< -

7

l

v

i»


ABECEDNIK.

@lot>enifcl)=&eutfcf)eč

UmnenMdjlem.

(®«r Strrttn.)

Velja zvezan v platnenem herbtu )  kr.

9Ta Bnnaju.

V c. k. z/aložbi šolskih ^ukev.
1858 .



V javnih šolah se je, ako ministerstvo uka in
bogočastja izjema ne dovoli, samo predpisanih, s
štempelnom šolsko-knižnega prodaja zaznamovanih
bukev poslužili. Tudi ne smejo višje cene bili, ka¬
kor je na pervem listu postavljena.


1 .

i u e o a

i u e o a

2 .

n  n

in, un, on, en na, ne, no!
ni, i-no, u-no, e-no, o-no,
o-na, u-na, e-na, e-ne, u-ne,

0- ne, o-ni, e-ni, u-ni, u-na,
nu-na.

3 .

m  m

um, me, mi, u-mi, a-ma,

1- ma, i-me, na-ma, ma-na,

Slov.-nemški Abcedn. f, Krain. 1

2

ma-ma, ni-ma, ni-ma m.
me-ne, mi-ne, mi-nem^
a-mon, o-na i-ma, um
i-mam, u-ni-mu, i-me-na,
e-ma in mi-na.

4 .

r r

ar, ur, u-ra, me-ra, me-ri,
me-rim, rim, no-rim, mi-ru,
mi-ren, mir, ri-nem, mo¬
ram , o-ma-ra, ra-me-no,
ru-me-no, on no-ri, na ra¬
me, u-ra mi-ne, o-na u-mi-
ra, ne ma-ram, on ni-ma
me-re.

3

5 .

V  v

v, vi, ov! ve, ve-ra, ve-mo,
vem, vam, vir, vi-me, nov,
no-vi, no-vi-na, vi-no, vi¬
nar, e-va, re-va, ni-va,
mer-va, ver-var, ne-var-no,
no-vo, vi-no, en vi-nar,
rav-na ni-va, ne-var-no ra-
ne-na re-va.

6 .

C c .

ce-na, ra-ca, mu-ca, ov-ca,
car, cev, cin, no-vi-ca, no-
vi-nec, ve-nec^ ri-vec, ne-
mec, no-rec, re-ci-mo! me¬
ra, me-ri-ca, ne-ver-ni-ca,
na-ram-ni-ca, i-ma-mo ven-

4

ce, e-no ra-co l-ma-va, mir¬
na ov-ca, mi ve-mono-vi-ce.

7 .

v

C  c

če, če-vo, če-mu? re-če, reč,
več, meč, me-či, me-čem,

V V« V« ~<rč A ■

moc, mo-ci, o-ci, no-ci,
no-čem, nič, čič, u-či, ov¬
čar, ov-či-ča, ro-či-ca, čer-
va, cer-na, ve-čer, več-no,
čer-na noč, ne-mo-re re-či,
in več re-či, ne re-čem

nič, ov-čar no-če vi-na.

8 .

S  s

!§** #  . .

os, as! se, sa, si, si-na,

no-si, nos, na, na-se, ne-

5

se, se-me, se-čem, sen-ca,
sen-či-ca, ser-ce, ser-na, sir,
sin, siv, sim, no-sim, vi-sim,
sam, sa-va, so-va, me-so,
me-sar, sa-ni, sa-mec, sam¬
ci, o-sem, ro-sa, ro-si, cas,
če-sen, me-ce-sen, mi-ren
sem, na ra-mi no-sim,
ce-sar in ce-sa-ri-ca, če-sa

A

se u-ci:

9 .

* v

S  s

uš, še, na-še, na-ša, va-ša,
ma-ša, ru-ša, su-ša, su-šim,
ši-men, ši-lo, ši-vam, naš,
i-maš, mo-raš, reš, veš?
vo-šen, s er-šen, lu-ši-na,

6

la-ni-še, na vi-ša-vi, ni-mas
li-iii a, no-va ma-ša, v

u-še-su mi šu-mi ?  re-ši nas!

10 .

z  z

z, iz. za, mi-za, mi-zar,
zor, za-ra, zi-ma, se-zi,
vez, voz, ra-zu-mim, raz-
ve-se-Jim, o-zna-ni-mo, z
o-čmi, z no-sam, zo-rnse,
ru-me-no zer-no, iz če-sa?
mi-zar ne-se me-so. se po-
zna-mo. o-na ši-va sa-ma

za se.

n.

%  Ž

koUn,t^

H .

ze, re-ze, re-zem, ri-za

v v v f

ro-za, ne-za, ve-za, vi-za ?

zi-va, zi-vi-na, ži-ma, zir,
m6ž, nož, no-ži-ca, no-ži-

ci-ca, ro-zic, ro-zi-ei, zi-vez,
se ver-že. z no-žam re¬

žem. u-n a ze-na l-ma o-sem
si-nov. mi že i-ma-ma
ži-vež za zi-mo.

12 .

I  1

al, a-Ii, mo li, mi lo, ma-lo,
le, lev, les le-se-no, se-lo,
ši-lo, las, laž, lan, la-ni-še ?
ze-len, ze-li-še, luč, lo-ci^
li-ce, li-si-ca, le-vi-ca, sla¬
vec, sla-na, sli-na, slon,
smola, zlo, ž!i-ca, mlin,
mli-nar.

8

Je-se-na mi-za. ma-lo so-li.
že-na la-že. šo-la mi-ne.
li-si-ca lo-vi ma-le ži-va-li.
z u-še-smi sli-šim. ma-lo
las i-ma.

b  b

ob, bo, bom, o-ba, zo-ba,
zo-bam, zo-bec, zob, bob,
rob, ro-ba, ro-bim, ro-bec,
ri-ba, ža-ba, se-be, be-rač,
bo-ri-še, ne-b6, bo-le-zen,
bra-na, bla-go, o-bla-ci-lo,
b rez, br us,bri-sa-lo, re-bro.
bli-zo, slab, zbor.
be-la ro-ži*ca. lu-na na
ne bu. ze-be me. v šo-li

be-re-mo. u-či-li se bo-mo.
ni za no-be-no ra-bo. ri¬
be č lo-vi ri-be. v o-ma-ri
so o-bla-či-Ia.

14 .

P  P.

po, pa, pas, pa-ša, pa-pir,
up, u-paiti, pi-pans, si-pam,
rop. ro-pam. rep, re-pa,
sa-pa, li-pa. li-pan, sip,
si-pa. peč, pe-čan, pe čem,
pe-ča, pe-šec. pe-ro, pe lin,
cep, pi-šal, po-iič, po-Ie-no,
a-pno. že-pio, ple-va, pla-
ni-na, pra-se, pre-pe-li-ca,
per-si, šerp, pše-ni-ca.
ri-ba pla-va. sa-pa pi-še.
pri-pe-va per-vo pe-sem

10

po šo-li. po no-či spi-mo.
le-pi ve-nec i-mam. pes
ren-či. pi-smo pi-šem na
lep pa-pir.

15 .

d  d

da, de, do, ud, od, sddL
so-d ar. sad, sa-dež, ma-dež,
ve-dež, vid, vi-dim, v6-dim,
hd-dim, re-dim,se-dim,rad.
ra-do, ru-da, ru-dar^ zi¬
dar, ded, med, me-den.
led, le-den, vo-da, vo-den,
rdd, so-sed, sod-ba, do-bim,
pa-dem^ po-do-ba, dlan,
dno, dnar. dva, dvor, drin.

t

11

dež pa-da. da-ni se. na
ne-bu so zve-zde. vo-da
iz-vi-ra iz vrel-cov. dre-vo
i-ma de-blo. se-dlar de-la
se-dla. zi-dar zi-da zi-do-ve.
do-bro dre-vo sad ro-di.

i«.

t  t

y

ta, to, ti, te, te-t a, le-to,
ži-to, si-to, si-tar, si-ten,
sit, nit, lot, ži-vot, tat,

*J-y« '  7 -— 7

ma-ti, mo-ta-ti, mo-]i-ti,
no-si-ti, ti-pam, po-ti-ca,
te-sar, zlat, vrat, brat, cvet,
svet, smet, list, mast, čast,

/-V. ^

stan, star, ste-na, ste-za,
stvar, po-vest, šti-ri, ste-klo.

se-stra ši-va. te-ta mo-li.
lu-na sve-ti. ve-ter mo-čito
vle-če. pa-stir pase. mla-
tič ži-to mla-ti. vert-nar %
lo-pa-to de-la gre-de. sa¬
mo le-po o-bla-či-lo te ne¬
bo ča-sti-Io, mo-raš pri¬
den bi-ti.

17 .

/f

fa-ra, fa-ra-on. y,a-fir. funt,
fant ?  fan-tin. fan-tič, tra-va,
dru-ži-na. fi-lip, per-stan,
fu-ži-ne. pra-prot, fer-fo-
le-ti, fer-fe-ta-ti, med-ved.
fi-lip se le-pd vede. vert-
ni-ca cve-te. fran-ce pi-še.

13

ce-la fa-ra že-lL pri-den
fan-tič se rad u-ei. zre-lo
ži-to se v sno-pe sve-že.
cent i ma sto fun-tov. funt
i-ma dva in tri-de-set
lo-tov.

ji, je, ajt oj! joj! loj,

me-ja, re ja, šo-ja,
ja-ma, ja-vor, jež, je-ca,

je-za, je-ze-ro, je-sen, je-Io*
je-len, jedro, jermen, zdaj,
jaj-ce, zaj-ci, dvaj-set.
vi-o-li-ce cve-te. šo-ja j e
pti-ca. za-jic je bo-ječ. iz
rož se ven-ci ple-te-jo. j6-

14

sen in ja-vor nam da-je-ta
li-stj e. sla-vec le-p6 po-je.
moja ma-ti ši-va-jo in
de-Ia-jo no-ve sraj-ce.


ga, rog, ro-gat, bo-gat,
log, no-ga, no-go-vi-ce,
no-go-vi-čar, gos, go-ša,
go-ra, o-go-re-lo, go-ri-ca,
go-ba, go-spod, go-spa,
nag, va-ga, še-ga, slu-ga,
migam,  be-zeg ?  mo-zeg,
mno-go, bla-go, sneg, ger-
lo, bo-ga-bo-ječ, glas, gla¬
va, gliv-a, me-gla, grad,

15

grom^ groš, gro-za,grojzd,
gnoj, i-gla, i-gra go-lo-glav.
ja-go-de so ru-de-če. čas
na-glo mi-ne. bog je vse
mo-go-čen. či-ga-ve so
go-si? no-ge me bo-le. po
zi-mi gre sneg. la-ga-ti je
ger-do in pre-gre-šno. gos
i-ma dve no-gi. ja-gne
i-ma šti-ri no-ge.

20 .

h  h

ah! oh! o-ho! u-ho, lah,
mah, meh, mu-ha, stre-ha,
vi-har, jer-har, me-hur,
hud, hu-do, hu-do-ba, hi-ša.
o-reb, je-sih, lenuh, gluh,

1 «

grah, greli, smeh, hlad,
hlod, hleb, hlev, hram,
hra na, hrast, hrib, hrup,
hva-la bod bo-gu! du-ham
z no-sam. hrast je dre-v6.
vi-har bu-cL var-no ho¬
dim. pes ren-či, gluh ga
ne sli-ši. o-re-hov in dru¬
gih ter-dih re-či ne gru-di!
se-stra ho-di z ma-ter-jo
na terg, in se u-ei bla-go
po-zna-va-ti.

21 .

k  k

k,  ko, ko-pac, ko-see, ko¬
lar, ko-zuh, ko ri-to, rak,
ra-kam, j o-kara, po-kam,

17

se-kam, mi-kam, mo-zak,
ju-nak, zrak, vi-sok, ši-rok,
mle-ko, mla ka, ku-ra, ku¬
ga, sod-nik, red-nik, dim¬
nik, pe-tik, de-ček, do-bi-
cek, mo-ker, dav-ki, člo-vek,
kra-va, kra-ča, kla-ja, klas,
knez, klin, klet, kmet križ,
klop, krop, je-klo, ste-klo,
kni-ga, žensk, nemšk.
ko-lar de-la ko-la. ko-vač
jih o-ku-je. kaj i-maš, klo¬
buk a-li slam-nik ? ko-za
ska-ce. mle-ko je be-lo,
kak-šna je kri? šin-ko-vec
je pt i-ca. kra-va je do-
ma-ča ži-vi-na. bog za vse

Slov.-nemški Abecedn. f. Krain. 2

18

sker-bi. su-knar tke su-

»

kito. ta su-kna je krat-ka.
kra-ve in ko-ze nam da-
je-jo slad-ki-ga mle-ka.

22

Ij  in nj  se drugaei izgovarjata kakor
/in Tl

molj, bolj, kralj, ljub; dol,
gol, vol, kol, pol, dal,
žal, žel, zal, cel; konj,
manj, zanj; lan, dan, sin,
slon, člen.

19

23 .

Natisne In pisne slovenske čerke*

Glasnice.

20

24 .

Ana. Avstrija. Blaž,. Brigita. Ce¬
cilija. Celovec. Ceh. Cie. Doroteja.
Dunaj. Eva. Evropa. Fric. Fi lo-
inena, Gaš par. Gra dec. Helena.
Horvaško. Izidor. Izabela. Janez*
Jor dan. Kranj sko, Ko ro ško. La ško.
Lju bij a na. Mura. Mar tin.vNeža. Na-
ca ret. O ton. O ti lija. Praga. Polj-
sko. Rim. Ro za li ja. Sa va. Si naj.
Si men. Štajersko. Tomaž. Triglav.
Ur ban. Ur ša. Vo ger sko. Ve zuv.
Za greb. Zir. Zab ni ca.

25 .

t

Učene se uči. Česa se uči? Učenik

v

nas uče. Si var siva. Kmet orje, vla¬
či, seje. Mlinar melje. Tka vec tke.
Mizar mi za ri. Lovec lovi. Pastir
pa se če do. De te spi. Hla pec orje.
Mia tiči mlatijo ži to. Ri beč lovi
ri be. Ko sec ko si tra vo. Te ri ce
ta rejo.

Pes laja, renči in cvili. Mačka mi¬
jav ka. Konj raz ge ta. O sel ri ga.

21

Kra va in vol mu ka ta, Ov ca ble-
ke ta. Svi nja kru li. Med ved go de.
Volk tuli. Lev rjove. Lisica laja.
Kura koko da ska. Petelin poje.
Kro kar kro ka. Go lob gru li. Ža ba.
ra glja. Če be la bu či.

Veter piha. Bur ja tuli. Vo da sumi.
Grom doni. Voz ropota. Mlin melje.
Dre vo ra ste. U ra bi je. Dež ver ši.
Ke ti na rož la, O genj go ri, žge in
pe če. Solnce sija. Luna sveti. Zve¬
zde bli ske ta jo. Sre bro se bli ši. Kaj
se še bliši? Vi jo lica cvete. Kaj še
cve te ?

26 .

Sneg je bel. Kaj je še be lo ?
Vo glje je čer no. Kaj je še
čer no ? Ne bo je mo dr o (pla voj.
Kaj je še mo dr o? Kri je ru¬
de ca. Kaj je še ru de če ? Kaj
je %e le no? Tu ren je vi sok.
(Kaj je še vi so koj ? Ko 16 je
o kro glo. Kaj je še o kro glo ?


' t M

22

Pero je lahko. Vdlna je mehka .
Svinec je težek. Kaj je svinec?
Kje se dobiva? Čemu je?

Vo da je bi sira. Ce mu nam je
voda? Vodo  pijemo. Cernu
nam je še? Kaj ži vi v vodi?
Imenuj različne vode! Ka¬
men je terd. Kje se do bi va ?
Če mu nam je ka men ? Mi za
je le se na. Kaj je še le se no ?
Peč je železna. Kakšna je še
peč ? Kdo de la pe či ? Iz če sa ?

27 .

u

Konj je domača živina. Imenuj vso do¬
ma čo ži vi no! Če mu nam je kra va, vol,
ovca, konj, pes, mačka, kure? Krava
nam daje do bro mast no mle ko. Kaj se iz
mleka na reja  ? Iz mleka se na reja si ro-
vo maslo ali puter. Kaj še?

Sla vec je pti ca. I me nuj prav ve li ko pti¬
čic ! Kje ži ve pti či ce? S čim so po kri te  ?
Za kaj je Bog ptičice ustvaril ?

23

Šu ka je ri la. Bi la i ma pla m te in pli¬
tve. Če mu  ? Ne kte re i ma jo lus ki ne, ne-
kte re so glad ke. I me nuj več ril! Kje
zi ve ri le  ? Ce mu so  ?

28 .

,Aa /An ^e Aevd. cAAZrad/ /a c/e
c/e vd. 3% Ad de Aev^e raz c/ A?
/AZ/e've do c/ če c/e ved ne ? ■9? a  re ne na,
c/ // ve^a J  m/a e/e /a, /erd/, /d/^e,
cve/, dac/^e. M re c/re ve' da ra d/eyo
f io ver /cA /  A/e 're v /d d/a/? /AZaAdett
da A ro A ^ai /An ? //e mee nam ^e /ra-

d/ov /ed ? /Az Ara d/a ve^a A da Ae Ayo
do dar^c Ad^ee za da c/, dAa^e en ce Are.
/Ae ma ^ e de /ra d/av /d? /////A den

da<

A ra A /rad/? /Ze

ma do ded

V* V /

(d /ie?

1 e ma ze /oa?

X

^i/a/ no en feo d/ec/tepec od/e'do? J7me-
iey nec Pa d/dn, d/e 'pe pa d/e^o feo

/ed en /to ^eo ^e.

”7

idcp

29

-de d za /e Pccda. '3/de de p e* c/a /io/iOe ?

za
'e pa

f

cdt:

ee na/ aoy zna na Pet
/ddt /o, dPe dpo] da /d ne na a d dee-

ze /e'za, cen, dnenec, ze no dpe dpd.
-3d/c pa ^e na/ do ped/ ne? de? ddedzo
^e na/ dopep/ ny de pa ede e z mec/ nded.

de ez ze /e za, dPe dpa, zde/a na¬
sipan ^a ? -3ddc/o de de nde /a ?
čdde da /e ze c/a na. ■dtad jtta Je?

Jd/a e ma nec paz c/ddan. J/me-

25

ney  / <eje mee ttdm
Je ti tija dem vaz

vaz de ie>

■ec nat c/e  ,®

T

i/a/t

te ve vo /m  del ce deayo» fia Jtoft ^e
arf /e Je? %l/z ce ja?  •9  Je Jue /a
c/o- ife ua? y&/,o Je a^mo, a /ie'^a
hve/i vati e/a ?

five/i vad yc

30 .

človek je krona stvarjenja. Iz česa je
člo vek ? Kte ri so glav ni dč li te lč sa ? Gla¬
va, vrat, te 16 , r > ke in no ge. Kt e ri so pa
dč li glave? vratu? roke? noge? če mu so
nam o či, nos, u šč sa ? Kaj vi di mo v šo li ?
v cerkvi? v izbi? v kuhinji? na dvoru?
v hlevu? na ver tu? na polju? v ho sti ?
na nebu?

' 7 *

1 .

i  u e o a

2 .

* • ^ *-' .

ai ei cu rt«

S.

^ U

tn, an, ei, etne, etn, na! neu,
etne neu e, etnen neu en, et, etn,
netn! neu, neun, nun.

4 .

— m

ant, trn, tn, nnt, et, etn, metu,
metne, tn ntetn, mat, an meine
trn mat, a men.

— 27  —

5 .

- t

er, euer, euere, eure, ct, etn ei,
ei er, ei ne neu e, et ner neu en, cin
nener, etne ret ne, etn ret ner, rein,
mir, mir, ar me, arm, ntettt arm,
eine man er, etn maurer, Dom,
raunt, etn et mer*

6 .

oor, Don, oom, nen, metn, oott
mir, nenn et er, oor mir, ntet ne
ar me, ntet nem ar me, oor, oorn,
rettt, man er, man ern, oor ei nr
man er, oor rom, oor einem
eimer*

i.

m

B)o? i»ir, mr,  t»et? n>em? n>ei*
nett, n>ctn, roitr met, »um, ein

28

teiner metn, einem repen metne,
im raurne, mir meinen, mtt ma*
ren arm, mir mar marm, mem
mar marm ?

8 .

* l

lan, et le! eitte let er, eine metle,
et ne metle, etne eule, let men,
lettn, lem, einerlei, er le, ni me,
einmal, mir eilen, mir let men,
mir meinen, mir lernen, rneitt
mettt mdr lau, ler ne!

9 .

* h

ob, aber, oh,  o ber, okn, eben,
e kr, ne kn, me kn, etn me kr,
leinmeber, rek, ne ki, bauen,
eitt ban er, mei kr, metb, ein kin,
ein kil*

29

trn laube, lattb, rauben, er be,
(obe! bet mir, bor cinem baunte,
in ei ner (au be, mir (e ben, mir
(oben, h>tr bleiben, bor einern
ra ben,

10 ,

ba, bu, beine, bein, bir, ber ret ne
mein, ber ban men, bet be battmen,
rebe! mer mar babei? bit o ber
etn attberer? ber bo ben, baben,
etn bab, etn rab*

o ben, bro ben, um, brum, bati ertt,
etn bom, ber rnunb, etne na bel,
ber neib, bein (eib, bet ne let ben,
metbe metne laube! oben au
bem boben, mer mar ba?

u.

^ t

to ben, taube, taub, tobt, reibett,
treibett, meit uttb breit, ber bo te,

80

raum, traum, etne traube, ber
ort, baš antt.

lernet er? at te teute rebetu er
re be te nur etn mort. et tet met*
ter! ei le mit metle! bo ten mam
bern. er menit, mir btetbeu trem
bete unb ar bet te! mar ber min ter
marm, mtrb ber SSauer arm,

12 .

f J ^

t  § #

fo, fet, feine, ra fen, ret fen, bon
fetbe, fit ber nnb et fen, an betner
fet te, erbfen unb linfen, fein brm
ber, unfer bater. e3, auš, etn
laneš bab, bte mauš. metg, etne
met ge manb, buge, ret gen unb
bet gen, ret fen, nnb met fen, etne
mag metu, angett, braugem

31

le fet meiter, a ber laut! mir la fen,
er laš, a ber n>a§ ? maš faufet
ba? ber minb faufet er laš baš
mort, er laš eš leife, mir la fen
eš laut. ber mtnter mar balb
auš> eš mu? feim er mu? eš
te fem blei bet brau?en! mer a?
birnen? blo? bu!

13.

/ f

auf, lauf! etn faben, etn fanler
bube, mir rufen, auf bem felbe,
ber marme ofen, freunb unb fetnb,
ber fu?-

mer rufet bort? btrnen faulen
balb, mar um laufen mir? bieluft
mar retn, er lau fet auf unb ba*
bom mer feilet baš eifen? maš
buf tet ba? eine rofe buf tet.
man lobt ben fteif.

32

14 .

/  ^

ba ba! ba bo! Inn unb ber, b«t
unb bau be, ba fer unb f>eu, be ba!
mobta? mo ber? baš bauš, ant
batfe, balt! bereta!

Ittttf btnaušl molnn? mtr bletbt
batt$ unb baf* baš mar betfk
betle metne banb! ber btrt met bet,
er bat etnen bunb* mer rnft? ber
na ter rnft men rnft ber Oater?
er rnft ben bunb* mo mar ber
bunb?

15 .

J t

Fat fer, Fauen, ber Forb, Falt o ber
marm, ber met ge FalF, Forn unb
Fern, ber ba Fen in ber manb, Fetn
Ftnb.

33

mx  fau et? ž>aš tinb  fau et bort
fitib tet ne Ut  fen. ftnb bas bet ne
tlet ber? fet barbar! er tranf
auf ber bmtt baš tinb  tnar frant
ber ba ter nrinft, ber tlet ne fna be
lanft ber bet*

16 .

/  i

je, jene, ja unb neto, je neb banb,
jenet at me ja feb, to je tufa lem,
jebeb tinb, bet ju bel, mo finben
mir nnfere jaufe? fam bet bru«
ber »om bau fe?

jofcf mat etn jube. to bemmalbe
lanft ber jw fe. je ner baum bot
feto laub. jenet bnnb beifit. eb
ftnb tauben to ber laube. mo
mar je ne frau? bab mar eto ju«
bel! jefub bete te oft. bete jeben
abenb! ju bab ber £auf te jefnra
ben juben.

Slov.-nemlki Abecedn. f. Krain.

3

34

17 .

7  9

ang, las, mag. gut, gib, gani,
bet ne augen, jebcn tag, taitg ge«
mig, neigen, geigen, beugen, tam
gen, mit ben au gen, fage ja!
ge bet getn! mit mirb el, bang.
auf bem bo ben lag ber bo gen.
ber ba tet gab mir ei nen bo gel.
bet bo gel legt ei er. ba lag bei ne
gei ge. bei ne len te ge ben gu te
ga ben. ftnb bal jun ge bafcn?
bal laub toirb gelb. bal bani
»itb gebaut. jener fTeifsige fnabe
beif t ge org.

18 .

7  5

p, prn, pr jeit, pum, pun, reij,
gefj, $ei gen, pn ge, jan ge, pnt,

35

bet jetjtg, jut jctt be$ jot tte$,
ganje, tanje, tanje, matje, tnatje.
bet baum bat jtnet ge* ba£ na bet
bolj gt&t batj. et bnt ein bat teš
betj. mem tegt man ben janm an?
eš gtlt nut jmanjtg fteujet* bet
atjt bet tet ben ftanfem baš bnt
etnen glanj* mo ftn bet man baš
fatj? balte bet ne junge trn jaitme!

19 .

r  P

ranpe, lampe, recipe, peter mtb
paut, pul »er rab biči, pu bel unb
trapi, ber pfab im matbe, ber
sopf auf bem fopfe, ber barnpf,
bas pferb »or bem pflu ge, ber
fafttge apfet.

mer poltert? er let bet feine pctit.
auf bem boben lag et ne paufe.
maž mar in je nem top fe? er

3G

treibt baš bferb* bie bfitan gen muf
man bfle gen* ein sentner but bun*
bert bfmtb* ber fambf mar b«§>
mo oon lebt ber bfau?

20 .

guer, gual, gualnt, beguem, gua*
fen, ber rim be nabf, etn be gue meš
fteib, ba$ guafen trn fumbfe, b<tf*
te$ bola, gna brat, mo rauš be ret tet
man ben gnarf?

e$ bamfft ber gualnt* man falbt
ba$ banpt ber ar me barbt bort
lag etn guer banb* mer merft baš
gam? er let bet mit ergebung
grofe guaten* in jenem borf bei$t
man mit bolj unb torf* ber molf
lebt milb im malb. ben gang be*
legt man oft mit gua bern*

i<$, aty\  and), mify,  na#, na#t,
et#en unb bu#en, etn fei#ter
bati),  ber fu#3 unb ber lu#$, ba$
met#e n>a#3, mir Ia#en, fe#$
o# fen, t# met#e ni#t.
ba$ ftnb la#t. e£ fra#t auf ber
n>a#t #at er fem tu#? ba lag
et ne let#e* man ^o^et an bem
$aufe, t# ma#e auf. t# ge5or#e
gern. baš betl#en buftet fauft er
ben bo gel nt#t? ein bister ran#
Ijeijtt gnalm. mer btrgt ft# bort?
eš bringt bur# rnarf unb betm
n>a$ ma#t man auš ber mtl#?

22 .

//  f#

fcjon, fejau biri> um! Ja fen, Ja fcjen,
’ Jo mg na fcjen, baS fanfte fcjaf,

38

ft® unb fto®, ftifp ft®e p te
ft®e, bet frofd) quafet, met fpeibt
f^tt>et? fc^one bet ne Heibet!

Heine fin bet ®lafen getm p te
men fpn fct>Xa gen fid) nic()t. im
bap te get f® ftffflj bet ftfp
am bad^e tanfpt au$ bet ftofp
bet ti® let map ti®e* bet ®nei*
bet betfettiget Heibet* p te
leute mapn feinen ®aben* bem
®me®let ttant man nip+ ein
pteS $inb gebotp qe®minb.
e£ mat eine Deige ®lap et
®natp, bot#! et pit®t ba$
perb* Hat® nic^t! et rutfp au&

23.

/ /<r

ft fi>

if}, aft, taft, oft, moft, erft, berb,
betbft, aft unb jroetg, bu lebeft.

39

bu lobeft. co tft fttt ftet. ber berg
ift fteil. baž bfia ftet ift bon ftefti.
baš fcb»ein giBt unž Borffen. f)aff
bu midj berftanben? baš oBft ift
tctf. an bem afte tft etn tteff, ttt
bem nejie tft cin ei. bu ftamp fcft
mit bem fuf. ež reipt bet ftntmpf.
trfnfft bu »cin? nad) 6et »urft bat
man butff.

»er ift in ben ftrorn ge faran gen?
er faridft niittč'! »er ift ba? ber
fitedbt faaltet bolj- ber faccft po»
ebet an ben Baum, »až mag er
fucben? bu faritBft tein »ort. ber
bunb lanft ber fant naeb. auš bem
ffrau rt)e fatingt ber bo gel, b»fcb
bnfcb! , i

24 .

s V

felir nnb mar, ftr unb fertig.
ra bet ift in baž bau§ gegangen.

40

In bcm la bot bat je bež biitg fefne
ta«, maž ban et nta« rntf ber
art? bet latbž ift etn ftfd). mat
ift mein freunb.

auž bem matbfe rnacbt man fer=
jen. teb fan fe na<b ber ta te. baž
rab bemegt fteb um etne aibfe.
ter rež ift etn berfiftbet name.

41

®difcfj. St. tt«. 23». <S>W).

42

9Mr

A

f '' l  *

Litton, Anton:

26 .

Sat ba ta, Bar ba; 3)o*
mt tuf, Do mi nik; (S Ii a$, Eli ja; $tcttt již fa,
Fran čis ka; ©e otg, Ju ri; -fteitt ticf), Hen rik;
6fytiffof, Kri štof; 38 naj, I gna ci; 3a fob,
Ja kop, $arl, Ka rol; fiufaž, Ln ka; 3Ra ti a,
Ma ri ja; 9K fo Ia:u3, Mi klauž; D$ lat, Os kar;
ter, Pe ter; Cfto Rok; @e ba jlt att, Bo¬
štjan; ^obtaS, To bi ja; Utfula, Urša; Sc,
«'\tont!a, Veronika;  2Btl l)elm, Wi lem; £et*
ješ, Kser kses; 3ačf)attaš, Ca ha rija.

27 .

oa cc

oo tc

3)aš #aat, las; bet ©taat, mre na; bet
StabO. der ža va; baš Seet, jp*e da; baš ^eet,
"Voj ška; bet ©ee, je ze ro; baš Soot, lad ji ka;
baš Uftooš, mah; bet 3)ieb, tat; baš ©Iteb, udj
bte 2Bie fe, trav nik.

35er Stal ift etn je gu ljaje ri ba*

3>er Stat ijt etn Jtaubtogel, o rel je rop na pti¬
ca. 35et Stat tebi aud) t>om Sta$,*<Ul£l se ta di
z mer ho vi no ži vi.

3>aš 9Weet tfi fal $ig, mor je je sla

43

gla fdje ifl lcex, skle ni ca je praz na. 2) te ©ee le
ijt un ftext) Itd), du ša je neti mer jo ča. 9Iuf bet
SBtefe ijt biel itlee, na trav ni ku je ve li ko
de te lje. dtnt ge See rett ftnb gif ttg, ne kte re
ja go de so stru pe ne. 2)et ©d)nee jd)iml$t,
sneg ko pni.

2) a ijt etn Soot, tu kaj je lad jica. 2)te
Stene ntctd)t #ontg, Če bela dela med. 3$
trinle !ein Sier, 6 la ne pijem. #tet liegt ba$
jpajrier, tukaj leži papir. 2>te $ifdje fya&en
Sternen, ribe ima jo plitve.

ai) ci) tl)  «0

3)aš 3at)t, le to; bad 9JleI)I, mo ka; ba$
Df)l, n ho; bte 2>oI>Ie, kav ka; ber ©oI)n, sin;
bte Sini), krava; bet ©tufyl, stol; bte difenbafjn,
že lez ni ca.

2>ie ©efaltr naf)et, nevarnost se pribli¬
žuje. 2)te 3<d)I ijt gtofj, šte vilo je veliko.
Stebe bie SBa^tljeit, govori resnico! 2)te 9JUldj
ijt na^r|ajt, mleko je tečno. ®er Sester Iel)tt,
n če nik u če. 2>Ct 28tttb tnef)t falt, ve ter mer-
zlo piha.

'o 2>ie Sol) ne fyat ©d)o ten, bob i ma In ši ne.
3Me $ol;Ien jinb fdjtoctts, voglje je černo. 2>er

28 .

44

2 kier etma^nt bicfy, o čete opominjajo, gol*
ge iljnt, ubogaj jih! 2 )ie Uf>r jtef)t, ura stoji.

29.

u.-

ief)  cit) a»l) tl)

2)až23te| f  živina; ba3©eti>eil), rogo vile;
ba$ $|al, do h na; bie SJlotjf, potreba; baž
%iot,  vrata. '

** 5luf ber Biefe fieljt man SBlumen, na trav¬
niku se vidijo cvetice. Belcbe, ktere?  bet, s
#irfcfy l)at ein ©e toeif), jelen ima ro go vi le.”f ^
SDer 3torb minb ift taul;, sever je mer zel. (Šž
tj^met, rosi. 2>ie 5VuX> ift cin tljier, krava

je do mača ži val. 2 )er 2 urnt ift rot§, turn -

je rudeč. , , ’



C

y. // y^r A

t (* i • cf a  ftf->  <■ j tjr <P

n

nun

uit

tt

25 et ©tali, hlev; bie ©ritle, muren; bte
©alle, žolc; ber $intmel_, nebo; ber $ammer,
kladvo; bie ©Pitne , solnce; bet SPtfllHt, mož;
be r #ert , gospod; ber Stan:, norec; ~la$  ©e-
f^itb po so da. ^ .

A-*-*-- Tj M-*  — '»**' ’

;' ^  — jfsr M- v  (  / -

-Pi/? *h? ,


4>_

ClL.


45

Die $u gel tollt, o bla se ta ka. Daž Santm
ijt fanft, jagnje je po hlev no. Daž <5<$af gibt
unž 2BoI Ic,  ovca nam daje vol ne. Dag  $euer
breniit, ogenj žge. Det Donncr fracpt, grom
bob ni. Sankt  girrt, go lob ger go ta. Die
Slan ne ift boU, verč je poln. Det #unb belit
unb fnuttt, pes laja in renči. Dač 3™n ijt ein
9J?e tali, cin je ru da.


9&UI ~



, (Ji,

31 .

W rr # ^ <

ff M l>l» ff tt

l/K

Det 9If fe, opica; bie (šg ge, brana; bte
Sip pen, ust ni ce; bte $ap pel, to pol; baž Saffer,
voda; bet Sfeffel, kot^l; baž 93Iatt, list; bet
Dot ter, ro me njak; ter, gad.

©ott Ijat allež etfc^affen, Bog je vse
vstva ril. Du bift naji, mo ker si. Gi ni ge $i*
(de  ^aben <5ct)uppen, nektere ribe imajo
luskine. 9luž SDtefftng ntac^t man Seu^ter, iz
mesnika se na reja jo svečniki. Die ©cptnet*
tetlinge (lattern, metulji ferfrajo. Die €>d)nit*
te tin nen fctjnei ben ben žftog gen, že nji ce ža¬
nje jo rež. Dag 2Baf fet  entfpringt ang Duel«
len, voda iz vira iz vrel cov. ©ott ibei§ al leg,
Bog vse ve. Gr toeif fogat, " Jtaž bu benfji, on
clo ve kar mis liž.

jj-  oVA*'' ~ ' r  ‘  ^ ^




- 4(i

/»

32 .

-2  >/

.4 ^

n  (cf) J5  (fc)

/ 3)er 9tocf, suknja; bcr SIi£, blisk; bte
fffltje , mačka; bcr 3uc fer, sladkor; bie
@Ioc fe, zvon.

«4~ (S$ blii$t, bliska se. 3$ §itterc ntcfjt bor
SDon ner nnb 231ii;, pred gro mam in bli skam
se ne tre sem. 2)ie ©onne fiidjt, solnce peče.
3d) fdjtbit je bor $it je, od vro či ne se po tim.
35ftž dffen fdjmecft mir nidjt, jedmi ne diši.
2)er 2ifdj ijt ec lig, mi zaje vogla ta. 2)te 3ie=
ge met fert, ko za me ke ta. 2)ie 5bat je frailt mit
tfy ren $ral len, mač ka_pra ska s svo ji mi
krem lji. 7$ j / ^

vz

-O-*

J

tc

O’

Mn


u

au

u/:

%

$er Sad), potok; bie Sadje, potoki; ber
©acf,?; ža kelj; bie ©acfe, Žaklji; bie ©žge,
žaga; baš ®orf, vas; bie ©otfer, vasi; ber
Sohe, lev; baš £udj, sukno; bie 2rtd)er, su-
kna; bte Siidjer, bukve; bie tftiibe, repa; bie
Stiicfe, most; ber Saum, drevo; bie Sdume,
drevesa; bie Taufer, hiše; bie Slauje, miši.

— 47  —

Ste $ jle finb grittt, veje so zelenk Ste
tU>r fdiddgt, ura bije. Ste 3Jtdg.be ftunnen, de¬
kle predejo. Ser Sag ifl fdjttml, dan je so¬
paren. SDie 2 Bol fe  l)eu ler\, vol ko vi tulijo.

Ste $rdfč|e gua fen, žabe Magija jo. Sad SJtaud*

$en Iduft f)er um, miška teka okoli. Ser Sfa=

Jer tft etn Snfeft, keber je žižek. Ser Sop fer
madjt bte Sojj fe„ Ion čar de la Ion ce. SBor aud
mad)t er fte, iz česa jih dela? 2Bad fur ein
®efd)trr madjt er nodj, kako posodo še dela?

Sie SftdJ) te jhtb lang, noči so dolge. Silanu,-- -
kdaj? Ste 51 n ten unb bie ®an fe freffen jforner,
race in gosi zoblejo zer nje. 93 d ren unb
2 Bdlfe le Ben in ŽBalbern, medvedje in volko¬
vi žive po gojz dih. Sad ©ebdube tjl neu, po-'&J
slop je je no vo. Ste Od; fen .Ja Ben Jot ner,
voli imajo roge. 28 ad madjt man aud Jot=
nem, kaj se dela iz rogov? Ser 8 anbmann
^jflugt unb faet, kmet orje in seje, 2 Bo htadjft
bad 9 Jtood, kje ra ste mah ? Sad Dljr Ijort So ne,
n ho sli ši gla so ve. Ser 2 JtuI ler rnafdt bas
2 Jtefyl, mlinar melje moko. Ste SDlitcfen funt«
men ko mar ji bren če.

fte zg****' '  /T , ' , 1  / ^  ,

J ( 4-i «  .

dl) pt) ut)

Ste 91fyre, klas; bte Strdke, vrana; ber
Jaljtt, petelin;  bie Jalj ne, petelini; ber

48

©ofm, sin; bte ©oljne, sinovi; bet fttitf) Itng,
spomlad; bte ©tul; le, stoli; bte #iU; net, ku¬
re; bte iUtlje, krave.

SDaž $fetb Ijat eine 3)tdl; ne, konj i ma gri¬
vo. 2)et Mljet, pete lin poje. 25te 93Iunte
bluljt, cve ti ca cve te. $ie Sag Ifllj net ntd fjen,
najem ni ki kosijo. 3*n $etbfte roitb ež fiiljl,
v je se ni je hlad no. .Bal) le bie fe ©tuf) le, štej
te sto le! &te 37lo^ ten roadj fen auf ben 2tc fern,
ko re nje ras te po nji vah. ©e tt>of) ne bid) an
9tetn Itd) feit, pri va di se sna žno sti!

49

Za vaje v branji in pisanji, in za
kazavni poduk.

Duša, bte ©cele; telo, bet Seib (ftorper).
€lava, ber $opf; rokč, bte |>drtbe; noge, bte
Biifje. Vrat, ber $alž; gerlo, bte Slekle; tilnik,
ber Hlacfen; persi , bie 23rujl; rebra, bte IRibben;
herbet , ber 9iu<fen; pleče, bie @d)ttltet; trebuh,
ber 33ciud); kolk, bie $itfte. Pljuča, bie Sunge;
serce, bač $er$; želodec, ber HRagett; jetra, bte
Seber; obist, bte fftiercn; čevo, ber 2) at m; drob,
ba$ (šingetocibe. Koža, bie #aut; meso, bač
Sleifd); kost, ber $ttod)cn; žila, bte Hlber; kri,
bad S3Iut.

človek obstoji iz telesa in duše, ber
SRcnfdj befteljt attč Šeib unb ©eele. Telo je vid¬
ljivo , ber £cib ijt fidjtbar. Duša je nevidljiva,
bie ©eele ifl unfidjtbar. Telo -je umerjoče, ber
Sctb ifl flerblid). Duša je neumerjoča, bie ©eele

1 .

— 50  —

iji unjferb(icf). Glava je del telesa, bet Hobf ijt
etn £f>eil bež ilorperž. Vrat je gibliv, ber #alž
ijt biegfam. Pljuča so za dihanje, bie Sunge
bient jum 9Uf)men. Želodec prekuha jedi, ber
2Jkgcn »erbaut bie

Tudi jaz sim človek. Tudi meni je Bog
dal dušo in telo. Hočem ga tedaj serčno lju¬
biti. Daša in telo se z delam uterdujeta. Za-
toraj se bom pridno učil in se vsega dobrega
vadil, de bom zmiraj umniši in boljši. Nikoli
ne bom zlatega izreka pozabil, ki pravi:
„M oli in del a j!“ Molitev uterdoje dušo,
delo pak telo.

*.

Glava.  2)et Sopf. .»J

Las, baž #aar;. čelo, bie <Stirn; senci, bie
<Sd)Iafe; oči, bie Slugen ; obervi, bie 9lugenbrau*
en; terpavnice, bie 9lugenliber; vejice, bie 9lu=
gentoimbern; uho, baž Df)r; lice, bie 2Bcmgc;
nos, bie Dbafe; usta, ber SKunb; nstnice, bie Sib=
ben; brada, baž $inn; čeljust, ber Jtinnbadcn;
zobje, bie 3^ne; jezik, bie 3unge; nebo, ber
©aumett; golt, ber ©d)tunb; tilnik, baž ©enief;
možgani, beiž £im.

Oči lahko odperamo, ttur fontten bie 5htgen
pffncn. Oči lahko zaperamo, h>ir fbnnen bie 9lu=
gen (d)lie§en. To se zgodi s trepavnicami, biefež

, -— t (■■■ y  ,

/Vr.ee. -n PtAt frVm)  . '

51

gef<fyiel)t mit ben 2lugenlibern. Spredaj iz trepa-
vnic vejice mole, borne an ben 9lugenlibern
fte^en bie 9lugentoimbern l)erbor. Nad očmi so
obervi, iibex ben 2lugen finb bie 9lugenbrauen.
Uho je votlo, baS Dl)r ijl Zdravi ljudje
imajo rudeče lica, gefunbe Seute tjaben rotlje
SBangen. Zobje so beli, bie 3<il)ne finb tbeijj. Z
jezikam govorimo, mit ber 3unge fpredjen tbir.
Govori vselej le to, kar je res, rebe jteh nur
ba$, n>a$ toajjr ijl.

Kadar zjutraj vstanem, se emijem, in si
lase poravnam. Potem molim. Večkrat pov¬
zdigujem svoje oči proti nebesam; v nebesih
je naš dom. Nikoli ne bom kaj tacega storil,
da bi se ne upal gori pogledati. Nikoli nočem
jezika napak rabiti; kdor laže ali kolne, se
Bogu in staršem zameri.

Boke in nogi  3Me 4?anbe Nnb bie §ufe.

Rama, bie 51^jel; laket (komolc), ber GU*
bogen ; roka, bie ^anb ; persti, bie Singer; nohti,
bie iRagel; dlan, bie fladje #anb; pest bie $aujt.
Stegno, ber ©cbentel; koleno, baš Stnie; pišal,
baž @d)ienbein; meča, bie ŽBabe; gleženj, ber
Sno^el; noga, ber $uf; peta, bie getfe; podplat,
bie ©ofile; persti (na nogah), bie 3ef>en.

52

Imam dve roki, id) Ijabe $h>et #anbc. Imam
dve nogi, idj l)abe jtoei $ujje. Na vsaki roki je
pet perstov, an jeber 4>anb jinb funf Singer;
namreč, namltd) : palec. bet SDaumen ; kazavec,
ber 3cigeftnger ; sredinec, ber 3?littelftnger ; per-
stanec, ber ©olbfinger; mezinec, ber Dljrjinger.
Vsak perst ima noht, jeber Oanger t>at eintn
IJtagel. Z rokami lahko delam, mit ben |)dnbcn
fann id) arbeiten. Z nogami lahko hodim, mit
ben $iijjen fann id) geljen.

Pobožni sklene in povzdigne svoje roke
pri molitvi. Dobrodeljni daje z njimi revežem
dari; tat pa tudi krade z rokami. Svoje roke
hočem le za dobro rabiti. Nočem razpojagen
biti; z noži, vilicami in z škarjemi se nočem
igrati. Kako lahko bi se vrezal, zbodil, ali clo
nogo zlomil! To bi me bolelo, in bi še lahko
kruljev bil. Vsaki dan bom Boga zahvalil, ker
mi je zdrave ude dal.

4

Zunanji pocutki.  $ie aupeten @tnnc.

Vid, ba$ ©ejtd)t; sluh, baž ©etjor; okus,
ber ©efd)macf; duh, ber ©erud); čut, bač ©eful)l.

Vidim z očmi, id) fetje mit ben 9lugcn.
Tinta je černa, bie jinte ijt fct)ln^ar§. Sneg je
bel, ber ©d)nee ijt tncip. Žveplo je rumeno, ber
€>d)l»efel ijt gelb. Krije  rndeča, bač 23lut ift

f

Totf>. Trava je zelena, bač @ra$ ijl gtun. Slepec
ne vidi, bet Sltnbe jtel)t ntd)t. Slišim z ušesmi.
id) f)5re mit ben Dl)ten. Sližim govoriti, jd) ^>5tc
teben. Otrok veka, ba$ Sltnb fdjreit. Žalostni
.zdihuje, .bet Stautige feufjt. Veseli uka, ber
$tof)ltd)e jaud)jt. Gluhec ne sliši, bet Taube l)črt
ntcM. Mt^tecy ne inor§ govorili, bet ©tumme
fanti nid)t lfued)en. Glnhomutec ne sliši, in tadi
ne more govoriti, ber 2aubfiumme fann nidbt
hoten unb aud) nid)t [predan. Okušam z jezikam,
id) fdjmede mit ber Bunge. Med je sladak, bet
|>onig ift fiifj. Jesih je kisel, ber Šfftg ifl fauer.
Žolč je grenek, bie ©alle ift bitter. Duham z
nošam, id) tted)e mit bet fttafe. Vertnica je le-
podišeča, bie 9to[e ift mol)ltted)enb. Vijolica malo
diši, pa prijetno, ba$ 53etld)en buftet fd)toa<h, aber
angenebm. Merhovina smerdi, ba$ 51a3 ftinft.
Čutim po celem životu, id) fiit)Ie am ganjen
Seibe. Sirovo maslo je mehko, bie 93uttet ift
meid). Kamen je terd, ber ©tein ift bart. Juha
je gorka, bie ©Uf)be ift tcatm. Led je merzel,
bas (šis ift falt.

Kako nesrečen je pač tisti, ki nima vsih
počutkov. Slepec ne more zlatega solnca, ne
prijazne lune, in ne svitlih zvezdic viditi; on
ne vidi krasnih cvetic in brezštevilnih žival;
on tudi ne more svojiga dobrega očeta in
svoje skerbne matere viditi: Gluhec ne sliši
pt'čev peti, in ne sliši prijetne godbe; tudi

54

svojih ljubih staršev ne more razumeti. Mutec
ne more povedati kaj bi rad, in ne more z
drugimi otroci govoriti. O Bog, kako hvale¬
žen sim ti, de vidim, slišim, in de govoriti

zamorem

&


Šola . ®te ©cbule.

Učenik, bet Sester; učenec, bet €>d)ulet.
Miza, bet £ifd); šolska tabla, bie @d)uttafel;
melj (kreda), bie 'Jtreibe; goba, bet @d)toamm;
klopi, bie Sanfe; bukve, bie 23iid)er; plošica,
bie <&cf)iefettafel; čertalnik, bet ®ti|jjel; ravnalo,
bač Sineal; papir, baž ^Japter ; pero, bie $ebet;
svinčnik, bet 33teijlift; tinta, bie Silite; peresnik,
baž gebetmeffer. Peč, bet Dfen; vrata, bie 2()ut;
okna, bie ^cttflct ; stšne, bie SBattbe; tla, bet
^'uPoben; strop, bie SDecfe.č-

Učenci molijo, bie ©djiilet betett. Vse je
tiho, allež ijl ftill. Nauk se začne, bet Utttet*
ti^tbeginnt. Učenik uče, bet Sester lebtt,. .Učenci
se uče, bie <5d)ulet lerneti. Učenik uprašajo,
bet Seštet fragt. Učenci odgovarjejo, bie <Sd)u=
let a tihi) o t ten. Kori piše, Sbatl fdjteibi. Neža
bere, 5tgnež tiejl. Jože šteje, Sofef An-

čika pošteva, 2ittna temnet. Vsi pojejo, alle ftn=
§en. Sola je minula, bie @c|ule ijl au3.

55

Gospod učenik so mi unikrat rekli: „Vi-
diš , ljubi moj, koliko se lahko nauči in s
pridnostjo koristniga perdobi! Pred nekoliko
mesci nisi še nobene čerke poznal, in zdaj že
znaš brati, šteti in tudi enmalo pisati. Tudi
zanaprej si prizadevaj, da boš zvesto in o
pravem času v šolo hodil, tukaj lepo poslušal,
in de boš s svojimi tovarši prijazen; bodi po¬
božen in pridin!" Gospod učenik imajo prav»
Njih nauke bom vselej natanko spolnoval.

Molitev pred solo.

O večni Bog! ozri se mib
Otrok ubogih slušaj glas;

Nam daj ,  de b’ pridno se
Za nauke lepe vnemi nas;

Modrejši boljši de bi bili,

In tvojo pot zvesto hodili, r '

"  * rG jt?;; |

Molitev po šoli.  f

Zahvalen bodi, oče večni!

Za dobro, kar se učili smo,

O daj, de časno, večno srččni
Po naukih lepih bodemo! ^

Poverni učenikam drago
Za nauke, prizadetje blago.

'v' J

56

6 .

Hiša.  ©as ^aug*


Temelj, bet ©tunb; zid, bie fDlauet; streha,
bai 35ac$. Hišne duri, bie ^»augt^ur; veža, ba$
JBorljauS ; klet, ber Keller ; stopnice, bie ©tiege;
izba, bie ©tube; čumnata, bie Jtammer; stene,
bie SBanbe; okna, bie $enfler; kuhnja, bie 5luc^e;
peč, ber Ofert ; ognjiše, ber #erb; dimnik, ber
IRauc^fang; podstrešje, bet 25ad)boben.

Izba ima štiri stene, baS 3i ra mer l)rtt t>ter
SBanbe. Okna vdeluje steklar, bie $enfter ntad)t
ber ©lafet ein. Šipe so previdljive, bie t5enper=
fcf)etben jtnb burcbftdjttg. Stena je neprevidljiva,
bie SBanb ifi unburdjfic^ttg. O če odprejo  okno,
ber 33ater bffnet bie ^enfler. Sapa se izčisti, bie
Suft toirb erfrifd)t. Pečj je iz ila, ber Dfen ifi au6
X^on. Na ognjišupuhamo, auf bcm $erbe fod^en
tthr. Stopnice derze v klet, bie ©tteae fuftrt in
ben Keller.

Kako dobro je, de v hiši stanovati za-
morem! Če gre dež ali sneg, se notri obva¬
rujem. Če je mraz, se lahko notri pogrejem.
Ko je noč, lahko notri mirno in varno spim.
Pa se tudi varujem, de v hiši kaj ne poškodu¬
jem. Na oknih se ne igram, ker se lahko vta-
rejo. Z vratmi ne derleskam; po zidu ne risam.
Moji ljubi starši imajo radi čedno hišo; nočem
jih žaliti.

— 57  —

7 .

Družina.  SHe §amiUe.

f

Oče, ber SSater ; mati, bie SDlutter; sin, ber
Spn; hči, bie £od)ter; brat, ber 33ruber; sestra,
bie ©c^toejier. Stari oče, bet ©ropater; stara
mati, bie ©ro§mutter; vnuk, ber (Šnfel; vnuka,
bie ©nfelin. Stric (ajec), ber Dnfel; teta (ujna),
bie Saute; stričnik, ber 9leffe; stričnica, bie
Stpte; bratranec (sestranec), ber 23etter; bra-
tranka (sestranka). bie 23afe. Hlapec, ber
$ned)t; dekla, bie iOtagb.

Oče in mati se imenujejo starši, SBflter
unb Hutter pijjett $ltern. Moji ljubi starši mi
dajo veliko dobrega, meine lieben 5ttterti geben
mir »iel ©utež. Zahvalim se jim zato, id) bcmfe
ipten bafiir. Hlapce in dekle imenujemo posle,
bie $ned)te unb ajtagbe nennt man DienPoten.
Jaz sim še mlad, id) bin nod) jung. Moja teta
so stari, metne $ante ift alt. Oče so močni, bet
33 a ter ift ftatf. Stari oče so slabi, ber ©ropater
ifi fd)ftntd). Stric so zdravi, ber Dnfel ifi gefunb.
Stara mati so bolni, bie ©roffmutter tji franf.
Mati kličejo, bie SJtutter ruft. Otrok spi, baž
5finb fd)laft. Hlapec, mlati, ber $ned)t brifdp
Dekla hodi po vodo, bie SJtagb pit baž SBafjer.

Moji starši me imajo zlo radi. Oni skerbe
za moj živež, za mojo obleko in izrejo. Ako

- 58  - ,

sim priden, jih zlo veselim. Tudi jaz hočem
svoje starše serčno ljubiti. Hočem jih ubogati,
in nikoli ne žaliti. Otroci, kteri svojih star¬
šev ne vbogajo, niso srečni. »Spoštuj očeta
in mater, de boš dolgo živel, in de se ti bo
dobro godilo na zemlji." Tako Bog otrokam
zapoveduje. ., . ''O y  .<

Molitev za star se.

•/

ooe, ace mete:

&e fvroitm vo/e<if o fno/ct me :

/

avofe ata

a (um  e yivodtm /e,

tttje Jt’ r/otef& % ’ vett, &xeont Otte.

^tevctvnodt’, ztcejet en jfafezne h.-:.-■fan-

%

V"

4

ffttvetH f/t(6u tn te/o,

cKi t/cy me €ittoyeetteyid,
.fflev-tt* vi)eytm ev t^udfezntf

8 .

Pohištvo.  ‘Sag Btomergeratf). (tih

Miza, bet Tifd); .stol, ber ©tul)I; klop,
fcte SBanf; omara, bet ftajleit; ključavnica, baž

59

©djtofž; ključ, ber ©djluffel; ogledalo, ber Spiegel;
ura, bie Uf)t; podoba, ba$ SBUb; polica, ba$
©ejlell; skrinja, bet ©d^ranf. Pomizje, ba$
gerdtlj; pert, baž Ttfdgud); žlica, bet Soffet; nož,
baž Sjtejferj vilice, bie ©abel; solnjak, bai ©alj-
fajiž; sklenica, bie Odaf«fye; kupica, baž 2tinf=
glaž; plošček, ber Keller; skleda, bie ©djuffel.

Miza je voglata, bet Sifd) ijl ecfig. Skle¬
nica je okrogla, bie $lafd)e ifl runb. Peč je

gorka, ber Dfett ijl toatm. Ogledalo je gladko,
ber ©Spiegel ijl glatt. Ta podoba kaže božjo
mater, biefeS 33itb jlellt bie SOlutter ©ottež bor.
Brat uro navija, ber SSruber jie^t bie U!)r auf.

Nož je ojster, bctž SJieffer ijl f(|arf. Plošček je ^./
iz kamenine, ber Teller ijl bon ©tcingut.

Hišno orodje ne sme neredno razneseno
biti. Vsaka reč mora svoj odločen prostor
imeti. Tudi se mora vse orodje čedno in lepo
ohraniti. Dobra mati brišejo zjutraj prah i
mize in klopi, de vaj o oblačila v omaro, in
denejo vsako reč na svoje mesto. Ne mažem
mize, ne pušam svojih reči po izbi ležati, de
moja ljuba mati nimajo toliko pospravljati.

9 .

Kuhinjska posoda.  2>a8 $udjengef#frr.(^>^ $j^,

Kotel ber Steffel ; ponev;, bie $fanne; trinog, .
bet SDreifuf; ražen, ber Stoji; pisker, bet Sobf; %

60

poča, bie Patte; skleda bte €>cf)uj]el; torilo
(skledica), bie ©cf)ale; penjenica, bet ©cijaum*
loffel; kuhavnica, bet jftii^rlbffel; sklednik, ba$
€>tf)ujfelgejtell; kuhinjska omara, bet $iid)enfajten;
bnrkle, bte Dfengabelj kleše, bie Seuerjange.

Ji/

D^eVa pore, baš $oI$ btennt. Plamen šviga,
bie $Iamme lobeti Pepel tli. bie 3lfčfye glinmtt.
Les pokeče, bač fnijlett. Se kadi, ež

tauefj. Mati kuhajo, bie SJtutter fodjt. Juha
hlapi, bie ©tipk bampft. Dekla posodo splak-
nuje, bie SDiagb fpiitt baž ©efd)irr. Kuhavnica
je lesena, bet 5L)d)li>ffeI ijl bon #01$. Trinog je
železen, ber ®reifu§ ijl auš difen. Kotel je
kufren, ber 5tej]el ijl auž &upfer. Kufrene po¬
sode rade zarjavejo, bie fupfernen ©efdjitre toflen
gem. Rija na kufr^se imenuje zelenjak, bet
Stoji am Slubfer ^>eift ©runfpan. Strupen je,
et ifl giftig.

V kuhnji ima fant malo opraviti. Deklica
pa ima v nji več dela; ona mora vsako posodo
poznati; *mora tudi vediti, čemu de je vsaka;
ona mora v kuhnji na vse gledati in se ku¬
hati učiti. Vso posodo je treba snažno ohra¬
niti. Mati vsako saboto vso kuhinjsko posodo
prav čedno pomijejo in lepo osnažijo, zato de
je v kuhnji zopet vse prav čedno in prijazno.

61

10 . {(hrt 4  $'%> >

•led in pijača.  @peife unt) v Xrant

Kruh, ba3 Šrot; juha* bie ©uppe; nieso,
bad $leifd); zelenjad, bač ©emufe; močnate jedi,
bie 27? efjlfpeifert; pečenka, bet 23 ta ten; kareti na,
$aš ©eflitgel; divjina, ba$ 2Btlb^>rct; sadje, fcač
Dbp; mleko, bie 2Mcf); maslo, bai ©djmalj;
boh (Špeh), ber ©pecf; sir, ber $afe; dišava,
ba$ ©etourj; sol, baž ©alj; olje, bas Dl; jesih,
ber (Sfftg; voda, baS 2Baffer ; ol, bas 93ter; vino,
ber SBein; kava, ber Sbtffce; sladkor, ber 3 u ^ e t-

Mleko je tekoče, bie 2)tild) tp fliiffig. Sir
je terd, bet 5\dfe ip [ep. Kruh je okusen, baS
23rot ip fdjmacfpaft. Juha je mastna, bie ©uppe
ip fett. Sladko mleko je zdravo, fujje 2Jtild)
ip gefunb. Nezrelo sadje je nezdravo, UttreifeS
Dbp ip ungefunb. Hladno vodo rad pijem, frifepež
Saffer trinfe id) geni. Voda žejo ogasi, baS
SBaffer Ibfd)t ben 3)urp. Kruh se iz moke peče,
baS 93rot toirb auS 27?ef>l gebacfen. Daj reveža
kruha, reid)e bent Slrmen bas 23rot.

Jed in pijača ohrani telo, in ga stori
močnega. Toda zmerni moramo biti. Nezmer¬
nost zdravju škoduje. Pri vsaki keršanski dru¬
žini se pred jedjo in po jedi moli. To je lepo ;
saj Bog je, kteri nam daje jed in pijačo

62

Neumna živina gre za svojim živežem, in dalje
ne misli. Človek ne sme tako delati. On ve,
kdo ga živi in nasiti, in mora zato Bogu hva¬
ležen biti.

Molitev pred jedjo.

0 Bog! to vse daješ nam ti,

Kar vsaki dan nas preživi.
Požegnaj svoje dare milo ,

De k zdravju bode nam teknilo !

i

Molitev po jedi.

O Bog! s pijačo in jedjo
Nasitil si nas milostno;
Zato iz serca zapojemo,
Za dare hvalo ti dajemo!

11 .

Obleka ,

. ©ie jčleibung.

Suknja, bot 91ocf; plajš, ber 2)iantel; telov¬
nik, bieffiejle; hlače, bie 33eintleiber (#ofen); za "
vratna ruta, baž «£>alžtucfy; Zavratnik, bie #alž»
fcinbe; nogovice, bie srajca, baž $emb;

hlačniki, bie #ofentxaget ; rokovice, bie $anb*

63

fdjufK; klobnk, feer $ut; kapa, bic Jbappe (2Jlii|e);
čepa, bie «£>aube; čevlji, bie <5d)uf)e; skorjne, bie
©tiefel; žepnica, baž £afd)entud).

Suknja je tesna, ber 9lo(f iji eng. Hlače
so široke, bie^ofett finb iueit. Srajca je platnena,
baž ^>emb ijl auž Seintoanb. Platno je po ceni,
bte Seintoanb ift tool)lfei(. Svila je draga, bte
©eibe ifl trener, Nogovice se pletejo, bie <£trum^fe
trerben gcftricft. Čevlje dela čevljar, bte ©d)uf)e
mad)t ber ©dpifter. Škornje so stergane, bie
©tiefel ftttb jerrifjen.

Z obleko se telo pokriva in greje. Otroci
imajo radi lepe oblačila. Kdor pa hoče dolgo
lepe oblačila imeti, jih mora skerbno varo¬
vati. Lepa in čedna obleka lepša telo. Vendar
pa tudi ni prav zavoljo lepe obleke prevzeten
in nečimern biti. Obleka ne stori človeka nm-
nišega in boljšega. Pametni ljudje ne gledajo
na lepo obleko, temuč le na lepo zaderžanje.

12 .

Postelja.  SSett.

Postelnjak, bie SSetiptte; slamnica, ber
@trofyfad; vajšnica, bie SRatra&e; rjuha, ba$ geitt-
iud); odeja (kovter), bie 3)ecfe; zglavje (blazina),
ba$ ^opffiffen.

Spim v postelji, id) f c&lflfe im 93ette. Po¬
stelnjak je lesen, bte Settflcitte ijt bon #ol$. Stoji
na štirih nogah, jte ftel)t auf bicr gufen. Vajš-

64

niča je z žimo nabasana, bie Sftcttrci^e ift mit
Dtppaar gefiillt. Rjuhe se perejo, bic Seintudjer
tperben gemafd;en. Posteljnak stoji v spavnici,
^ baž 23ctt in ber ©c^laffammet.

Spanje je človeku ravno tako potrebno,
kakor živež in obleka. S spanjem se telo uter-
doje, in daje moč in veselje za novo delo.
Kfcdor hoče dobro spati, mora dobro vest imeti.
Hudobnež ne more v nar boljši postelji mirno
spak Kadar greš spat, zloži svoje oblačila
skupaj na kak stol, de ti jih zjutraj iskati ne
bo treba. Spravljaj se sramožljivo, in ne le¬
taj v sami srajci okoli. Preden greš v posteljo,
se ljubemu Bogu priporoči. Zjutraj se omij,
poravnaj svoje lase, in opravi svojo juterno
molitev. Z Bogam vse začni, z Bogam vse
končaj; boš srečen zdaj in tud’ vselej.

1  t

J *

HT

Juterna molitev.

tu <tt/xau atm zdtlt/t/ de,
/dzetduft/tm /e , o £/joy / za /o,

(P vot/t /ttt/t c/ane.) me,

^iHte/nod/', /v*m/  mr zt/a/a do  /

//ti  t/ty, t/e o/aroe trdotam var/,
Jn /ed t/ojiar/em oaa/t /vat.

65

13.

Skedenj.  2>ie @d)euer.

Gumno (pod), bte 2ienne; žitnica, bet gntd)i>
boben; žito, bal ©ettaibe; šerp, bie 6i<$el; cepec,
bet ®refd)flegcl; rešeto, bal ©ieb. Senica, bet
#euboben ; seno, bal |)eu; slama, bal ©trol>;
senene vile, bie £>eugabcl; kosa, bie ©enfe;
grable, bet 9ied)en.

Šerp je kriv, bie €>i<$cl ift fnimm. Kosa
zvenci, bie ©enfe flingt. Je za košo, fie bient
jum SJtdfjen. Seno je soho,, bal $cu ift treefen.
Snop šumi, bie ©arbe taufd)t.

Slov.-nemški Atecedn, f. Krain. 5

- '66  —

Krave in konji pojedo čez 'simo veliko
sena. V skednjn je spravljeno. • Tudi žito se
prinese v skedenj, kdar pride mlatva. Poletu
in jeseni je v skednu vse živo. Seno in sno¬
povje se notri vozi in sklada; mlatiči pridno
mlatijo in s cepci pokajo, de jih je veselo
gledati in poslušati.

n. >

Hlev . 2)et

Jasli, bie Srippe; lojtre (gare), bie 9kufe;
korito, ber 2rog; koš, bel $utterforb; gnojne
vile, bie Sžlliftgabel ; gnojne nosilnice, bie 9)iifh
trage; gnoj, bet SDiutger; gnojnica, bie SRijiladie.
Kolarnica, ber 28agenfd?uppeu; voz , bet 2Bagen_;
oje, bie 2)eicf)fel; vaga, bie SBage; os, bie 21cfyfe;
kolesa, bie Oldber; sora, bie guge; legnarji, bie
Sagenbdume ; štanga, bie ©djtpebfiange; ročica,
bie Seifie ; lojtra, bie Seiter; koš, bie Sledite;
žerd, ber 2Bie3baum; zavornica, bie ©perrfctte;
cokla, ber Jtabfcbul; ; sani, bet ©djlitten. Konjska
oprava, bad $fetbegefd)itt; ujzda, ber $alftet;
berzda, ber 3aum; komat, bad ftummet ; stra¬
nice, bie ©eitenbldtter ; žili, bie ©trdnge; vojko
(vajet), bad fieitfetl; sedlo, ber ©attel; pas, ber
©urt; podprog, ber 23aud)gurt; stremen, ber
©teigbugcl; ostroga, ber ©pom; bič, bie $eitfd)e.
Volovska oprava, bad Dd;fenge(d)irr; jarem, bad
2šod) ; jarmovka, ber 3od)riemen.

Je iz <%  (riffjt aud ber Sirije. Pred hle-
vam j». 4wV*,^l)or bero ©talle ijt bet £>of. Hlev
se Izcedi, ber ©tali Uurb gereiniget. Gnoj se
pokic^d, bet DJliji mirb meggefdjafft. Os je narav-
Aostna. bte 21d)fe v ift gcrabe.  Jarem je kriv,, bad
\J>od) jfemj voz uleče, bad $fetb jie^t

tbat 'Šagen. Pozimi se sanmi vozi, im SBinter

man mit ©d)Iitten.

Živina potrebuje svitlobe in zraka ravno
tako, kakor ljudje. Zato so po hlevih okna
in veternice, ktere se morajo večkrat odpe-
rati. Ravno tako je tudi potrebno, de se gnoj
iz hleva večkrat pokida. Včasih grem v hlev,
kadar dekla krave molze, ali kadar hlapec
konje čedi. Varujem se pa de se ne omažem,
in de kravam, volam in konjem preblizo ne
pridem. Lahko bi me bacnili -ali pohodili.

Domača živina.  £>ie <£>au§t()tere.

Krava, bte Stul); vol, bet tele, bad

$alb; konj, bad $ferb; osel, bet (Efel; ovca
bad ©d>af; jasne, bad Samm; koza, bte Biege;
svinja , bad ©dihtctn; pes, ber £>unb; mačka,
tie Malte. Petelin, bet ^ajm;-kokoš, bte penite;
piše, bad £iU]tid;>en; gos, bte ©and; raca, bie

bie Jaube; pura, bie jtftrf^enne;
daj^

hitite; golob,

pav. bet $fau, Y *

Krava nam daj^-TnJ^ko, bie^Ju^

IFlild). Ovca daje voln^, ba$ ©$af aM  jfolle.
Iz volne se nareja sukno, auž SBolIe^a^f tuan
Jud). Ktera domača živinaGbi/je*me&6, lt>eld)e
#auštl;iere gcbett Oleifcl|?

Jerine legt diet. Kopuna spečemo, ber Slapami:
gebraten. Mačka miši lovi, bie Sla^e fangt 2Jfyf
Krave mukajo, bie Stu^e muf>en. Tele veka,
bač Slalb Moft. Konji razgatajo, bie $fttbe toie^etn.

, Koza meketa, bie 3i e 9 e  mecfcrt. Prešič kruli,
baš ©djtoeitt gruujt. Ovca bleketa, ba$ ©d)af
blčft. Vsi so lačni, affe Ijaben #unger. Hlapec
jim polaga, ber Stnecfjt fiittert fie. Živina nič
več ne veka, bač 2Mefj fdpreit nicbt mefyr.

Petelin poje, ber $aljn frafyt. Kokoš ko-
kota, bie £enne gacfert. Raca gaga, bie $nte
fc^nattert. Gos veka, bie @an3 fd)reit. Koklja
koče, bie Srut^enne^follert. Golob gruli, bie Taube
girrt. Dekla prid», e$ lommt bie 2Jtagb. Jim pri¬
nese jesti, fte bringt tljnen ju efjen. Vsega vresa
je konec, aflcč Sarmen ifl »orbei.

Domača živina se mora lepo oskerbo-
vati. Ona se ne sme nepotrebno priganjati,
ali še clo terpinčiti. Kdor živino terpinči,
se zoper Boga pregreši. Tudi živina je
božja stvar. Tudi ona čuti bolečine kakor
jaz. Kure^na po dnevi po dvorišu hodi. Vsaka

se trudi in iše djvoj živež. Še ptiči pridejo, in
v se med kuretino pomešajo; tudi zanje ostane
marsktero zernice. Rad gledam te vesele ži-
valice, in jim zernica in drobtinice mečem.

• X,  16 .

(m

Cerkev.  2)te %<be.

* '■*' 1  7  f j-  +■■■ ir *  * *

rji

Q • ■ /.

- ' :!</ v s- /-.n  ... .. r  .

Zvonik (turen), ber £utm; zvonovi, bie

©locfen; ura na zvonikn, bie Žutmubt. Yeliki
altar, ber £odjaltar ; tabernakelj, ber Smbetnafel;
Monstranca, bie SJtonjhanj; kelh, ber Celo¬
stranski altarji, bie ©eitenaltare; brit ka  martra!
baž Crujtfij; podobe, bie 93ilber; svečniki, bie
$eud)te»; lamp a, bie Sambe; spovednice, bie 23eidjt>
jtu^le ; kerstni kamen, ber Saufjiein; kropivnik,
ber 2Beit>feffel. Prižnica, bie Can^ ef ; kor, bet
^ot;  orgle, bie Dtgel: žagrad T  , bte 6ft fatfiel

Cerkev je božja hiša, bie Citdje ift basi
Jgauš ©ottež. V cerkvi se mora moliti, in ber
Circt>e muf man beten. Bog blagoslovi pobožnega
otroka, ©oit feguet cin ftommeS Cinb. Cerkev
kna visoke in velike ok na, bie Cirdje b a l bolje
nttb grojje $enj:et. v zvoniku zvonovi vise, in
bem 2mrme b^gen bie ©locfen. .Zvonovi zvone,
b ie ©loden lauten.  Na altarjih stoje svečniki s
svečami, auf ben Oltaren fiefjen Seudjter mit Cerjen.

Cerkvene posode so pozlačene, bie Citizen*
gefage finb DergolDct. Priž n ic a je les ena ali pa

Ji

70

kamnitna, bte ffa tuel ift flu3.£oK obet ©tein.
Orgle  im ajo dolge  in k ra t ke  pisali. bie Dtgel
l>at lange unb furje CPfetfen, Človek, umerje, ka¬
dar Bog hoče, bet žftenfd? fttrft t, toann ©ett e£
tintf. Merliči se na pokopališe  pokopujeio. bie
8eid;en »etben auf bem ^tiebbofe  begtaben.

Cerkev je nar vetji in nar lepši poslopje
v celem kraju. Ljudje hodijo v cerkev k svete
maši ali tudi drugekrati molit. V nedeljih in
praznikih je božja služba slovesna in lepa.
Dopoldne je velika maša in pridiga, in po¬
poldne je keršanski nauk in litanije. Cerkev
se imenuje tudi hiša božja, ker se tukaj ljubi
Bog na posebno vižo moli. V tabernakeljnu
je sveto rešnje telo hranjeno, zato pred njim
luč gori, ki se ji večna luč pravi. V cerkvi se
mora spodobno biti. Se pred kakim velikim
gospodam se ntjspodobi nerodno vesti. Bogu
pa, ki je nar večji gospod nebes in zemlje, gre
nar večji čast in hvala. Kdor za božjo hišo
ne mara, je hudoben. Hudobneža pa bo božja
šiba zadela.

17 .

Selo.  2)et SBoIjnort.

r

Vas. bač jDotfp torg,bet JKfltft; mesto, bie
©trtbt; ulice, bie ©affe; vodnjak, bet 93ruunen;

71

drevored, bie 5lUee. P ohišja, bie ©ebaube; posve-
tovavnica, bas 9tatf)f)auS; šola,  baS Sdptlfaug.;
cerkev, bie 5tirct)e; grad, baS Sct)lo[g; bolnišnica,
baS fttanfenfaug; gostivnica, bag 28irtgf>aug; vo¬
jašnica, bie Zajetne; hiša, bag SBobitbaug; hlev.
bet ©tali ; skedenj , bie Sdjeuer.

Vas je majhna, bag £erf ift fleilt, Terg je
večji, bet ihtarft ift grof er. Mesto je nar večji,

bie Stabt ift am grofteti. Prebivava v vasi so

kmetje, bie (Sintoobnet beg ®orfeg finb 93auetn.
Delajo na polju, fie arbeiten auf bem f$etbe. Pa¬
stirji ukajo, bie fMrten jaud^en. Učenci pridejo
iz šole, bie Sd)ulfinbet fommeit aug ber Scfptle.
Pozdravljajo prijazno ptujce na cesti, fie gtii*
fen freunbltd) bie fjhmben auf ber Strafe. Mestni
prebivavci se pečajo s teržtvam in obertnijo,
bie (Sintnofner ber Stabt treiben #anbel wnb (Še*
trene. Mesto ima dolge  ulice, bie Stabt tjat
tange 03 a [fen. Hiše so visoke, bie Taufer fin b bocf) .

Ljudje, kteri blizo nas žive, so naši so¬
sedje. Sosedje lahko eden drugemu veliko
koristijo in dobrega store, ako se imajo radi-,
in če mirno med sabo žive. Kadar nam koj
manjka, gremo k sosedu, in ga' prosimo za to,
on nam rad pomaga, če zamore. Gerdo pa
je, če se sosedje sovražijo; če eden drugemu
nagajajo, se kregajo, eden-drugega žalijo ali
še clo poškodujejo. Kjer je nemir, je nesreča!

-O&hsi

72

18 .

Stanovi.  ®ie ©tdnbe.

Mašnik, bor ^riejler ; učenik, bet Sester;
kmet, bet 23auer; likar, bet Slrjt; sodnik, ber
kupčevavec, bet Kaufmanu; vojak, bet
ihteger (©olbat); rokodelec, ber |)anbtoetfet;
umetnik, ber ^uttfHer; uradnik, bet SSeamtei
služabnik, bet £>ieuer; mornar (čolnar), bet
©djiffmattn ; voznik, bet ^u kmann: pastir, bet
$trt, dnin ar, bet Sflgl obner.

Kmetovavec polje obdeluje, ber Sanbmantt
betmut  bag $elb. Kupec kupuje in prodaja, b et
ftaufmamt t auft unb tcrfauft. Vojak se bojuje
za cesarja in domovino, bet ©olbat fdtnbft fiit
bett Mfet unb baS !bater(anb. Pastir pase, bet
>§>irt leetbet. . Likar bolnike ozdravlja, bet Slrjt
Ijcilt bie ifranfcn. Mašnik skerbi za blagor naše
duše, bet $riefler forgt fut bač §etl unferet ©eele.

Stanovi so mnogoteri. Bog je prav modro
tako naredil, de človek človeku služi, in de
eden drugemu pomagamo. Bog vsakemu člo¬
veku kak poseben stan odloči. Naj bo kdo v
visokem ali v nizkem stanu, na tem vse ne
stoji. Le to je imenitno , kako kdo dolžnosti
svojiga stanu spolnuje. V vsakem stanu se
lahko srečno živi; v vsakem se lahko dobre

dela in večno izveliča. Nobenega človeka ne
smemo zavoljo njegovega nizkega stanu za¬
ničevati. Vsaki stan dela k pridu vsih ljudi
in k časti bpžji, k zveličanju svoje duše.

Rokodelci,  ©te 4?<tnt>»erf

Mlinar, ber Sftuller; pek, ber 93a<fer; mesari
ber $letfd;er. Krojač, ber ©d;ttetber; čevljar, ber
©djuftcr; klobučar*, ber £>utmad)er; tkavec, bet
SBebet; suknar, ber Siudjmadjcr; barvar, ber
^dtberj kerznar, ber Sturfdjner j  strojar, ber91otfy*
garber; zidar, ber 5Dla«rerp_ tesar, ber Stjnmet*
mann; mizar, ber ©tfc^Ier; kovač, ber @d)mieb;
ključavničar, ber ©djloffer; steklar, ber ©lafet;
lončar, ber Hafner; kolar, ber SBagner; sedlar,
bet ©attler; vervar, ber ©eiler.

Mlinar melje moko, bet SDiiiEer tnaljlt baž
SJiefl. Mlinsko kolo se moči, baž SJiiifltab trirb
itafž. Mlinski kamen ostane suh, ber 2Mfyljtetn
bteibt troden. Suknar tke iz volne sukna, ber
Siud)mcKfyer toebt auS SBolIe Sridjer. Tesar stavi
krov na hišo, ber Shuntermattn fefct bett ©ad)ftul?l
auf bag £)a<fy. Mi zar  skoblja deske, ber Sit f$ let
|obelt bte Srctter. Lončar dela lonce, ber f>afner
berfertiget Sioipfc. Kovač okuje vozove (kola).

19 .

ber <Sd)UiLb befd;tdgt bte SBagett.

74

Vsak zdrav človek naj dela. Kdor noče
delati, tudi ne sme jesti. Dela pa so mnogo¬
tere. Nekteri skerbe za naš živež, drngi de¬
lajo našo obleko in stanovanje, in drugi nam
zopet drugače koristijo. Dobro je, de vsak
človek kaj drnzega dela, zato, ker si vsak
sam sebi ne more vsega narediti, kar potre¬
buje. Vsi pa tudi moramo med sabo postrež-
ljivi in pošteni biti. Vsak mora natanko spol¬
niti, kar obljubi, in ne sme nobenega preka¬
niti. Kdor je pošten in zvest, ga bodo tudi
vsi ljubiti in vsi zaupanje do njega imeti.

20 .

Selišna okolica.  2»te Urngetungen , t be3

Vert, ter ©arten; polje , bat $elb; njiva,
ter 91cfct; travnik, tie 2Bieje_; steza, ter
jteig; cesta,  bie (Strahe; gojzd,  ter 2Balt>; hrib,
ter $ugel; gora, ter 23erg; dolina, bač 2fyaf.
Vir (vrelec), tie Duelle; potok, ter Sad); reka*
ter Wluf3_;  mlaka, tie ijptje; močvirje, ter <8um)>f;
jezero, ter <Sce; morje, tat 2Jteer (tie@ee).

Vert je blizo hiše, ter ©arten ijt nal)e bei
tem #aufe.. Okoli verta je plot ali pa zid, um
ten ©arten ift eine #ecfe obet eine 3Rauer. Navertu
so sadne drevesa, im ©arten finb ffi tnd)tb(i ume.
V gojzdn so gojzdna drevesa, im SBalte jint
fflaltfcdume. Hrib je~nizek , ter ffiigel ift ni etri g.

*—«_» 1  / O' ‘‘n /)  i f.

* (  %u+{ ' jC/ritAlgi r Vu* * 1 ”'*

75

Gora je visok;i.,_kr &erg til .feotft«  Steza je
ozka, ber $uffteig ift fcf^mal. Cesta je široka,
bie  ©tro§e ift brcit. Vir je čist, bte Duelle tft
tiar. Mlaka je kalna, bte tpfiitje ift trilb. Reka '
je globoka, bet Blufd ift tief. Potok je plitev,...
beg 93 a d) ift feid;t. V reki se fantiči kopljejo,
im $lujfe iabett bte ^ttabett . , /*&
Skozi okno rad gledam. Tukaj vidim doV'/;,, /
mač vertec, rumeno žitno polje, zelen trav¬
nik, temen gojzd.. Gora in dolina, polje in
gojzd, vse je lepo pisano pobarvano. Vse je
Bog tako lepo in krasno naredil. Po svoji
vsegamogočnosti napaja on travnik in polje,
živi ljudi in živino j on daje studencu vodo, in
sadje drevesu. Vse je njegovo delo. Njegova
mila roka blagodaruje nas in vse stvari. Kako
bi vendar tako dobrega očeta preserčno ne
ljubili!

Živali.  SDte Sljiete.

Domača živina, bte ^aitčlfgetegdivje zveri. '/
bte mflbcrt Tl)lete ; zajic, ber $afe; serna, bad
žftelj;  divja koza, bie ©omfe; jelen , ber fptrfd).
Kopne zveri, bie Oianbtfjiere; vo lk, ber JBoIfj
medved, ber 23dr; lisica, ber gudjž; jazbec, ber
5Dad>^; dihur, ber SUtž; kuna, ber 5Warbet; lev,
bet Sotte. Ptice, bte SBogeb-Kušar, bie 6ibed)fc;
kač a, bte €>d)lange; žaba, ber $rofd). Ribe, bte

76

$ifd)e; posterv, bie $otefle; karp, bet Shtpfen;
šuka, bet' 4)ecfyt ; som, bet 2Belč; mrena, bie
93arbe; klin, bet SBeifjfifd); lipan, bie $fd)e;
jegulja, bet 3tal ; menek, bie 9laltau)>e. Rak,
bet Štebč. Čebela, bie Siene; osa, bie Sečpe;
metulj, bet ©djmetteiling ; muha, bie $liege;
mravlja, bie 5hneife; gosenea, bie Otnupe; keber,
bet $dfer. Červi, bie SSutm et; polž, b ie ©^necfe.
Zajic.je nagel, bet pafe tji fd;neU. Polž je
poča sen, bie ©dmecfe ift Inngfam.  Vo lk je po-
žrešen, bet SBolf ift gefrdjjig. Serna je div ja
bač 91el) ift tihlb. Koza je krotka, bie |$iege ift
Ovca je pohlevna, bač <3d)af ift fanft.
Kuna je grozovita, bet fDtatber ift gtaufam. V
vodi ribe plavajo, im SBajfet [dpiuntmen bie $ifdje.
Jegulja je gladka kakor kača, bet 2lal tji glatt
trie eine <5d)lange. Rak ima škarje (kleše), bet
tfrebžjiat @d)eren. Osa pikne, bie 2Bečpe ftic^t.
Čebela nam daje med in vosek, bie Siene gibt
unč ponig unb SBadfč. Gosence so škodljive,
bie Staupen finb fc^abli^. červ  lazi, ber 2Buttn
fried?t. Polž svojo hišo na herbtu nosi, bie
<bc|ne’cfe trdgt ifjt pauč auf bem Otucfen. Ne ter-
pinči nobene živali, ctuflle tein Žhtet!

Bog je živali za nas vstvaril. Prav je, jih
za delo rabiti, tudi v živež klati, če nam škodo
ali nadlego delajo, jih smemo pokončati. Ter-
pinčiti p% jih ne smemo. Tudi žival boli, če¬
ravno povedati ne more. Gerdo je živino neus-

— 77

miljeno pretepati, po pseh in mačkah kamnje
metati. Neusmiljeni so otroci, kteri metulje,
kebre, muhe in kobilice lovijo, jim perutnice
ali nogice pulijo, de ne morejo leteti; ali pa
kebre nabadajo, de jim mline gonijo, in se
počasi ugonobijo. Kdor hudo voljno živali muči,
je Bogu nehvaležen človek; njega 60 on ka¬
znoval.

Ptice.  $)ie SBogeu

/C4

Kuretjpa, b«g #fluegeflugel._ Prepelica,  bit
aBadjtelj vrana, bie 5trd{;e; kavka, bie ŠDoljle;
sraka, bie dlftet; vran, bet 9tabe; žolna, bet
6bed)t; kukavica,  bet ffufuf; papiga, bet ijkpagei;.
štorklja, bet €>torc|; kljunač, bie ( 8d>nepfe; žerjav,
ber Staničf); lastovka, bie ©djtralbe. Slavec, bie
Ula^tigall; Škerjanec, bie £erd)e; Šinkovec, bet
gitif; vrabec, bet ©petling; šk orec, bet <5ta r;

bie %m fel; kanarček, bet tana tiettboflei;
sinica, bie SJleife; cizek, bet 3 e ift3> lisec, ber
©itegliij; tašica, bad Dtotbfeljldjeii;; Sto ržič, bet
3awrtfčnig. Postojna, bet 31blet; kanja, bet ©eiet;
sokol, bet $alfe; jastreb, bet ^abidjt.

Ptič leti , bet 33o 2 el fliegt. -Jajca nese, er
legi dier. Kos ima rumen kljun,  bi e 31mfel t)a t
einen g elbett ©d^ttabel. Slavec  poje, bie UlacbligciU
_ML Škerjanec žvergoli, bie Serdjc trillett. La-'

78

stovka čverči, bie <ScI)ivat6c jftutfcfgrt. Krokar
kroka, ber 9td>e Md)$t. Prepelica poje, bie 2Bad)tcX
fdjlagt. Štorklja ropoče, bcr ©lord) flappert. Vse
se veseli, alleS freuet ftd). Nekteri ptiči gredo
jesen proč, c i it t g e 35 o gel jie^en im jpctbfte fort.
Imenujejo se odletavnice, fie fteifjett gugtmgel.

Koliko veselja ptičice ljudem delajo I Ob
juterni zori se začuejo glasiti in peti juterno
pesem. Kako lepo. prepeva slavil v germovju!
Kako častito se skerjančik s polja kviško
vzdiga, in hvali Boga ! Pa tudi nam v korist
je Bog ptice vstvaril. Nektere so nam v živež;
druge pobirajo gosence in škodljive červe, de
nam drevja in zeliša ne objedo. Gerdo tedaj
delajo otroci, ki pticam gnjezda razderajo,
jajčica razbijajo, starke lovijo, ali pobijajo ;
mladiči morajo od lakoti poginiti, ker revčikov
nihče ne pita.

Korenina, bteSBurjel; deblo, bet ©trtnim;
veje, bie$ffej listje, bie ŽBldttcr [baS Saubjj berst
(popek), bte Kttožpe; cvet, bie S31iite; sad, Ge
grud)t. Drevesa, bte 23dume; germovje, bie
©traud)cr; cvetice, bie 33lumett; zeliša, bie
ftiduter; trava, ba3 ©ta3; m ah, bag 91?oot ;

23 .

/

gobe, bte ©d)tt>amme.

- 79  -

-M*, oui®

Vertnar sadi vohrovt, ker ©arttter 1'fhtUjt
ben Škofji. Vohrovt rase, ker Bog hoče, ber $ol)l
lnad)ft, iveil ©ott cž hnU. Drevo .je vis oko,  ber
23aum ift hod). Germ je nizek, bet ©traud) ift
niebrig. Skorja je posta, bie Oltitbc tjl rciuf). Perje
je gladko, bie 231atfer finb glatt. Zeliša imajo
mehko steblo, bie ^rattter l)aben etncit ftmd)ett
©tdngel, Trave imajo bilk e,  bie ©rdfet tjaben

$alme. Mah je sadnemu drevju škodljiv, bad
DJioož ift ben Cbftbdumcn fd)dblid). Gobe imajo
nad steblam klobuček, bie @d)tt)dttune baten
iibet bem ©tdngel einett Jjuk Nektere g obe so
strupene,

Kdo se ne veseli, če pogleda lepe in
mnogoterne rastljine ! Na travniku vidimo čez
in čez lepo zeleno odejo razgernjeno. Na vertih
in njivah rastejo zeliša in žita, ki so nam
za živež. Brez številne drevesa in pisane cve¬
tice pokrivajo gore in doline. Kako mogočen
dober in moder je pač tisti, ki je vse tako
lepo naredil! Vsaka rastlina nam oznanuje
božjo dobroto, vsako peresce nam prepove¬
duje njegovo vsegamogočnost, in vsaki cvet
nam kaže njegovo modrost. Lahko smo mi
ljudje veseli, ker smemo upati, de ljubi Bog
tud nas pozabil ne bo!

80

24 .

M *

Drevje i germovje.  ©auuie uttb ®eflrducf)e.

cfb '

Sadne drevesa , bie Dbjlbaume; gojzdne
drevesa, bie SBalbbdume. Listno drevje, bal
Saub^olj; hrast (dob), bie (Ši(|e; bukev, bte
S5ucf>e; lipa, bie Sinbe; topol, bie $aj>pel; breza,
bie 93itfe; javor, bet 51t)0tn; jelša, bie (Etle;
jesen, bie (Šfcfje; verba, bieSBeibe. Iglasto drevje,
bal -ftabelljols; smreka, bie B?id)te; jelka, bie
Jatine ; mecesen, bie Sartre; bor, bte $bf)te. Ko-
pinje, bet 23tombeerffraud); malince, £imbceten;
brinje, bet 2Bad)f)olber ; drač, bet ©auerbotn;
ternjolica, bet €>dJef)ebotn; bezeg, bet ^olunbet.

Sadn e drevesa rodijo dobro sadje, bie
Db ftbaume tragen gute grunte: jabelka, $4>fel;
hruške, 33irnen; češnje, ftitfdjen; češplje, 3rt>etfc^-
fert; breskve, $firftd)e; orehe, Sluffe. Drevo*
berstje poganja, bet 23aum treibt Knolben. Iz
berstja postane cvetje , aul ben ^ltolpen toetbett
SSluten. Iz cvetja postane sadje, atll beti 33Iiitcn
toetben $rud}te. Zrelo [sadje je dobro, tcife gtudjte
Kijmccfen gut. ; Lipov les je mehek, bal Sinben*
fjolg ifi IDetd). jHrastov les je terd, bal C£tcl)cni)o4
ift l)aTt. Hrast rodi želod, bie (šicf)e trdgt (^ič^eln.
Bnka rodi žir, bie 53ttd)e trdgt 93nd)eln. Leska
ima lešnike, bie -gafelnuffftaube l;at |>ajclnufjc.
Jelka raste visoko in ravno, bie Janne ttmdjjt

I

/ I

81

hocb mtb qerabe. Volčja jagoda -te strupena, bie
SoUHtfc&e ift giftig. 0

Vsako sadno drevo je zaklad pri hiši.
Kdor drevje oškoduje, greši zoper Boga in
svojiga bližnjiga. Kdor pridno drevje sadi, je
ljudem velik dobrotnik. Drevesca in germiči,
ki imajo dobro sadje, me bolj vesele kakor
velike drevesa. Njih sladko sadje nar rajše
jem, in ga tudi rad sam odtergujem, Drevesa
so nar lepši, kadar cvetejo. Takrat grem
veseli? na vert in na polje. Vse vejice so praz¬
nične, vse rudeče in bele. Po cvetju pa sede
čmerli in čebelice, in iz njega medico nabirajo.

j  ) jCvetice.  ®ie Slmnen. . , .

Vert n i ca, bie žllofc; lilija, bie SUie; tnlipa,
bie Tutye; solnčnica, bic ©onnentofe; zvonček,

Iftl  ©djneeftlbcfdjcn; vijolica, baa SBeilcfjen; klin¬
ček (nagelj), bic Uldfe; rožmarin, bet žRožmarm;
sivka, ber Saocnbel; šmarnica, baž iDlaiglbddjen;
potočnica, bciš Slcrgiffmeinnic^t ;  plavica, bie $orn=

btumc.

Lilija je bela, bie 8ifie  ift tceif?. Vertnica
je rodeča, bie 9iofe ift xolb). Vijolica je višnjeva,
ba$ ibeitcl;cn ift bloilt. Solnčnica je rumena, bie
©onncnbhmte ift gelb. Rožmarin je zelen, bet
Stožmatiti ift gtitn. Klinček je pisan, bie Dlelfe

Slov.-nemški Abecedn. f, Krain. (J

82

ift bunt. Vijolica diši, baž 93eilcf)en buftet. Kami¬
lica, meta in svedric so zdravilne cvetice, bie
Skmille, bie Svinje unb baž £aujenbgulben!raut
jinb Olrjneiblumen. Kristavec in čertenka so
strupeni, ber ©tecijabfel unb ber Stadjtfdjatten ftnb
giftig. Perje zveni, bie Statter toelfen. Cvetica
usahne, bie 331ume nerborrt.

Cvetice ne cvetejo vse na enkrat; nektere
bolj zgodaj, nektere bolj pozno. To je božja
modra naprava. Celo leto naj se ljubih cvetic
veselimo, in naj se tako dobrega nebeškega
očeta hvaležno spomnujemo, kteri jim tako
lepo cveteti da. Otroci imajo nad cveticami
veliko veselje; iz dišečih rož si vence pletejo.
Lepši od cvetic so nedolžni otroci: oni so naj
lepši venec svojih ljubih staršev.

26 . ^' f ^)

Poljski perdelki.  ®ie '5elbfrucf)te.

Zelenjad, baž ©cnuife; zelje, ber Stofjl;
špinača, ber ©binat; salata, ber ©akt; kumara,
bie ©urfe; retkev, ber žRettic^ ; krompir, bie Skr*
tcffct; repa, bie Sftube; pesa, bie rotl;e 91ube;
koren, bie Hftoijte; čebula, bie 3u>iebcl; česen,
ber Slnobkudj. Stročje, bie #ulfcnfriid)te; fižol,
bie 3'ifole; grah, bie drbfe; bob, bie 33ol;ne ; leča,
bie Srnje. Žito, bež ©etraibej pšenica, berBeijen;
rež, ber Odoggett (taž Skrn); ječmen, bie ©erjte;

83

oves, ber $afer; ajda, bet Sučfyh>eijen; koruza,
bertDlaiž. Predilo, baž ©|nnnf)aat; lan, bctglaejjž;
konoplje, bet £>anf; ogeršica, bet Dtepž. Detelja,
bet flee.

Kmetovavec pognoji in zorje njivo, ber
Iganbmann bungt uttb bert 9lcfct. Seme vseje,
et jircut ben ©amen auž. Potlej z brano povlači,
bann egget er mit ber dgge. Seme kali, bet ©ame
feimt. Biljka požene, bet £atm t>rid;t Ijerbot Je
taka kakor trava, er jtefyt auž trie ©raž. Zato se
žito k travi šteje, batum redjnet man baž ©ctraibe
p ben ©rajem. Biljka gre v klasje, ber $alnt
fdpejit in bie 5t^re. Zernje zori, bic Karner tepen.
Žito se požanje, baž ©etraibe toitb ge(ct)nitten.
Snop šumi, bie ©arbe raufd)t. Biljka je sočnata,
ber #alnt ijt faftig. Slama je soha, baž ©tro^
ift biitr. ^ -'D,

Kako veličastno se vidi polje. Tam se
žito lepo ziblje, po kterem pohleven vetrič"
pihlja. Tukaj cvete na solčnem kraju ogeršica,
rumena kakor zlato. Tam je prijazna zelena
deteljna njiva. In zopet se vidi in sveti gosto
laniše v nar lepšem cvetja. Zdi se, kakor de
bi bila višnjeva odeja čez vso dolgo njivo po-
gernjena. Po dolgem in širokem je priden
kmetovavec vse polje lepo obdelal, in v vert
prenaredil. Vender vsa človeška pridnost ne
zamore cveticam lepote, in klasju zernja dati.
Kdo je, ki vse to naredi?

•*

84

27 .

Rudstva.  $ie 9)?trteiaU e».

II (ilovica), btc SI;onerbc. Kamnje, bie ©letne;
kremen, bcr ftiefeljlein; apno, bcr $alf. Sol, bab
©al$. Šveplo, ber ©cfjmefel; šota, ber Torf;
premog, bie ©leinfof)lc. Rude, btc IDlcialle^ že¬
lezo, bab ©fen; svinec, bab 231ci; kotlovina,
(kafer), bab SUlpfcr; cin, bab 3intt; živo srebro,
bab Guecfftlber; srebro, bab ©ilber; zlato, bab
©alb.

Zlato je težko, bab ©alb ifl ]d)toer. Votlič
je lahek, ber 23imbflein tfl leid)l. Srebro je svitlo,
bab ©ilbcr ift glanjenb. Svinec je medel, bab
931ei ifl malt. Kuler je rudečkast, bab Hupfer tfl
tolf)Iid). Sol se v vodi raztopi, bab ©al$ Ibft ftct>
im SBaffer auf. Šipe so steklene, bie $cnjlcrfcf)eibcn
finb aub ©lab. Steklo se ne dobi v zemlji, bab
©lab ftnbet man ntd;l in bcr (Srbe. Se v steklar-
nici naredi, eb toirb in bet ©labftulle gcntadjl. K
temu je treba kremena, soli in pepela, ntan
braud)! baju $iefeIMne, ©alj unb 21fd)e. Te tri
reči se skupej zmešajo in raztopijo, biefe brci
©ad)en toerben nnter einanber getnengl unb ge*
fdjjnoljen.

Prečudno je bogastvo natore razdeljeno.
V gorah, v breznih gor in skal je veliko bo¬
gastvo skrito. Bog je nam dal moči, de ga

85

išemo in najdeni', de ga ljudem v prid obde¬
lujemo in obračamo, Bog je vse v natori tako
naredil, de nam nič brez truda ne da, in nam
pravi: „Delaj, o človek.vse na zemlji, v vodi
in v zraku, v gorah in dolinah je v tvoj prid
vstvarjeno." Hvalimo Boga, ki tako dobrotljivo
za nas skerbi!

\ \

' 28.

Nebo.  ^iiiimeb

Solnce, bte ©onne; luna, ber JRottb; zvezde,
bte ©terne.

Bog je vstvaril solnce, luno in zvezde,
©ott fdptf ©onne, SDfottb unb ©terne. Bog je ves
svet vstvaril, ©ott fd;uf bie ganje SBelt. Rekel
je samo besedo, in je bil, er jjnadj cin 28ort,
unb fte ttnir ba. Solnce nam daje svetlobo in
gorkoto, bte ©onne gtbt unš 8td>t unb SSdrnte.
Solnce sije po dnevu, bte ©onne fdjeint am
Sage. Luna sveti po noči, ber tOtonb leu^tet bet
ber Rladjt. Zvezde so zlo daleč od nas, bte ©terne
ftnb fet;r ftteit ton uttž. Zato se nam tako maj-
hine vidijo, bctrum erfd)etncn [te une [o flein.

Ves svet je velik tempel božji. Na nebu
je Bog brez števila lučic prižgal. Že tavžente
let svetijo na velikem prostoru neba. Kako
velik in mogočen mora pač "tisti biti, ki jo
vse te zvezde vstvaril, in ki jih s svojo močjo

V>

86

ohrani in po njih potah vodi! Ozirajte se več¬
krat v zvezdno nebo, in učite se velikost ne¬
beškega očeta spoznati in moliti. Mislite pa
tudi večkrat, de gori je naša prava domovina,
in de tam pravični Bog prebiva, kteri bo po¬
božne po smerti večno pl a'

Leto ba« 2saf)t; mesec, bet 2Jtonat; teden,
"bie Sodje; dan, bet Sag; ura, bie ©tunbe. Časi
dneva, bte Šagešjeiten; letni časi, bie 3al)re«jctten.

Zjntrej solnce izide, am SJlorgen gel;t bte
<$ottne auf. Dan se naredi, e« toitb Sag. Opoldne
je solnce nar višje, am SJiittag flel;t bie <8onne
am l)od)jhn. Zvečer solnce zajde, am SlBcrtb ge^t
bie ©onne unter. Noč se naredi, e« tjitt .bte 9tac!)t
etlt. Sreda noči se imenuje polnoč, bte 2)titte bet
9tad)t l>eif$t SRUierttadjt. Dan je svetel, ber Sag ift
tjclt. Noč je temna, bte ift bunfel. Dan in
noč skupaj naredita en cel dan, bet Sag ttltb bte
91ad)t madjen jufammen eitteit ganjen Sag au«. Dan
ima štiri in dvajset ur, cin Sag fjat bier unb
jhmnjig ©tunbcn. Ura bije le do dvanajstih, bte
lll)t fdjldgt nur Bi« Jtoolf. Potlej zopet z eno
začne, banu fdngt fte ftueber mit ein« an. Teden

Čas.  2>te 3iit-

29 .

^V*

87

ima sedem dni, dne 2Bodje l;at ftebert Tagc. Ime¬
nujejo se, fie Ijeifjen: nedelja, ber ©onntag; pon-
delik, bet 2Rontag; torek, ber SDtenžtag; sreda,
bet UJUtttoocf); četertik, bet SLenneržtag; petik,
bet ^rettag; sabota, ber ©amštag. Trideset dni
se šteje za en mesec, bteijjtg Tuge temnet man
auf einen SJionat. Leto ima dvanajst mescov, baž
3<djr Igtt gtoSIf SKonate ; namreč, ndmlid) : pro-
senec, Sanner; svečan, gebruar; sušeč, 2Udrj;
mali traven, Oljml; velki traven, 2Jiai; rožni
cvet, Suni; mali serpan, 2mli; velki serpan,
9luguft; kimovec, (September; kozopersk, Dftober;
listopad, Hlobembet; gruden, 2)cjembet. Imamo
štiri letne čase, lutr l;aben Diet Saprečjeiten. Ime¬
nujejo se, fie peifjen: spomlad, ber griipling; po¬
letje, ber 6ommer ; jesen, bet -^erbjl; zima, ber
SBinter. Poletu so dnevi dolgi, im ©ommer jinb
bie £age laug. Pozimi so krajši, im 2Binter luer*

Ni blaga tako dragiga, kakor je našega
živlenja čas. Leto za letam memo hiti, dan za
dnevam mine, ura za uro teka v neskončno

v

večnost. Cas hitro mine, večnost pa nima konca
ne kraja. Za kratek čas na tem svetu si ku¬

je velika škoda, ktera se popraviti ne da. Kar

r/omnrliS jto  VAlrnmfli 'Z.tfnhia

ben fte fiitjer.

88

30 .

Vreme.  2>ie SBittermig.

Megla, bet iftebel; oblak, bie SSBol fe ; rosa,
ber Sljau; slana, ber dteif; dež, ber Stegen; veter,
bet' 2Biitb; vihar, ber ©turnihnnb; hudo vreme
bač ©eiiritter; blisk, bet 23 lit); grom. bet Sonner;
toča, bet ^>agcl ; sneg, ber <šd)nee; led, bač (šič.
Voda izpuhti, bač SBaffer biinfiet aud. Iz sopar-
jev se naredi megla, au3 ben £)unftcn entjlel)t
bet 9tebel. Soparj se včasih v roso spremene,
bie SDurtfle oettranbeln ftd> mancfpnal in TI)au.
Zmerznjena rosa se imenuje slana, geftotnet
2I)CtU I)eipt Dieif. Megla se nakviško vzdigne,
bet 9tcbel fletgi in bie £>blje. Potem se ji pravi
oblak, et I)eijt bann ffiolfe. Iz oblakov pada
dež, vtuž ben SBolfett fdllt bet 8d)ju‘e. Vi h. ar buči,
bet ^Jitmtoirtb beult. Gromi, e3 boniteti.

^bet JSIijj fd;Idgt eitt. Toča gre, ež tjagelt. Osta¬
nem doma, id) bleibe ju &aufe. Nevihta neha,
bač ©ertntter Ijori auf. Sneg gre, ež fd)nciet. Voda
zmerzne, bač 2Baffet gefriert. Led je, e$ nhrb
(Siej.  Sneg skopne, bet 8d)nce bergel)!. vCi' •' •/
Hude vrel^eu,a, če ravno so velikrat strašne
/ in škodljive, nam veft^f' vijliko več prida store,
kakor škode. Po hudem vremeuu travniki lepo
zelene, zeliša se z novo močjo vsdigajo, dre-
v&sju^o ^na poživljene. Hude vremena

1  \ J \ /  v '

* '« y

89

očistijo zrak oil škodljivih soparjev, zmanjšajo
omotno vročino, in velikrat zemljo z rodovit¬
nem dežjam napojijo. Ne boj se hudega vre¬
mena. Bog ga pošlje in pokaže v tem svojo
veliko mogočnost. Zaupaj nanj; on te varuje.

Kar Bog nam pošlje, slabo ni,

Čeravno se nam napak zdi,

Vročina, dež in hud vihar,

Veselje, žal njegov je dar.

3 L  V

3Me »tet 3al)te^eiten.

90


— 90

a~u~ nk.

”/ />y- c? / s siV-

r CC+'/*' C/'n*'0*+y/*' f Ccs***'

f*&+4.

*Htf-

• y 'a o/. /?. s . '*<*'£/''  -V

n2k~ črfLoJv**.

■A

-/***-.

a.

52t' /z&~ ^

^ W^A

zszs^.aSLJyJl^/^LA.

#Ž^-44^L,™„/ si%U (fM

. /7 j?  -o/, c/?/" J j** y

' /m  £ o,  // r^ , • —

*&**<&-■ frt

- Vc ;  /..-; ;

W^/~~ ykl AA. A2k~
6 AL^/ ,&*y>. a2kr AAU/^

"gA siZ^ ^L^J' ^~/<č

'V&sč,

- Y wv'v M****'***

fii

v <t,t\£A
-jr if\As

91


*^/***»-md.

MU Jfe t
juu/. &//U.
d*-*-*'-^1-+'

(Z~~ dL*~

du+-<.U

D 2

32 .

latinske natisne in pisne čerke.

(2afeintfc£)c Srut& unb ©tfjttffblufiftabett).

Ww. Xx.^jt Z*.

W ». M w. Vm. & t.

d>W

93

33 .

SBic bte ®ingc ftnb.

\ff /■**/*'

//rev-  - /r/nee ta/ tvet/), t/ua //'eue»
/itt^i; r/te f/fino ta/ f/urpm, r/ev //'tacn ta/
a/teanan  / f/e/v //Žc/tn c/ ta/ tu e te, f/er //Sttae-
ac/fu  / f/te <tr//f/e/ ta/ /etre, f/er f/Sem»ne/
//{M  / f/f r //ttf^ to/ /te//, j/rtot/ ta/ f/te
/ rte//’, c/f/t /m etn /iCmr/ t  /tur/ tete

e

f/t y // 'tnt/.

34 .

Slug i»ag bte ®tnfle fttib.

Der Schuh ist von Leder, die Leinvvand von Flachs,.
Der Thaler von Silher, die Kerze von Wachs,

Der Leuc^ter von Messing, von Thon ist der Topf,
Der Kestnsi' von Kupfer, von Stahl ist der Knopf.
Ans Glas ist die Flasche, die Mauer von Stein,

Der Strumpf ist aus Wolle, der Loffel von Bein,
Der Schliissel aus Msen, der Kamni ist von Horn,
Das Halstuch von Seide, das Mehi ist von Korn.
Von Gold sind Dukaten, aus Hillz ist der Stock,
Von Leinvvand das Futter, von Tuch ist der Rock

■'/ ^ t 'H/-* e, '■'Tj h

94

35 .

SBte tue Sljtere ničeti.

Die Kuh gibt Milcb, auf Pferden kann man reiten,
Die. pchsen zieldndeu Pflug, der Darm gibt Saiten^
Mit, Rosshaar fiillt man Betten und aucb Kissen,

Die Schweine geben Fleisch und fette Bissen.

Aus Hauten macht der Garber starkes Leder.

Das Huhn gibt Eier, und die Gans die Feder>

Die Schafe liefern Wolle, Milcb die Ziegen;

Die lieben Voglein singen Gottes Lob und iliegen.
Die Raupe und den Wurm vertilgen Meisen;

Die Fisclie geben gute Fastenspeisen.

/p *

35on ®ott.

Gott schufdie Welt. Ersprach
ein Wort, und sie war da. Was in
der Welt nur ist, das kommt v>on
Gott. Die Sonne und der HUond,
sie sind von Gott. Gott macht den
Ta g. er macht die Nacht. Gott
% macht das Fetd sc | schon, den
Waldso griin. Die Welt, so gro/3
und schon , sein Werk ist sie.

95

Gott kanti, mas er mir mili.
Er ist der Herr der Welt+ Gott
miliš; die Nacht hort auf J der

Tag ist da. Er miliš; es schmilzt
\V das Eis , es grunt das Feld. Es
lebt der Mensch, meil Gott es milt l '
Es stirbt der Mensch, mann Gott
es mill.f Nichts ist, das Gott nicht 'j ^
meifi. Was du nur thust, das sieht
auch Gott. Was du nur redest,
horet Gott. Gott mei/3 sogar , mas
du blo/3 denkst, Er sieht dir in
das Herz.  •

Was gutist, kommt von Gott.

Er gibt dir Trank und Speise.
Auch das Obst , das du so gerne
issest, kommt von ihm. Gott gibt
dir Schlafc er macht dich frisch
und roth. Was du nur hast, hast
du von Gott. Gott gibt dir gar so
viel. Dank ihm fiir das, mas er
dir gibt.

Gott liebt, mas gut ist, und mas

$3.

1

X

9G

« 4 * %*■

recht ist. Was er nur sagi, ist
wahr. Auch solist du niemals liigen.
Gott istgulig gegen alte Menschen.
Sei audi du stets gutig. Reiche
gern von allem, mas du hast , dem
^ Armen.

Was Goti mili, das ist gut und
recht. Darum auch tim, mas
Gott befielilt. In der Kirche sei
du fromm und bete. In der čebu¬
le sei du stili, und leme brav.
Zu Ilause folg dem Vater und
der Mutter, Dann bist du ein
gutes Kind. Dann liebt dich Gott,
und segnet dich.

1. Dobri otroci.

Trije mali otroci Jožek, Nežica in Fran¬
ček so sedeli skopaj pred hišo, in so se po¬
govarjali od očeta in matere. Jožek, starji brat,
pravi: Včeraj so mi oče nove bokve dali. Se¬
stra pravi: V nedeljo so mi mati lep pred¬
pasnik podelili. In Franček pristavi zraven:
Zvečer nam bodo mati dali mleka in pogače.
Potem govorijo še dalje kako dobri so oče in
mati. Jožek tudi pripoveduje od neke deklice,
kteri so mati omerli. Otroci se tiho pogledajo,
in imajo solzne oči; in Franček pravi: Naša
mati ne smejo umreti! — Kmalo potem gredo
v hišo k očetu in materi, in nikjer niso bili
tako radi, kakor pri starših.

Ti otroci so ljubili  očeta in mater.

2. Bodi hvaležen.

Ančika je sedela zvečer pred durmi, in
je mislila na svoje starše. Premišljevala je to,
kar so ji že vse dali: živež, obleko, bukve,
in kako de so z njo vedno tako prijazni in
Slov.-nemški Abecedn. f. Krain, 7

98

ljubeznivi. Serčno je ljubila svoje starše, in
misli: Ko bi jim pač kaj dati zamogla!

Spomni se, de je pred dvema dnevi na
gojzdnem griču na pol zrele jagode vidila. K
materi gre v hišo, in pravi: „ Ljub a mati, ali
smem čez -  travnik na gojzdni griček iti? grem
nekoj iskat, bom kmalo zopet nazaj." Mati
dovolijo, in Ančika gre na gojzdni griček. Ja¬
gode so med tem čašam dozorile. Odterga jih s
korenincami vred, in jih v dva lepa šopka povije.

Oče in mati sede pred hišo, ko Ančika
vesela nazaj pride. K njim stopi, in pravi:
„Oče, mati, nekaj vam prinesem!" — in jim
vsakemu šopek jagod poda.

Ančika je bila svojim staršem hvaležna.

3. Bodi previden.

Matiček je lovil metulja,

Za njim po vertn peha se.

Al nočeš me počakat’, pravi,

Ti revše ubogo, kolk’ te je?

Boš videl, zdaj in zdaj te vjamem,
Nagajaj le boš kmalo moj!

Nakviško zre, ne vid’ prepada, —

Matiček pade vanj, o joj!

4. Redni in čedni otrok.

'n/ftrttirr je e me  <4  urfoje otava e.

oa mcy/itno ttcotco  / Ja zmevtj je

99

'ufo Jieeeu cer/ne etei/et. /(' ee/eeeen ena met/e
ntoe mej/ utr/e/t, e/e /e /e/e /a/e eeoe
neeer/ne dem en //e /eta/e. //je/ jieeue
ju/eeejn(> e/e/aje /e’/e, e/e de eme/e d/antoo
■u<te Jieeer/'/, en uoe /ejie ueee/e/. /tet/e
/e’ /e'/t Jleti/ /(' a/ce-eenet ne vce/iet e/e//čet
/e/e zaniej/t, /e*. je Jwe dueje ona/ent

/e/e/e /ej\

e/e /e / /na ne /e"/tt ne/e/’

jiejei

omre tet n ee er/' neti /ee/eana, /ete/ae de jr
ju/e j u de/e najidtaue/e, je na/an/e
Jevemed/i/t, //ere /u/ue /e Zet e/ctn Jia/ne=
/ema/a. /t'e je e z de/e e/met Jieed/e, je
/eane/a ude deje  de/d/e re/t netJiede/en
/efj. //uje de/d/e na/, je je ude/ej Jieetn
net /etn /e naeejet/t, en nt ne/e/e jiejteee/
na eejretce med/t/e, e/o//e ne ude e/ee/e/tne
/e/e. /fuoje /u/ue en J trdneje, je e er/n e
cee/ne eme/ee. Z/iaune /a/e de /e/e Zur/t

— 100  —

tjetie oAAttče/t* zmtutj eet/ne. ye

trne/ var/  4  o e /no- f/eA/ro.

5. Priden učenec.
b/once je necAvat trn/o jo Ant/, Ao je

JtAtAtte ne o/ujitj, /yrtAt A/ance“, mer
Jieetojo met At, „Ao/t /e devcen, tn ntAae
**t ne jetyey jvetrt/enuAt, /fAanovtint*
Ji vt/nod/ v,oe jiventaja. /Att* de Ar/o- Jiocetdt’
tn Aezcevno nateče, Au/t AoAyde' oA/evzt.
A/Avoot, AAert de AtAno nateče, Aur/t ArAvo
JiozaAjo.“ A/e Aedec/e A/onceAce uAoAttzjo
tn \Jlo/Aat/jo. A/detAoju A* o zjo/crj vdAtja,
z j/av-e uct, Jude aAr Aeve. /(bt-Ao/e'
of^fenja, Au/t ne, oe ya učenje de

rte e

ne

101  —

■tone, t

ena ne zna

/ • e.,, , ./ cf

[■a/! ae /e aoiu namenil.  •/ ca,/o mn ae

6. Uči se z go daj.

„Kuzek, kužek, slišiš me! pojd' učit se-

Raj učil se bom tak mlad? pust' me še
okol ’ igrat'!

„Kuzek, to bi prav ne b'lo; star učit ’ se
je težko “

Kužek pridno se uči. Kmalo zna sedeti t
stati, tud zgubljeno poiskati , in veliko teh reči .
Dečku b'lo useč je to; tud ’ on se uči lepd.

Mati so z Janezikam o mraku v hiši se¬
deli. Oče iz verta pridejo. Nevoljni so, in prav
resno pravijo: Kaj sim na verta vidil! Vse
cvetje na mladih drevescih je poškodvario. Kdo
mi je to naredil? Tudi mati se tega prestrašijo,
in Janezek ves preplašen na tla gleda. Oče ga
prašajo: Ali ti veš, kdo mi je to cvetje po-

Uertir

deti se!“

7. Bodi odkritoserčen.

102

končal? Janezek vstane, svojiga očeta žalostno
pogleda, in pravi: Oh, oče! jaz sim ga. —
Starši so fantiča posvarili; on pa prosi, de bi
mn odpustili, vosi lahko noč, in gre ihteč v
svojo spavnico.

Janezek je odkritoserčno  govoril.

8. Bodi pošten.

Jorče na cesti nožič najde. Ogleda ga, ušeč
mu je; ima dve klini in lep rog. Vzame ga,
gre na stransko pot, in si ureže eno palco v
germovju. Po poti pride nek mož, in fantiča
ne vidi. Gleda po tleh, kakor de bi nekaj iskal.
Jorče ga vidi, in si misli: Gotovo je ta mož
nožič zgubil. Gre k njemu, in ga praša, kaj
de iše. »Nožič z dvema klinami v belem rogu.*
pravi mož fantiču. Jurče seže v svoj žep, in da
možu nožič, ki ga je najdel.

Jorče je pošteno  delal.

9. Izreki.

Dobro dete vboga
Naglo brez odloga.

Hvaležen bod’ dobrotniku,

Ušeč je to ljudem, Bogu.

— 103 —

Če hočeš srečen biti,

Se moraš mlad učiti.

Kdor se pridno mlad uči,

Ze za starost zdaj skerbi.

Kdor laz govori,

Vso vero zgubi.

Ne kradi in ne zmikaj,

Kar najdeš, ne potikaj !

Kdor vselej dobro rad stori*

Ljubezen drugih pridobi.

Delaj, moli vselej rad,

Srečen bodeš vsakikrat.

10. Priljudni in postrežni otroci.

Popotnik je žel skozi vas. Več otrok se
je igralo na poti. Ko pa ptujic bliže pride, se
otroci umaknejo na desno in levo, se odkrijejo
in prijazno reko: JDober večer !‘ £  Popotnik
tudi Djih prijazno pozdravi, in dalje gre. Kar
se oberne in vpraša: „Ktera pot derži v mesto ?“
Otroci glasno odgovore: „Desna pot.‘ £  France
pa že sa popotnikam gre, in ga spremi do
hribca, kjer mu je pot lahko na tanko pokazal.

Ti otroci so bili priljudni.  France je bil
tudi še postrezi n.

104

11.  Dobro storiti bodi vedno pri¬
pravljen.

Učenik so bili v šoli, in otroci so dohajali
notri. Vsi so bili skupaj, ko je bil čas šolo začeti.
Toda danas so bili vsi nekako žalostni in lihi, in
nobeden se ne zgovarja in ne šepta.

Učenik prašajo: „Kaj vam je, de niste danes
nič kaj veseli, in de se tako žalostno pogledujete?“

Otroci molče. Potem reče neki deček: „Zalostni
smo zavoljo Jakca, ki je zbolel."

„Ali imate Jakca radi?" prašajo učenik.

„Oj, prav radi ga imamo!" odgovore enoglasno
vsi otroci.

„Zakaj ga imate tako radi?" prašajo zopet
nteenik.

„Zato, ker je tako dober in ljubezniv," odgo¬
vore otroci.

Neki deček pripoveduje: * Jaz sim enkrat bukve
zgubil, in Jakec jih je poiskal, in mi jih je zopet
nazaj prinesel."

Neka deklica pravi: „Mogla sim enkrat čez
cesto iti, pa velik pes je stal na poti, in zlo sim
se ga bala; Jakec pa je šel z mano, in je psa proč
'odgnal."

Nek drugi učenec pravi: „Meni je Jakec več¬
krat pomagal, če nisiin mogel naloge narediti."

Zopet drugi: „Jaz bi mogel enkrat težak jerbas
na polje nesti, in go nisim mogel; pa Jakec je
šel, in ga je nesel z mano."

Take pripovedujejo otroci eden za drugem, in
učenik pravijo: „Veliko lepega slišim od Jakca;

— 105  —

prav  postrežljiv in pripraven deček je. On
rad drugim dobro dela in pomaga, molili bomo tedaj
za Jakca, de bi kmalo ozdravil.“ Vsi otroci so
živo ginjeni, in eni še clo jokajo. Učenik pa molijo
naprej, in otroci za njimi glasno tako le: „0 ljubi
Bog nebeški! prav preserčno te prosimo, de bi na¬
šemu dobremu tovaršu Jakcu kmalo ozdraviti dal.

Jakec je zopet ozdravil, in ko pervikrat v šolo
pride, se vsi otroci k njemu drenjajo, pa prijazno
pozdravljajo, in so vsi zlo zlo veseli.

12. Golobček.

Golobček, čedna stvarica! le ljubi vsak in rad
ima! Mi bomo tudi, kakor ti, prav pridni, čedni
vedno vsi.

Golobček, krotka stvarica! te ljubi vsak in rad
ima! Mi bomo tudi, kakor ti, prijazni z vsimi in
krotki.

13. Svojimu bližnjimu dobro stori.

/Zemiejce/ ye  « jio/pa (Zornu yiv*oe/.
^ZZate mu (Zryo za yaztno /ejft Zo.t ZeZeya
/vaZa. ZZa c/vov/Je yve z tyon, on ae
yu z/o. iiede/t. Zev Zaoen ye *e Ze t Z/
tyemu ywtrZe (ZeceZ tteome^a doaec/t, tn
,ie yonerZeoy ui>/oyn. Z' o Zeyi Zoa /e/eyt*

tevteve ; fy/t, meijci &ofnf* tet/itecce  y« ie
tieo/w/ čfe/ee^tt /atttčiit ^ivate/rt /^ut yrt
netnreena, en tue/e /irrju/e ne meta

c^e&ne^ce^Jtof^fee/teje u čfo zeya jfetn-

nento.

eoe* *n tvo^'  /«<«// - Jireemne &vcy

/<?j  « « 4 « /io.ut, fev- veye^a jfeenfect*

Weo; (/ JY a, metni, en nete yet

AiY#o  t>tnye te/>Yv-e c/otnte, en ttece, e/e

r  . r.

y/ fjet ae-Hcna jivev o tem.

f~Ye/miffeeYde'/ e/a -/t v- e /e n»

14. Tako moraš biti.

Marijca je večkrat in rada na Boga mis¬
lila, in veselilo jo je kaj božjega govoriti.
Rada je hodila v cerkev k sveti maši in k
besedi božji. Rada je molila, in je bila pri
molitvi tudi pobožna. Vselej je mislila na to,
kar je v molitvi govorila. Nikoli ni nobenega
kaj razžalila, temuč je vsakemu dobro storila,

107

kolikor in kadar je le zamogla. Vedita je,
de je tako Bogu ušeč. Bila je pobožna.

V cerkvi je imela svoje roke lepo povzdi¬
gnjene , in se ni okoli ozirala. Svoje oči je
imela obernjene na altar,  na mašnika, ali je
pa molitvine bukvice v rokah imela in brala.
Med božjo službo je bila, kolikor mogoče,
mirna, in se je vsega ogibala, kar bi druge
le količkaj motiti utegnilo. Ona je bila spo¬
dobno  v cerkvi.

Marijca pa se je tudi vsega hudega
skerbno varovala. Bala se je kaj misliti, go¬
voriti ali storiti, kar bi Bogu in dobrim lju¬
dem ušeč ne bilo. Varovala se je greha. Ona
je bila bogaboječa.

15.  Oko božje.

Oče! kaj pa pomeni oko na cerkvenih
vratih? pr asa Blažek očeta iz cerkve grede. „To
kaze , de Bog vse vidi in vse ve,“ pravijo oče .
„Nas gleda v cerkvi in doma. Po noči in po
dnevu nas vidi božje oko. V temnem kotu, ka¬
kor na svitlem kraju nas gleda Bog. V sredi
zemlje, v globoki jami vidi božje oko;  pa tudi
v postelji, kadar ležiš, se Bogu ne moreš
skriti. Bog je povsod; on je v s e g apr i č e j o č.“

„ Veš ti, koliko je listja-in trave  ? To le
Bog ve. Poznaš toliko miljonov zvezd na

108

nebu ? Bog vse zvezde po imenu pozna. Ali
veš kdaj boš umeri ? Te le Bog ve. Ti se
moraš učiti, de kaj veš; Bog pa vse ve; ni
potreba, de bi mu kdo pravil. Bog je vstvaril
našo dušo in telo, in nam v serce vidi. Kar
misliš Bog ve; in pozna tvoje na skrivnejše
zelje. Bog vse ve; on je vsegave  din. Oh
kako veselo je to! Kadar boš po krivem ob¬
dolžen ali nedolzin kregan, spomni se, in
reci: Bog vse ve!

Tako so oče Blazeta učili.

Blaže pomni, in ima Boga vedno pred
očmi.

16.  Izreki.

Bog vse vidi, Bog vse ve;
Greh se delati ne sme.

Le priden bod’, Boga se boj;
Veselje sereno bo s teboj.

Bog je oče vsih ljudi,

Nam se bati hudega ni.

Bog otroke rad ima,

Pridnim svojo srečo da.

Revežem pomagaj rad,

Tudi ubožček tvoj je brat.

109

Priljuden bodi, skusi rad postreči
Kar je Bogu in bližnjimu ušeč.

Lepo lice hitro zgine,

Lepa duša pa ne mine.

Naj božja volja moja bo,

Ker dobro hoče Bog samo.

Nafisnul L. G r u n

I

1



1

<r> Jlr • ,  /

Jjv / A

'A*'  «y  ■ •-•■. -• }•

■ A~

/ /

- U

/i/> f >  j--

<Tr*&  ^TitW

*: J"

y ■ ' V /> O-MgL^Tt

a  f ~~y '*/ ,

' ■* _y /; <T '// ^

J~p.\ .M-lt/U.!  . ^

(^v ^ ^47 . (fa)&  j  1 1/

><?—($ čfa*w - ? -ti fflh&i-s»*#**-■

lfVy££ t*-+y <f tj

Tj. j , /•

#n.+

. * t— •* f  —'fT

/ ; > ^7

4f fa~****<} g-fi

i

j^in i-

7 ■

G "jo

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJI (17U (17UNICA

00000463080

»V Of