeti; zloglasne na- redbe Karola X., znane pod imenom Julijske ordo- nance“, razburile so narod, da je z orožjem jel braniti svoje pravice in svoboščine. Velik je bil upliv julijske revolucije po vseh evropskih državah. Bel¬ gija se je takoj uprla Holandiji, priborila si prostost in lastnega kralja; v Švici so po hudem boji zma¬ gali demokrati nad aristokrati; tudi v Italiji so bile razmere vedno bolj napete. Blagohotni papež Pij IX. je vpeljal mnogo novega: tako je dovolil svobod¬ nejšo pisavo po časopisih in dal rimskemu mestu tudi svobodoumni občinski red. V vsej zahodni Ev¬ ropi se je torej vedno bolj širilo ustavno življenje, v vzhodni Evropi, v Avstriji, Ruski in Pruski pa so imeli vladarji še neomejeno oblast. Kot blisk pa se kmalu raznese novica o novem prevratu na Fran¬ coskem, o takozvani februvarski revoluciji. Zopet je prelival francoski narod svojo kri. Glas o tem pre¬ vratu je do dobrega pretresel vso Evropo ter povsod vzbudil svobodoumnih državljanov, ki so se jeli po¬ tegovati za ustavno življenje. Tako smo v kratkem načrtali dogodke, ki nam jih je opisalo spretno pero učenega gospoda pro¬ fesorja, ki druži umetni — znanstvu odgovarjajoči — sestav s prav poljudnim pripovedovanjem. Nedostatkov knjiga nima, (na str. 247. naj se v zadnji vrsti čita mesto 1. 1808. — 1. 1818.; isto- tako naj se zameni na str. 268. „grad“ z izrazom „mesto“), hvalno pa je omeniti, da se povsod tako natančno ozira na slovanske razmere, (primerjaj: osvoboditev Srbije, str. 261., poljski prevrat, stran 360., hrvaške razmere, str. 354 itd.) in tudi Slo¬ vencev omenja, kjer je le prilika. (Cfr. str. 353., 400 itd.) Prav tako, vsaj „kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti“. (Dalje sledi.) merava O’Brien postaviti se še ta mesec pred irsko policijo ter prestati prisojeno mu kazen. Španija. Španjskih liberalcev zveza se ruši, zakaj Sagasta je odklonil nagovarjanje, da bi z naprednjaško stranko in republikanci vodil vo¬ lilno gibanje. Castelarjevi pristaši se pa družijo z najhujšimi republikanci, dočim si išče Sagasta so¬ mišljenikov med prostimi konservativci. Ta razdor med liberalci bo pa konservativcem le v zmago. Nizozemsko. Kakor zagotavljajo nekateri nemški listi, sostavlja ministerski svet na povelje nizozemske-kraljice regentinje postavno predlogo v zavarovanje delavskih interesov. Afrika. Nedavno je došel kardinal Lavigerie v Biskro, kjer bode umestil »brate saharske", ki so se posvetili miroljubivemu pospeševanju kulture med Afričani. Petdeset »saharskih bratov", izvoljenih iz več ko 1700 oseb, ki so se oglasili na vabilo kardinala Lavigerieja, ostalo bode 15 mesecev v Biskri, da se pripravijo za izredno apostolsko delo¬ vanje. Najpopreje se bodo priučili tamošnjih prebi¬ valcev govorici, učili se pridelovati dateljne in zele- njad in ob jednem se vadili sukati orožje. Na to pojdejo bratje v puščavo, nastanili se na kraji, kjer bode kaj vode ter tu zgradili hišo božjo. Razdeljeni bodo v zidarje, poljedeljce, lovce itd. V njihovem spremstvu bodeta dva misijonarja in jeden zamorski zdravnik. Slavni človekoljub kardinal Lavigerie upa, da bo imelo to njegovo podjetje najboljši vspeh, da bo pridobil od ropa živeča ljudstva za poljedelstvo in s tem zatiral prežalostni suženjski stan. Izvirni dopisi. Iz Zagreba. Ko je o priliki proračunske raz¬ prave v hrvatskem saboru omenil župan zagrebški in narodni poslanec dr. Amruš, kako slabo se pri nas sploh v vseh strokah gospodari radi naše od¬ visnosti v financijalnem pogledu, oponašali so mu vladni privrženci slabo gospodarstvo mesta Zagreba, seveda kar so v zastopstvu opozicijonalci v večini. Opisali smo že v prejšnjih dopisih, kako grdo so madjarski poslanci napadali vse, kar je hrvatskega, pa ni tedaj nič čudno, da so se izpodtaknili ob zastopstvo glavnega me-ta kraljevine Hrvatske. Tukaj se sicer niso upali na dan, kajti tudi njim je znano, kaj mora vse mestno zastopstvo in mesto samo zavoljo tega trpeti, ktr je opozicijonalno, ali recimo rajše, ker je še po mišljenju hrvatsko ostalo. Ne ene polajšave ni dobilo mesto dozdaj pri vseh svojih podjetjih. Ko je mesto iskalo posojila, da si sezida veliko vojašnico in šole, dobilo ga je naj- poprej na Dunaju pod precej povoljnimi pogoji, ali vlada pogodbe ni potrdila, in mesto je bilo prisiljeno v Budimpešto se obrniti. Tukaj je seveda dobilo tudi posojilo, ali z večimi obrestmi, pa se vlada vendar ni branila pogodbe potrditi. Ko je mestno zastopstvo prosilo, da bi se izdalo posojilo na srečke, kakor to dobivajo druga manjša mesta, bila jim je prošnja odbita; in ko so se obrnili do ministerstva financ, da bi jih oslobodil davka od tega posojila, kar je bilo dovoljeno mnogim mestom na Ogrskem, jim je odgovoril, da to za Zagreb ne more biti. Na Ogr¬ skem so po mestih nove hiše proste davka 20 let, pri nas le 12. Ko je treba kaj zidati za državne svrhe, kakor na pr. novi kolodvor, morala je mestna občina dati zemljišče za to, kajti drugače bi bili Madjari postavili kolodvor celo uro daleč od mesta. Pa koliko je še drugih zaprek, ki jih mora mestna občina pretrpeti od strani skupne vlade, pa se za¬ tegadelj ne more tako razvijati, kakor bi se mogla v drugih srečnejših okolnostih. To znajo dobro madjaroni, pa so se vendar drznili oponašati županu slabo gospodarstvo. Seveda je župan ta napad odbil, ter dotične poslance opozoril, da se o tem vprašanju ne more v saboru razpravljati, nego v mestnem zastopstvu. Vendar pa se dozdaj o tem še ni razpravljalo in se menda tudi ne bode, saj je stvar jasna, odkod pri¬ hajajo težave v gospodarstvu. Žalostno je pri nas, da se povsodi vmešavajo politična vprašanja, tudi tam, kjer jih ni treba. Tako na pr. vlada ni hotela po¬ trditi izvolitve mestnega sodnika Fr. Folnegoviča, ker je privrženec Starčevičeve stranke. Poprejšnji j sodnik je bil vladni človek, katerega je pa mestno zastopstvo vsejedno volilo, ker ni hotelo imeti med seboj političnih prepirov. In zdaj, ko bi bil sodnik od opozicijonalne stranke, noče vlada temu pri¬ trditi. Radi tega je bila tudi zadnja seja mestnega zastopstva precej živahna, ker madjaronska stranka je zahtevala po zastopniku Kršnjavem, da se voli precej novi sodnik, četudi volitev ni bila na dnevnem redu. Ali bilo je nekaj drugega. Madjaroni so bili slučajno v večini, pa so hoteli to priložnost porabiti v svojo svrho. Vendar pa se jim ni posrečilo, ker sploh ni bila volitev med točkami omenjene seje. Domoljubni zastopniki pa bi morali biti oprezni, da ne bodo ostajali v manjšini, ker zdaj se je pokazalo, kako rado bi madjaronstvo tudi v našem zastopstvu zmago slavilo. Dočim je naš deželni proračun za leto 1891. dobil najvišje odobrenje, povrnila je vlada mestni proračun za bodoče leto, ker ni mogla odobriti iz- venrednih troškov, posebno ne onih svot, ki so do¬ ločene za Strigino operno stagiono in pa za Ka¬ čičev spomenik. Res je, da ima mesto toliko potreb, da skoraj ni misliti na takšna podjetja, ali kam bomo pa prišli, če bomo vsako domoljubno podjetje prezirali radi prevelikih troškov? Oživiti vsaj za nekaj časa domačo opero ter si privoščiti nekoliko duševnih užitkov od narodne glasbe, to se vendar ne bi smelo na merodavnem mestu tako hladno za¬ vreči. A mesto ozaljšati s spomeniki naših slavnih mož je pa dolžnost našega zastopstva, saj tako de¬ lajo po vsem naobraženem svetu, in le pri nas bi morala biti izjema radi neznatne svote, ki se za¬ hteva v mestnem proračunu! Vidi se iz vsega, da pri nas ne vidijo radi, če se goje narodni ideali, dočim jih drugje ravno merodavni krogi z velikimi podporami oživotvarjajo. Pri nas so zavladali v no¬ vejšem času čudni nazori, posebno kar se tiče na¬ rodnih zadev. Vse kar budi narodno samosvest, treba počasi odstraniti, pa tako pripraviti najpoprej pot indeferentizmu v tem pogledu, a kasneje bi se mogla počasi tudi samosvest zgubiti. Dvomim, da bi se dalo to tako lahko izvesti, kajti čas hiti, pa bi mogel tudi take osnove poprej pokopati, kakor bi kdo mislil. Bog daj 1 Dnevne novice. (Deželni odbor kranjski) je imenoval gospoda drd. M. Jagodica sekundarijem na kirurškem in gospoda drd. R. Repiča na dermatološkem oddelku deželne bolnišnice. (Ljudsko štetje.) Vodja tovarne v Goričanih je za Nemce zapisal vse osobje, ki stanuje v tovarni¬ ških prostorih. — Dalje se nam poroča, da so urad- j niki pri nekem okrajnem glavarstvu na Kranjskem v rubriko »občevalni jezik" zapisali »deutsch-slo- venisch", da ni nobene zamere. — Smešne, a tudi nevesele vesti se nam poročajo glede na ljudsko štetje iz mnogih krajev, osobito pa iz našega stol¬ nega mesta. Difficile est satiram non scribere. (Odbor »Katol. političnega društva") ima jutri dne 8. t. m. ob 7. uri zvečer v hiši »Katol. roko¬ delskih pomočnikov" sejo, h kateri so tem potom povabljeni vsi gg. odborniki. (Ogenj.) Nocoj ob 3 / i 1. uro je dvakratni strel z Grada naznanil ogenj na Poljanah. Pogorela je kovačnica podkovske šole, streha na hlevu in vsa krma. Vzrok ognja ni znan. Imenovano poslopje je lastnina c. kr. kmetijske družbe. (Umrla) je včeraj zjutraj gdč. Alojzija Orel, hišna posestnica, jedna onih vrlih narodnih dam, ki se leto za letom trudijo z nabiranjem darov in lastnoročnim delom, da o Božiču v ljubljanski čital¬ nici obdare s popolno obleko lepo število učencev in učenk tukajšnjih ljudskih šol. N. v m. p. (Visoka starost.) Sinoči je umrla v tukajšnji mestni ubožnici na Karlovški cesti Helena Bre- j celjnik, rojena še v prejšnjem stoletju 1. 1796. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, 4. t. m., pred- I stavljala se je v čitalnici prvič Palmova iz ruščine i poslovenjena drama v petih dejanjih »Naš pri- ■ jatelj N j ek luž e v". Priporočala se je kot »re- j pertoarna igra vseh slovanskih gledišč" in prav to . je privabilo toliko dičnega občinstva, da so bili vsi ; prostori razprodani. Reči moramo, da nas je ta ’ igra kaj prijetno iznenadila. Nič tiste francoske i frivolnosti, nič nemške sentimentalnosti, nič tistih neverjetnih in nemogočih značajev! Snov je dokaj priprosta, iz meščanskega življenja vzeta, izpeljava pa kar osupne s svojo nenavadnostjo. Blagajnik j Njeklužev, ki uživa spoštovanje in zaupanje vseh < meščanov, postane slepar. Da bi mu ne prišli na l sled, skuša si dobiti bogato nevesto. Nataša, hčerka • bogatega trgovca, mu je naklonjena. Ali njena čista in blaga duša dime ga tako, da jej obstoji svoj zločin. Ta njegova izpoved neizkušeno in bistvo sle¬ parstva še ne umečo Natašo le še bolj razvnanie, da hoče nevrednežu pomagati z denarjem; ko pa to ni možno, pripravljena je iti za njim v Sibirijo. Tu izve, koliko nesreče je provzročila njegova go¬ ljufija; h krati nadkrili v njej boljše prepričanje slepo strast: zopet se oklene vratu očetovega, pre- | pustivši Njekluževa zasluženi kazni. — Tak konec j osupnil je marsikoga, ki je vajen nemškim in fran¬ coskim igram, končujočim se z obligatnimi samo¬ mori; ali prav ta konec je najboljša stran igre, ker čisto realno snov podreja vzvišeni nravstveni ideji. Tacih iger pogrešamo ! Želeli bi le, da bi bila igra nekoliko krajše razporedjena, a boljše zapletena. Predolgo je prvo in tretje dejanje, prekratko moti¬ viran v petem dejanju dušni preobrat Natašin. — Igralo se je prav dobro. Glavni ulogi (Natašo in Njekluževa) sta izborno pogodila gospa Borštnik- Zvonarjeva in g.Borštnik. Gdč. Nigrino va je zelo naravno igrala Julijo Antonovno Stavicko, gospa Danilova pa Avdotjo Mironovno Bjelovo. Tudi gdč. Sl a v če v a (Ana Ivžnovna Pospjelova) bi zelo ugajala, ko ne bi govorila s previsokim glasom. G. Sršen (Štefan Mirovič Laptjev) zna se smelo kretati tudi v ulogah, njemu ne prikladnih. Prav ljubko igral je g. Danilo mladega, malo še otroč¬ jega Mišo. Manj ugajal nam je g. Lovšin. Isto- tako smo marsikaj pogrešali pri ostalih manjših ulogah. Kot glavni nedostatek pa je — in to velja skoro vsem igralcem — da dajejo sem ter tja še- petalcu preveliko nalogo. Izgublja se s tem včasih najlepši učinek. Pa to so le malenkosti, ki jih no¬ čemo in ne smemo strogo soditi, uvažujoči naše razmere. V obče smo bili zelo zadovoljni. Upamo, da bomo imeli še mnogokrat priliko, videti to igro. Ako še omenimo, da so bile ruske noše dokaj pri¬ merne — zelo ukusno je bila napravljena zlasti gospa Danilova v tretjem dejanju — zvršfli smo časnikarsko dolžnost svojo. (Novo pevsko društvo v Ljubljani.) Ni dolgo tega, ko smo poročali, da je pevski zbor ljubljanske čitalnice prenehal biti. Bali smo se že, da bi uteg¬ nilo to biti na kvar narodnemu socijalnemu živ¬ ljenju v Ljubljani. Ali ako sodimo po vzrokih, ki so čitalniškemu zboru tla izmaknili — katerih pa ne obešamo na veliki zvon, dasi so po Ljubljani javno-tajni — in ako smo dobro poučeni o tem, kar se najnovejši čas snuje v »Glasbeni Matici" — ni nam treba biti v skrbčh glede slovenskega petja. V »Glasbeni »Matici", v zavodu, ki ima v prvi vrsti skrbeti za narodno glasbo, namerava se usta¬ noviti novo pevsko društvo, čegar namen bo, gojiti izključljivo umetnostno petje, kakorš- nega smo v Ljubljani večkrat pogrešali. Imena vrlih pevcev in čez vse izbornega pevovodje, — katera pa danes še ne objavimo, ker ni še vsa stvar po¬ polnoma vrejena, — pričajo nam, da se bo pravo koncertno petje v Ljubljani še-le prav za prav raz¬ vijati začelo. Želimo najboljšega vspeha. (Olikauost naših »Mladih".) Prijatelj našega lista nam poroča: Že dlje časa sem slišal govorico po Ljubljani, kako nečuveno je bil napaden duhov¬ nik, v vsakem oziru poštenjak, v ljubljanski čital¬ nici. Pazljivo zasledujem delovanje »Mladih", ka- koršno se zasebno pojavlja in očitno, osobito v nji¬ hovih glasilih »Slov Narodu" in „Brusu“, in jih dobro poznam, vendar nisem mogel sam sebi ver¬ jeti, da bi sploh kaj jednacega mogoče bilo med Slovenci. Zato pišem dotičnemu vrlemu duhovniku samemu, in le-ta mi odgovori dne 6. t. m. to-le: »Dne 17. aprila 1890, ko sem se ločil od Tebe in p. n. g. X., šel sem v čitalnico, kjer bi se po do¬ govoru morali suiti k obedu trije duhovni tovariši. Jaz sem bil prvi na mestu, zato sem šel pogledat po gostilniških prostorih, če bi morebiti bil kje v kakem kotu kateri mojih tovarišev. Pri tem ogledo¬ vanju, katero, kakor mdnim, ni niti v krčmi nena¬ vadno, niti nedostojno, pozdravi me nekdo, poznal ga pač nisem, z besedami: »Far, ali misliš, da je tukaj altar?" Usedel sem se v salonu v kot in pričakoval svoja tovariša, ki sta došla kmalu potem; sklenil sem pa tudi, da nikdar več tja ne pojdem." — Toliko naš prijatelj. To je tedaj olika naših »Mladih", kakoršna se čestokrat pojavlja v »Slov. Narodu", osobito pa v »Brusu", ki v svoji 24. številki m. 1. tako-le prodaje svojo modrost: »Pastirje, kar smo jih imeli, ali bi vsaj radi imeli, bijejo z raznimi, marsikdaj tudi zakrivljenimi palicami" . . . »A prišel je volk v vijoličastem ogrinjalu med čredo našo in razpršil jo je" ... »To so le kamnički, s katerimi »domino" igra kak¬ šen Jakob, ki je jednako lokav, kakor svetopisemski očak." — Na koga so ti stavki obrneni, ni težko pogoditi. Na take podlosti načelno ne odgovarjamo. Ali ugaja tako početje tudi onim velmožem, ki vedno vpijejo, da je duhovščina kriva razpora? (Iz Št. Vida) nam poroča prijatelj našega lista: V nedeljo dne 28. grudna je priredila naša čital¬ nica v lepi dvorani »Rokodelskega doma" prav pri- jeten večer s petjem, deklamacijo, komičnim pri¬ zorom in igro »Kje je meja?" Ves program se je zvršil na čast sodelujočih, posebno pa moram po¬ hvaliti igralce: Križa, Kraža, Zverigo, Marijano in njeno hčer. Dobre igre gotovo veliko pripomorejo, da se narod zanimiva za čitalnice, zato kličem šent¬ viškim diletantom: Le tako vrlo naprej! (Z Dovjega) se nam poroča, da je bil pri ob¬ činski volitvi izvoljen županom Jakob Janša, svetovalcema Jurij Pezdernik in Janez Zima, blagajnikom Martin Peternel. Obširnejši dopis objavimo jutri. (Slovensko pevsko društvo) začelo je, kakor se nam poroča iz Ptuja, ravnokar sekirice za koncert v letu 1891. razpošiljati. Najprej dojdejo pojedinim zborom, pri kojih sodelujejo člani društva, štiri pesni, in sicer Nedvčdova »Moja Avstrija", Foer¬ sterjev kor iz »Gorenjskega slavčka", Smetanov kor iz »Prodane neveste" in Volaričev »Grajska hči". Ostali dve pesni pa se boste razposlali pozneje, kakor hitro dojdete iz tiska. Vsak član prejme svoj glas vsake pesmi, kvarteti in kori pa tudi partiture. Zato naj bi cenjeni poverjeniki naznanili natančno število društvenih članov po gla¬ sovih. Ako se je kam pri sedanji pošiljatvi od katerega glasu premalo not poslalo, mogoče bode še nedostatek pri prihodnji pošiljatvi popraviti. P o- zneje se s tem pečati pa je odboru ne¬ mogoče, kajti preobložen je prvič z delom in ne more večkrat pošiljatve ponavljati, drugič pa ne moremo nepotrebnih troškov društveni blagajnici napravljati. Iz teh ozirov prejmejo tudi posamič sta¬ nujoči člani pozneje vse pesmi naenkrat, kedar bodo dbtiskane. Slavna pevska društva prosijo se najuljudneje, da se odzovejo našemu vabilu in da kmalu naznanijo, koliko glasov od vsake pesmi naj se jim pošlje. Sploh naj bi se vse to stvar ti¬ kajoče se želje, pojasnila itd. odboru prej ko mo¬ goče naznanila. — Odbor pobrinil se je letos s temi pripravami za koncert, ker ga skušnje uče, da je zimski čas pevskim vajam ugodnejši nego po¬ letni. Komur ne manjka ljubezni do petja in nekaj gorečnosti za dobro stvar, ne bode mu težko ute¬ meljeni želji ustreči, da se pesmi prav dobro nauči in da se bode ozir jemalo na vse muzikalne na- namestnika v štajerskem deželnem zboru na doticno interpelacijo. Obsojenih je 22 obsojencev na 5 do 14 mesecev težke, s postom poostrene ječe. (Studenci petroleja.) Kakor čitamo v »Obzoru", našli so pri gradnji ceste Križevci-Glogovnica v kri- ževski županiji na Hrvatskem studence petroleja pod šumo Medvednjak blizu sela Ribnjak, kjer na treh krajih vrtajo v zemljo, da se prepričajo, koliko je tega olja. Jedno oko ima 124, drugo 219 in tretje 146 metrov globočine. Doslej more sesalka le 12 litrov na dan vzdigniti. Vsega petroleja so doslej vzdignili 113 ton. Podjetnika sta Ofenheim in Sin¬ ger z Dunaja, ki bodeta na pomlad delo nadaljevala. (»Slovenski jez") v Brdih na Goriškem je imel dne 28. decembra občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni v odbor gg.: Andrej Žnidaršič, predsednik; Anton Jakončič, podpredsednik; Anton pl. Reja, tajnik; Josip Kožlin, blagajnik; L. Juvančič, A. Bele, M. Žamar In Andrej Rigelj, odborniki. Na¬ mestniki: H. Volarič, J. Boštjančič in J. Semolič. (Jezičnik.) Knjiga Slovenska v XIX. veku. D. Spisal J. Marn. XXVIII. leto. V Ljubljani 1890. Natisnila in založila R. Miličeva tiskarna. Tako se imenuje knjižica, ki se v nekaterih odtiskih, kakor doslej, na prodaj dobiva a 60 kr. v »Katoliški bu¬ kvami". Telegrami. Dunaj, 6. januvarija. Danes se je vršil slavnostni obed povodom zvršitve Velikega Dunaja; obeda se je vdeležilo nad 600 oseb pod predsedniškem Schmerlingovim. Zupan, mnogi poslanci, občinski svetovalci in županje predkrajev so bili navzoči. Schmer- ling je napil cesarju, kateremu je zagotavljal ljubezen in zvestobo podložnikov, na kar je sledilo burno odobravanje. Dr. Herbst je napil Dunaju z upom, da Se bode v pri¬ hodnje še lepše razvijal. Župan dr. Prix je pohvalno omenjal zaslug vlade, Taaffeja in cesarskega namestnika, kakor vseh onih, ki so pospeševali združenje Dunaja s predkraji. Podžupan dr. Borschke je napil pobratimstvu velikodunajskih prebivalcev. Pariz, 6. januarija. Iz Palerma povrnivši se časnikar Gregoire, ki je skival Padlevskega, je bil dejan včeraj v zapor. — Vojvoda Nikolaj Leuchtenberški je danes umrl. Lyon, 5. januarija. Pri Saint-Romainu sta trčila dva tovorna vlaka drug ob druzega. Mnogo goved mrtvih in zdrobljenih šestnajst vagonov. Carjigrad, 6. januvarija. Grško - pravo¬ slavne cerkve so se danes zopet otvorile. Umrli 2. januvarija. Neža Osredkar, erevljarjeva žena, 33 let Krakovski nasip 24, jetika — Jožef Ape, lončerjev sin. 7 ur, Streliške ulice 8, slabost. 3. januvarija. Jovana Križaj, šivilja, 20 let, sv. Petra cesta 77, jetika. V bolnišnici: 31. decembra. Lucija Čarman, gostija, 60 let. 3. januvarija. Neža Grošelj, kuharica, 27 let. plučna Tuberkuloza. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura obeh dni —7'3°, in 4'1°, za 4 5 1 * in 1’3° pod normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 7. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 90 gld. 25 kr. Srebrna „ 5% » 100 „ „ 16% „ 90 » 40 „ 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . . 107 „ — Papirna renta, davka prosta 103 » 40 Akcije avstr -ogetske banke. 993 » Kreditne akcije. 306 „ — London 1.13 „ 90 ’ Srebro n Francoski napoleond ... 9 05 1 /., Cesarski eekini 5 „ 39 „ Nemške mark« , . . 55 n 90 Zahvala. m S sani za jednega konja 1 ■ s štirimi sedeži, lahno izdelane. H L? v;,. 9 .. k«. Z i stanuje g hotel „StadtWien 4 ‘ (pri Maliču.) g JR štev. 23 in 24, II. nadstropje. JR c CO ce c - E? (D O M Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Izdajatelj: Matija Kolar. SO po ne- 4 £ i' ;• Oj H CČ M r/i in sredstva v zobo- plombe, po barvi (22) s sedežem za more se sneti; tančnosti. Razposlane note ostanejo last društve- nikov, ki jih bodo na dan koncerta saboj prinesli in zopet odnesli, ako jih prostovoljno ne izroče društvenemu arhivu. Ponavljamo prošnjo, da cenjeni člani društveni blagajnici z društvenino ne ostanejo na dolgu, da bode blagajniku ložje račune vrediti in sedaj narasle obilne troške, ki jih ima društvo, poravnati. Vsem prijateljem, podpornikom »Slov, pevskega društva" želimo veselo novo leto z nado, da ostanejo i v bodoče verni našim namenom! (Zadušila) se je dne 30. decembra v Kropi 42 let stara kočarica Marija Potočnik s svojim poltretje leto starim otrokom. Ženska je rada pila žganje in je bila poleg tega božjastna. Imenovanega dne zjutraj so jo našli mrtvo, ležečo nad otrokovo zibelko. (Licencovanje žrebcev) se bode vršilo dne 15. januvarija ob polu 2. uri v Radovljici, 17. januva¬ rija ob 10. uri v Ljubljani in 19. januvarija ob 10. uri v Kamniku. (V Celji) se je dnš 3. t. m. pri okrožnem so¬ dišču moralo 24 kmetskih mladeničev zagovarjati zaradi znanih dogodkov v Rožnem Dolu pri Mali Nedelji. Dogodki so znani iz odgovora cesarskega več oseb. Sedež za kočijaža daiie so na prodaj čisto nove Dunaj, 7. januarija. V deželnem zboru so predlagali antisemitje, naj vlada popol¬ noma odpravi krošnjarstvo na Dunaju. Deželni zbor je odklonil predlog Verganijev, da bi se vpeljalo razmerno zastopstvo v volilnih kurijah. Deželni zbor je z 29 proti 27 gla¬ sovanj pritrdil sklepu, da pozdravlja gospo¬ darsko približanje Nemčije kot zaželeno po¬ polnitev prijateljskih političnih razmer ter izraža nado, da bodeta vlada in državni zbor pri dotičnih obravnavah z Nemčijo in Ogersko skrbno varovala obrtniške koristi Nižje-Avstrijskega ter za slučajno večje tekmo¬ vanje na vzhodu skrbela za odškodnino. Berolin, 6. januarija. Pribočnik cesarjev, major pl. Hulsen, odpotoval je v Carjigrad, da izroči sultanu dragoceno sabljo kot ce¬ sarjevo darilo. — Kakor poroča vnanji urad, pripoznala je Nemčija republiko združenih držav v Braziliji. Cuxhafen, 7. januarija. Pristanišče zaprli ledeniki, ki so na dolenji Labi 20 čevljev visoki. Poroča se o mnogih srečah ladij. j P s i g - Isi h p -? ■i Lsi pj i i a ■ 1 la 61 [2J i I i h Is Moj pokojni mož gospod Frančišek Zangger je bil pri zavarovalni družbi „THE GRESHAM' za pet tisoč goldi¬ narjev zavarovan. Glavni zastopnik v Ljubljani gosp. Gvidon Zeschko je zavarovano glavnico takoj izplačal brez odtegljeja; vsled tega mi je prijetna dolžnost, da mu še javno izrečem toplo svojo zahvalo ter vsakemu posebno priporočim »THE GRESHAM", kdor hoče zavarovati prihodhjost svoje ljube družine. Celje, dne 30. grudna 1890. Marija Zangger, trgovčeva vdova. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9. Kje? poiz\e se pri upravništvu »Slo¬ venca". Sargove glicerinove specijalitete. g Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno W Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje V? knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof, baron Lie' ig, prof, pl, Hebra \ pl. Zeissl, cesarski svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas W na Dunaji in Meister v Gothi itd. Cf Glicerinove,milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr . v škatljiei 65 kr., v deščicah W 60 ” 65 » W ru nižin ceni je na prodaj S nova kočija (phaeton) 1 ‘S Meneča na oporah, s streho, JR po 3.koščke vkupe 90 kr., v škatljiei po 3 koščke . Medeno glicerinove milo v zavitku po 3 koščke . . . Tekoče glicerinov© milo v steklenici (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) Glicerinova ustna krema v steklenici Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) 'v steklenici' gl 1 — W Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke . . , . i 20 W 14 4 glicerinova zobna krema no . W HlllViMFlVl, (Izvl . stno sredstT0 za lepe " gvitle j.’ M F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. W Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. (12) f I Ob nedeljah in do 7,1. ure. Najnovejše iznajdbe zdravništvu. Najboljše zobem prikladne. ■4 Za vsa dela se jamči. _ Ij Zobozdravnik j I |JSchweiger| stanuje ® i