Prirodoznanski zemljepis. JZ ■ vesoljnega morja. Severno ledeno morje meri 110.000 □miriam. t.j. nekaj več kakor Evropa ali Vs4 vesoljnega morja. 22 Morslca gladina in srednja visokost celin nad morjem. Po stopinjski mreži se da od vsake točke, od vsakega kraja ali mesta na zemlji lehko določno povedati, kje je, če se namreč določi, kako daleč je od ravnika in glavnega poludnevnika. Da se njegova lega še natančneje določi, treba je tudi poznati, koliko visoko stoji nad morsko gladino ali koliko pod njo. Ko razne višine in globine merimo in med seboj primerjamo, oziramo se zmeraj na morsko gladino, kajti ona je stalna — pravilna ravan, ki je od središča zemeljske krogle povsodi enako oddaljena. Ker so vsi oceani med seboj sklenjeni v vesoljno morje, kar je nže Strabon, najslavniši zemljepisec starega veka, terdil, sklepamo po znanem vodotežnem zakonu, da je mirno morje od zemeljskega središča povsodi enako oddaljeno. Kljubu temu zakonu mislijo nekteri, da nektera morja, zlasti notranja ali sredozemska, v ktera se mnogo rek izliva, više stoje kakor druga. Tako je blezo pover- šina Baltiškega morja dobro 2 metra in pol viša kakor bližnje Nemško morje, to pa 024 mt. niže kakor Atlantski ocean. Černo morje je blezo 2T met. Jadransko pa P8 mt. više kakor sosedno Sredozemsko morje. Itudeče morje stoji pri Suezu blezo 07 mt. više kakor Sredozemsko morje pri Tinehu; francozki inženirji so za Napoleona I. ta razloček določili z 8 do 10 metrov. Veliki ocean stoji pri Panami blezo 1 meter više, kakor Atlantski na na¬ sprotni strani rečenega medmorja. (Naslednji merjevci so ta raz¬ loček določili celo s 3 met.:) Slavni Arago in Aleksander Ilumbolt sta s teoretičnega stališča spodbijala zaznamovane razločke ter ter- dila, da vesoljno morje s stranskimi svojimi deli povsodi enako vi¬ soko stoji. Ko so Skandinavci in Rusi merili zemljepisne stopinje, pokazalo se je, da Severno ledeno morje, Baltiško in Černo morje enako visoko stoje; toisto velja tudi o Jadranskem morji, kar so avstrijske meritve dokazale. Toisto se je pokazalo tudi pri pre¬ kopu Sueškega medmorja med Rudečim in Sredozemskim morjem. Navpična vzpetost vsakterega kraja nad gladino morja se ime¬ nuje njegova brezobzirna ali nadmorska visokost. Njegova navpična vzpetost nad kakim drugim krajem — nad kako dolino ali ravnino, nad kakim jezerom ali liribom ne pa nad morjem — je njegova primerjena ali ozirna visokost. Srednja vi¬ sokost kake pokrajine (ali kakega hribovja, itd.) je tista, ktero bi ona imela, ko bi bila povsodi enako visoko nad morsko gladino vzpeta. Profil (prerez) ali stranska podoba kake pokrajine (kakega hribovja) je prerezna čerta njene poveršine, ki je navadno na morsko gladino navpik prerezana. Srednjo visokost posameznih celin nad morsko gladino je pervi preračunil A. Humbolt po do tistega časa znanih višinah po- samnih mest na njih. Po njem iznaša srednja nadmorska visokost zemljine evropske 105 toises ali 205 metrov, 23 Srednjo visokost vse suhe zemlje nad morsko gladino je pre- računil na 157*8 toise ali 307 metrov; toisto jedostaprej francoski učenjak Laplace cenil 1000 metrov. Pri Laplacevi cenitvi in Hum- boltovem preračunu visokosti vse suhe zemlje treba je vendar po¬ misliti, da ste Afrika in Avstralija bili tačas še skoro popolnem neznani. Kolikor so zemljepisci dosedaj opazovali osrednjo Afriko in Avstralijo ■— prav za prav osrednjo Novo Holandijo — je pred ko ne Afrika taiste srednje visokosti kakor Azija, Avstralija pa taiste kakor Evropa. Po takem bi srednja nadmorska visokost vsega suhega sveta iznašala 345 metrov. Iz tega sledi, da je debelost suhe zemlje z ozirom na nje vzpe- tost nad morjem jako neznatna; celo visokost najviših hribov je tako mala v primeri s polupremerom zemeljske krogle, da je tudi na velikem globusu nemogoče jo upodobiti. Na globusu, kterega premer bi meril Go centimetrov (2 čevlja), bi tenka prevleka fir- neža zaznamovala srednjo visokost suhe zemlje. Podoba morskih tal. Podoba morskih tal je le malo znana, ker je dosedaj po večem še nemogoče opazovati jo v neizmernih globočinah. Do da¬ našnjega dne največ zemljepiscev misli, da so tla vesoljnega morja tako mnogolično ustvarjena, kakor je mnogolična poveršina suhe zemlje. Velika hribovja suhe zemlje, pravijo ti zemljepisci, so po¬ daljšana pod vesoljnim morjem, in otoške verste, grebenine in morske plitvine zaznamujejo mer, na ktero derže. Taka mnogo¬ lična, suhi zemlji podobna tla ima morje le blizu zemljin, zlasti ob stermem obrežji, ki se polagoma znižuje v morje. Drugodi so njegova tla vsa drugače upodobljena, kajti nanja ne delujejo one moči, ki neprestano preminjajo podobo suhe zemlje ter jo tako mnogolično delajo. Dosedanje preiskave kažejo, da tla vesoljnega morja nimajo niti hribovja, niti dolin, s kterimi se suha zemlja posebno odlikuje. Tudi niso popolnem ravna, ampak tu nekoliko zvišana, tam nekoliko znižana, tako da se prav primerno govori o podmorskih visokih planotah in globokih ravninah. Taka podmorska visoka planota le polagoma prehaja v podmorsko globoko ravnino. Ob straneh vesoljnega morja so tudi zemljine večidel po stopinjah vzdignene iz oddaljenih globočin. Le ognjeniški otoci in koralska otočja so pogostem naravnost vzpeta iznad globokega morja. Njih suhi deli so neznatno majheni v primeri z visoko podstavo, ki jo morje krog in krog obliva. Celine bi potem primerjali obšir¬ nim visokim planotam, kterih telesnina je jako mala v primeri s podmorsko njih podstavo. Srednja nadmorska visokost naše zem¬ ljine bi se, kot je A. Humbolt preračunil, le za 2 metra zvišala, ko bi snovina Pirenejskega hribovja bila enakomerno po njeni po- veršini razdeljena. Snovina Alp, enako razdeljena, zvišala bi jo le za 6 metrov in pol. 24 Globokost vesoljnega morja. Globokost vesoljnega morja je v raznih oceanih in njihovih delih jako različna. V obče so prikrajna in notranja ali sredozemska morja dosta manj globoka, kakor odperta morja in široki oceani. Merijo pa globočine morja s svinčnico ali z glo¬ binomerom (batliometer), t. j. orodje, ktero so zlasti severni Ame- rikanci v novejšem času toliko popravili in zboljšali, da kaže vsaj po večem zanesljive velike globočine morja (Brookeov globinomer in drugi). Zaznamujejo se pa globočine morja navadno s sežnjem, ki ga Angleži fathom (seženj) imenujejo; fathom meri 6 angleških čevljev t. j. dobro 1'8 metra. James Ross je na svoji poti v Južno ledeno morje (1. 1839.—1843.) na premnogo mestih meril globočine Atlantskega morja; med Brazilijo in otokom sv. Helene kazal mu je globinomer uže 4600 fath. (črez 8400 metrov), a vendar še ni dosegal morskih tal. Denham je (1. 1852.) med Južno Ameriko in otokom Tristan da Cunha (v južnem Velikem oceanu) blezo našel tla 7706 fath. (14110 metrov) globoko, Parker pa v južnem Indij¬ skem oceanu celo 8300 fath. (15300 met.) Take globočine se silno težko natanko zmerijo, kajti pogostem, zlasti podmorski tokovi, glo- binomerno verv nategajo ter jo v stran zaneso. Zato se je Severo- amerikanec M. F. Maury, dosedanji najimenitniši morjepisec (f marca meseca, 1.1873.), spodtikal nad velikansko globokostjo, ter na rečenih dveh mestih jo zmanjšal na 4000 in 6000 fath. (7330 in 10990 metr.). Avstrijska ladija Novara je na svojem potu okrog zemlje merila Indijski ocean med ertom Dobre nade in otokom Sv. Pavla ter pri 6000 fath. (10990 met.) globokosti ni še dosegla tal. V Severnem ledenem morji merili so 4300 metrov velike globočine. Švedski mornarji so 1. 1868. na svojem potu v severne tečajniške kraje na zahodni strani od Spicbergov (med 76 in 78" sev. širjave) našli globočino 2650 fath. (4850 met.) veliko; bolj na zahodu je ob ta- istej zemljepisni širjavi (76° 17' sev. širj. in 13" 53' vzhod. dolg. od Greemvicha) 1. 1861. Forell meril globočino morja ter našel 1400 fath. (2562 met.). Med snovino, ktero mu je globinomer od tal prinesel na verli, bilo je tudi mnogo živih živalic. Ali je glo¬ binomer dosegel tla ali ne, najnatančneje pričuje taka snovina, ktero v nalašč napravljeni lopatici prinaša iz globočine morja. V severnem delu velikega oceana je globinomer prinesel razno sno¬ vino iz dna 5200 metrov globokega morja. Primeroma najbolj znane so globočine Atlantskega oceana, zlasti v njegovi severni polovici. Posebno natanko so preiskali pas med Irlandijo in Novo Fundlandijo, ker so po njem položili verv s teiegrafnim dratom, ki veže rečena otoka ali Evropo in Ame¬ riko med mesti Valencija (na Irskem) in St. John (na Novi Fund- landiji). Srednja globokost tega pasa, navadno telegrafna planota Atlantskega oceana imenovana, je 1600 do 2000 fath. (2900 do 3660 met.) Najbolj globok pa je blezo ta ocean na severovzhodni strani od otokov Bermudas (36" severne širjave), namreč 7890 metrov, 25 po drugih celo črez 10.000 metrov (30.000 čevljev). Mehikanski zaliv ne meri blezo nikjer črez 1900 metrov, bližnje Karajbsko ali Antiljsko morje pa do 4500 metrov. Morje okolo otokov Azorov je 2000 metrov globoko. Primeroma plitvo je morje dalje na za¬ hodu po prevelikem prostoru med kanarskimi otoci in Florido v Ameriki, koder so razprosterte neizmerne planjave morske trave (fucus natans, sargacjao), kajti tla njegova so zvišana v visoko pla¬ noto, ki stoji poprek le 3300 metrov pod morsko gladino. — Černo morje meri skoro povsodi več kakor 300 metrov, ponekodi celo okoli 1000 met.; morska ožina Giberaltarska meri 300 do 900 metrov, med Giberaltarom in Cevtu v Afriki celo 1740. Odperto Sredo¬ zemsko morje pri Nizi 1000 metrov. Jadransko morje je najglo- bokeje med Italijo in Skadrom v Albaniji, zelo globoko tudi v obližji dalmatinskih otokov, pri Mletu n. pr. 650 metrov; med Dalmacijo in ustjem reke Pada poprek pa le 40 do 50 metrov; zaliv teržaški meri poprek le 20 metrov, najglobokeji je pri Salvori 34 do 37 metrov. Največa globočina Kvarnerskega zaliva meri 37 fath. (67 metrov); pri otocih Tremiti okolo 200 metrov. — Nemško ali Severno morje je na vzhodni strani dosta globokeje kakor po za¬ hodni. Baltiško morje meri po sredi okolo 60 do 80 metrov; naj- globokejše mesto je blezo med Vinda^o (ob obrežji Kurlandskem) in otokom Gotlandom, ter meri 350 metrov. V zadnjem času so pogostem skušali srednjo globokost raznih morij preračuniti po hitrosti, s ktero se valovi zemeljskega potresa dalje pomikajo. Hochstetter, znani geolog na Duuaji, je po valovih, ki so se vsled zemeljskega potresa (13. avgusta 1. 1868.) pri Ariki ob obrežji P eruvanskem naredili ter valili prek Velikega oceana do Avstralije, izračunil, da je rečeno morje med Ariko in Avstralijo poprek 1500 fath. (2745 metrov) globoko, med Ariko in otočjem Sandwichskim pa 2650 fath. (4850 met.). V obče cenijo srednjo globokost vesoljnega morja okolo 1600 do 1700 fath. (3000 do 3200 metrov); ona je tedaj lOkrat veča, kakor srednja visokost suhe zemlje. Ko se bi suha zemlja, nad gladino morja stoječa, razdrobila ter polegla po globočinah ve¬ soljnega morja, bi se dna njegova le malo zvišala. V kotlini sever¬ nega Atlantskega oceana, kterega poveršina obsega le komaj če- tertino poveršja suhe zemlje, je trikrat veči prostor, kakor ga za¬ vzema vsa suha zemlja nad gladino morsko; ta veržena vanjo bi globočino jej komaj zmanjšala od 2075 fath. (3795 met.) na 1409 fath. (2575 met.). — Na podlagi neke druge cenitve je vesoljno morje skup le '/jj,, zemeljskega obla in iznad morske gladine vzpeta suha zemlja le % telesnine vesoljnega morja t.j. '/25830 zemeljske krogle. Otoki vesoljnega morja. Mali po vesoljnem morji semtertje razstavljeni kosovi suhe zemlje se zovejo otoki ali ostro vi, ker jih krog in krog morje obteka. Po podobi se med seboj bistveno razlikujejo. Nekteri so ozki pa iztegne ni — podolgovati otoki, nekteri pa o k r o g 1 i ali pa- 26 krožni (eliptični). Podolgovati otoki imajo po večem nasprotne spičaste končine ter so drug za drugim tako v verste razstavljeni (otoška versta), da njih dolgostne osi v toisto stran merijo. V to- isto mer so potegnena tudi glavna pogorja, ktera jih pokrivajo. Največ so razstavljeni blizo obrežja celin, ali vsaj ne posebno daleč od njih; zato se prav primerno imenujejo celinski ali obrežni otoki. Oni so zadnji ostanki terdnin, ki so se v predzgodovinskem času pogreznile v morje, največ pa odtergani kosovi bližnjih celin, kterih poveršje je po večem v njih upodobljeno. *) Tako so veliko- britanski otoci odtergani kosovi bližnje celine, ktere so s e v pred¬ zgodovinski dobi neposredno deržali prek kanala La Manchea; njih poveršina in notranja sestava se popolnem vjema z bližnjo Fran¬ cijo in Belgijo. Otoci v Nemškem (Severnem) morji kažejo na bližnje primorje severozahodne Nemčije. Lafotski otoci so izprani kosovi gorate bližnje Norvegije. Dalmatinski in Isterski otoci so se ne¬ kdaj deržali bližnje celine, na ktero kaže njih kraška tvorba in podoba. Ciklade in Sporade so zadnji ostanki raztergane terdnine, ki je ilirsko-gerški poluotok vezala z Malo Azijo, dokler je ni Sredozemsko (Egejsko) morje zatopilo. Velike in Male Antilje v srednji Ameriki (Zahodna Indija) so nekdaj s Severno in Južno Ameriko bili sterjeni v skupno celino, ktero je poslej morje pre- tergalo in iz ostankov naredilo otoški most med severnim in juž¬ nim delom novega sveta. Na japonskih otocih je ponarejena na¬ rava sosednje Mandžurije, od ktere jih sedaj loči Japonsko morje. Dolgi venec otokov, ki je razpet od Nove Gvineje do Nove Zelan¬ dije (New Zealand), se po poveršji in tvorbi popolnem vjema s pri¬ meroma zelo oddaljenim obrežjem Nove Holandije. Zemljepisne, mnogo živaloslovne in narodopisne zasledbe pa tudi povestnica de¬ lajo zelo verjetno, da je vzhodno-indijski arhipel na obeh straneh ravnika le dolga razderta celina, ki je pred potopom vezala Azijo z Novo Holandijo. Ceilon na jugovzhodni strani Prednje Indije. Vse drugačne narave so okrogli ali pakrožni otoci. Prav primerno jim pravijo oceanski ali morski otoci, ne le zato, ker so skoro brez izjeme razstavljeni po širokem in globokem oceanu, daleč od zemljin, ampak tudi zato, ker jih derže za samo- stalne, od peterih zemljin neodvisne šterline iznad morske gladine. — Po nadmorski visokosti se oceanski otoci navadno ločijo v vi¬ soke in nizke. Visoki oceanski otoki so si po poveršji in po svojem obodu skoro vsi enaki; oni so ognjeniškega postanka: verhovi *) Uže bistroumni St rab on iz Amazije v Kapadociji je v svojem obširnem „zemljepisu“ (•/smyQncpiyM — ta obsega namreč 17, skoro po¬ polnem ohranjenih knjig) razjasnil postanek otokov. Tako piše v V. knjigi str. 248 C: ,,Nekteri otoki so ostanki celin, nekteri so se pa vzdig¬ nili iznad morja, kar se še sedaj godi. Otoci v odpertem ali velikem morji so se pred ko ne vzdignili iznad njegove globočine; otoci, ki stojd blizu obrežja ali blizu ertov, pa so, kar prav dosledno sklepamo, le od¬ tergani kosovi raznih celin.“ 27 ali gornji deli hribov, katere je ognjeniška moč iznad morja vzdig¬ nila. Drugodi je prestala vzdigovalna ognjeniška moč, in hribovite celine so se znižale in potopile v morje, iznad kterega sedaj le njih najviše gore kot pakrožni ali okrogli otoci mole. Ti oceanski ali ogn j eniški otoci so raztreseni po raznih morjih, primeroma najgosteje pa so posejani po Velikem oceanu. Morska tla v njih obližji so največ zelo sterma, kajti oceanski otoci so ko samčasti hribjc naravnost vzpeti iznad globočine vesoljnega morja. Lehko se prištevajo najimenitnišim višinam zemeljske skorije, če se po¬ misli, da so nekteri vzpeti zelo visoko nad gladino morsko in da bi se k tej nadmorski visokosti morala prideti semtertje v resnici velikanska višina od morske gladine navzdol do njih podmorskega podnožja, — do pravih morskih tal, na kterih stoje. Manna Loa na sandviškem otoku Havaii meri 4840 metrov nad morjem; Pik de Teide na kanarskem otoku Teneriia 3715 met. nad morjem, Isle Bourbon ali dela Reunion na vzhodni strani od Madagaskara 3300 met. (ugasnjeni ognjenik Piton des neiges) itd. Nizki oceanski otoci se imenujejo tudi koral s ki, ker sojih različne verste koral naredile. Male te živalice izločujejo iz sebe kakor kamen terdo snov (koralnik), ktero so s svojimi organi poser- kali iz morja. Žive le v čisti morski vodi, ktere temperatura ne iznaša nikdar manj kakor 20° C. Zato so koralski otoci in ko- ralske klečeti in grebeni razprostranjeni lepo morjih toplega pasa, namreč med 25" južne in 30° severne širjave (v Atlantskem oceanu pa pri otočji bermudskem segajo do 32° severne širjave). Kaj raznoverstne in velikanske so njih zidave zlasti ob otokih zahodne Indije v Atlantskem oceanu, ob obrežji Rudečega morja, v gorkem Indijskem in Velikem oceanu, ob ondešnjih otocih in blizu njih; ni jih pa ob zahodnem obrežji Južne Amerike inAfrikeinob jugo¬ vzhodnem kitajskem bregu, ker todi merzli morski tokovi teko. *) Po legi in podobi koralskih zidav se ločijo: 1. v obrežne; 2. z a grad n e in 3. lagunske ali jezerske grebe n in e. — Obrežne k or a ls k e grebenine (fringing reefs) so nastavljene neposredno na plitvi podmorski breg otoka ali zemljine, ktere se kakor franže oblačilnega roba derže; zato jim pravijo tudi franžne koralske grebenine. Korale se naselijo na tleh plitvine, k večemu 50 metrov globoko (v Rudečem morji se celo po črez IG metrov velikih globočinah nikjer ne nahajajo), ter zidajo svoja poslopja navzgor do gladine (najnižega morja), največ le 1 do 2 metrov pod *) Lepo poje Montgoraery o prečudnih koralskih stavbah: I saw the living pile ascend The mausoleum of its arehiteets Stili dving upvvards as their labours closed; Slime the material, bfft the slime was turned To adamant by their petrifie touch; Prail were their frames, ephemeral their lives, Their masonry imperishable. 28 poveršino najnižega morja. Ti venci koralskih grebenin po 30 do 70 metrov široki so največ blizu suhega brega; semtertje je od tega loči mnogo kilometrov široko pa jako plitvo morje. Preter- gani so tam, kjer se reke v morje izlivajo, ali če kalna voda in drugi vzroki zaderžujejo raz vitek koral. Koralske grebenine in klečeti v Rudečem morji se prištevajo k tejversti; dalje so s franž- nimi grebeni ozaljšani Nikobarski otoci in Ceilon v Indijskem oceanu, Zahodno-indijski otoci in polotok Florida. Zagradne grebenine (barrier reefs) stoje ob visokih otocih ali pa ob celini, od kterih jih bolj ali manj širok rokav morski loči. Ta morski rokav, po 60 do 100 metrov in semtertje še bolj globok, je na raznih mestih po morskih ožinah sklenjen z odpertim morjem. Po globokih takih ožinah ladije plavajo iz od- pertega morja v prostorni rokav, kjer popolnem varno počivajo, če morje zunaj še bolj divja. Zato se take grebenine prav primerno imenujejo zagradne, ker kakor nasipi in podmorski zidovi pred umetno napravljeno luko zagrajajo morje krog otoka in silovitim valovom pot do njega zapirajo. Ob otocih sredi širokega oceana narejajo najvarniša in najlepša naravna pristanišča, v ktera je semtertje zlasti o viharnem vremenu silno težavno priti. Skoro vsi avstralski visoki otoci v Velikem oceanu n. pr. Nova Kaledonija, Karolinški, Mornarski, Viti (Fidži), Družbinski in drugi otoci so ograjeni s takimi koralskimi grebeninami ter imajo najizverstniša velika pristanišča. Širokosti in dolgosti so jako različne; nektere so vzpete celo po 3 do 4 metre nad gladino najvišega morja ter so bujno zarasene in poseljene. Grebenine na severni strani Fidži otokov so 7 do 30 kilometrov široke, one ob Novi Kaledoniji okolo 740 kilometrov dolge; najdaljše so koralske grebenine, ki na se¬ verovzhodni strani Nove Holandije okolo 190 miriametrov daleč zagrajajo 7 do 8 miriametrov širok morski rokav med seboj in ondešnjo zemljino. Lagunske ali jezerske grebenine (atolls or lagoon islands) so v kotast kolobar sterjcne koralske zidave, ki zagrajajo veče ali manje slano jezero. Le redkokrat so med seboj tako ster- jene, da bi osrednje jezero bilo popolnem ločeno od zunanjega od- pertega morja; največ so na več mestih prederte, tako, da se po teh prehodih jezero in morje meša. Če so ti prehodi dosta široki in globoki, beže o viharnem vremenu ladije v osrednje jezero, kjer popolnem varno stoje. Tako lagunske grebenine narejajo sredi oceanov varne luke, semtertje tako velike, da bi se v njih lehko zhrale ladije celega sveta. Navadno se pa po teh osrednjih jezerih zbirajo morski sesalci, ribe in druge morske živali. Te grebenine so največ vzdignjene nekoliko nad gladino morja ter narejajo nizke ali koralske otoke. Najviši njih deli so po dva metra do štirih vzpete nad gladino najvišega morja (ob plimi). Široke so po večera le 900 do 1300 metrov, semtertje le 50 do 100 metrov, semtertje pa tudi dosti več. Med Maledivi pred Prednjo Indijo je nizki ko- ralski- otok Suadiva narejen iz 70 kilometrov dolgega obroča, ki 29 je črez 35 kilometrov širok; predorov ima 42. Po osrednjem je¬ zeru, ki je po 40 do 50 metrov globoko, se na tleh nabira bela drobna sipa; taka sipa se nahaja tudi zunaj zagrade, kjer morje močno buči. Okroglasta zagrada je na vetrovni strani redoma dosta viša, kakor na nasprotni za vetrom. Po vseh viših straneh, koder močni morski valovi ne plahitajo, so kolobarasti ti otoki zaraseni s kokosovimi palmami in z raznimi tropičnimi želišči. Naj bolj pogostem so nizki koralski otoci posejani po Ve¬ likem oceanu, koder jih štejejo okolo 300. Paumotu otočje jih šteje okoli 70 do 80 ter se prav primerno imenuje Nizko ali Ne¬ varno otočje. Več takih je tudi med Karolinškimi, Ealik inRadak otoci; najimenitniši pa so Lakadivi in Maledivi v Indijskem oceanu. Neštevilni Lakadivi so razdeljeni v 20 skupin, ki so 12 miriametrov pred malabarskim obrežjem vzhodne Indije razstavljene v dolgo otoško versto. Še daljša je versta Maledivov (meri namreč 80 mi¬ riametrov) ; po teh se koralski otoki in grebeni imenujejo atoli. Na istem poludnevniku pa na južnem polobla (5 n do 8" južne šir¬ jave) stoje v versti koralski otoci Chagos (r. Čagos). Rečeno je uže bilo, da se korale naselijo le po 35 metrov velikih globočinah; le redkokrat se nahajajo še na tleh, ki leže 50 metrov pod morsko gladino. Dokler teh razmer njih življenja niso poznali, mislili so prirodoslovci in zemljepisci, da korale svoje velikanske stavbe zidajo iznad največe globočine morja. Poslej so se še bolj čudili in ugibali, kako so nastali spodnji deli koralskih grebenov in otokov v globočinah po 1000 in več metrov velikih; ugibali so, kako so nastali koralski otoci daleč od celin in visokih otokov sredi širokega in več tisoč metrov globokega morja. To vprašanje je rešil bistroumni anglež Karol Danvin, najimenitniši prirodoznanec v današnjem času. Kjer so otoci in grebeni iz koralnika postav¬ ljeni na tla preglobokega morja, sezidale jih tam doli gotovo niso korale, ker jim je v takih globočinah (črez 50 metrov) nemogoče živeti; ampak korale so, uči Damin, sperva se naselile in navzgor zidale svoje stavbe v ugodni — primerni jim globočini. Tla pod¬ morska kot perva podstava koralnikov so takrat stala više t. j. bliže morski gladini. Potem so se tla znižala ali usedla in ž njimi tudi na njih postavljen koralski greben ali otok. V onih globočinah, ki koralom niso več ugodne, odmerle so živalice, ne pa ob zgor¬ njih delih otoka ali grebena. Todi so se ohranile pri življenji ter po vsakem usedu počasi navzgor zidale svoja poslopja. Ko se bi greben ali otok h kratu bil pogreznil v globočino morja, morale bi bile vse poginiti. Pa podstava se je le polagoma zniževala, namreč v istej razmeri, v kterej so verhne korale navzgor zidale. Vsaka koralska grebenina (vsak koralski otok), pravi Damin dalje, morala je spočetka biti obrežna (grebenina), skoro neposredno na¬ slonjena na breg otoka ali celine. Ko se je otok primerno znižal ali usedel, postala je obrežna grebenina zagradna, ki je na zunanji strani, zlasti pa na vetrovni, veliko hitreje rasla kakor na notranji; na tej so se korale počasi množile in tudi počasi zidale, ker jim 30 je mirna voda dajala le malo živeža — le malo kamenene snovi. Na onej ali unanji strani jim je morje, ktero so morski tokovi ali pa vetrovi vznemirovali, neprestano ponujalo preobilo hrane; zato so se tudi lože množile in hitreje zidale. Ko se je otok še bolj znižal in popolnem v morje potopil, promenila se je zagradna gre- benina v lagunsko ali jezersko. Jezero slano je razprosterto sredi nje, kjer je poprej stal otok iz navadnega kamenja fne iz koral- nika sestavljen). Koralski otoci in grebeni neovergljivo pričajo , da se terda skorija naše zemlje po nekterih straneh useda; se ve da se to godi tako polagoma, da je ljudem bilo dosedaj še ne mogoče, to zniže¬ vanje naravnost opazovati. Velik del podmorskih tal Velikega oceana se je n. pr. znižal in ucštevilni otoci njegovi (namreč visoki) so zadnji ostanki nekdanje prostorne celine. Nizki koralski otoci ali atoli pa pričajo, da se tla ondešnjega oceana še vedno znižujejo. Drugodi so se koralski grebeni spremenili v gost apnenik, ki je semtertje vzpet visoko nad morsko gladino. Med Sandviškimi otoci molč nektere grebenine koralske po G do 7 metrov nad morsko gladino; med Nizkimi otoci celo po 26 metrov, Mangia je okolo 100 metrov visoka in po svoji snovini in poveršini po¬ polnem podobna zelo vzdignenemu atolu. Več sto metrov nad morjem se nahaja koralnih na otočji Tougau (Prijateljstveniotoci), na Novih Hebridah, Novi Izlandiji, Mariauskih otocih (Ladroni), Novi Gvineji, na mnogih Molukih, Ceilonu, Mavriciji, Madagaskaru, ob jugovzhodnem bregu Afrike i. t. d. Ker morje nikdar ni stalo tako visoko, morali so se tedaj rečeni otoki, bregovi in grebeni v teku neštetih vekov polagoma vzdigovati iz nad koralam primerne globočine morja. — Ali niso apneniške gore naše zemljine, kterili ostre in gole pečine in stermi bregovi posebno lepšajo podobo hribovitega kraja, po večem narejeni iz koralnika, kterega so v nekej pradobi podzemeljske moči vzdignile iz nad globočine morja! Pričajo tudi, da so se toplinske razmere od takrat, ko so jih po naših krajih korale zidale, silno promeuile. Klečeti iz skoljek in peska. Po mnogih straneh so morska tla jako zelo vzdignena; če vendar nikjer ne mole nad morsko gladino, ampak je povsodi po¬ kriva plitvo morje, pravijo jim p lit čine. Plitčine so ali sipine in protine, ali pa klečeti iz školjek, in se natanko ločijo od navadnih skalnatih klečet in koralskih grebcnin. Sipine ali protine so nakopičene iz sipe, peska ingrošča in iz raznih ostankov lupinarjev in drugih morskih živali, ter se zmeraj narejajo tam, kjer se nasprotna morska tokova srečata in drug drugega zavirata; tako drug drugega toliko oslabita, da ne moreta dalje nositi sipe in peska in drugih terdih in mehkih težkih snovin. Te se na mestu poležejo ter se plasti na plasti kupičijo v peščene plitnice. Kupičeuje sipin posebno pospešujejo morske 31 ožine in daleč v morje moleči erti. Mnogokrat so sipine zasule in popolnem zaperle morske ožine, zlasti take, ki so imele široki vhod pa zelo ozki prehod. Ladijam so posebno nevarne one sipine, nad kterimi je voda le malo malo metrov globoka. Razširjene so po raznih straneh vesoljnega morja. Mornarjem v obče znana je sipina ob južnem obrežji Afrike od erta Dobre Nade proti vzhodu do zatoka Algoa, — navadno Bajo de Aguilhas (Iglična plitčina) imenovana. Semtertje je po 30 miriam. široka; voda nad njo je po 100 metrov globoka, drugodi pa po 360 metrov. Ob brazilskem obrežji je med 16" in 19" južne širjave sipina Abrolhos (izg. Abroljos) ali Abrojos (izg. po španjski Abrohos, t. j. odpri oči), nad ktero je semtertje le 35 metrov globoko morje. Prebogat pa je severni Atlantski ocean raznih sipin. Ob 46’/„" za¬ hodne dolgosti se okolo 45 miriametrov od Nove Fundlandije odmaknena sipina vleče poleg Nove Fundlandije, Novega Brunšvika in Nove Škocije črez 200 miriametrov daleč proti jugu do Novega Jorka. Razdeljena je v več posameznih sipin in na južni strani blizu obrežja podaljšana do poluotoka Floride; okolo tega dcrži do ustja Misisipia. Ladijam nevarna je le na dveh mestih, namreč na Virgin rocks (Deviški grebeni) in na nekojih plitčinah sipine sv. Jurija. Te sipine slove po celem svetu zarad prevelikega bogastva raznih rib, ki vsako leto tje privabijo nešte- vilno ribiških ladij iz Amerike in Evrope. Imenitne so dalje sipine ob poluotoku Jukatanu v Karajbskem in Mehikanskem morji, v Severnem ali Nemškem morji i. t. d. Na kamenitih morskih tleh so se na premnogo straneh na¬ selile razne školjke, ki se z eno lupino derže svoje podlaje. Na te se jih naseli druga plast, na drugo tretja i. t. d. tako da druga drugo v razvitku zavirajo in ugonobljajo. Med njimi se naseli mnogo drugih živalic ali pa sipa zasuje vse votline, tako da se školjkina zidava v teku vekov sterdi v peščenec in laporati apne¬ nec. Takim stavbam pravijo šk olj kine kleč e ti. Semtertje je morje na plitve bregove naplavilo neizmerne množine lupin in školjek, peska in blata, ktere snovine so se časoma tudi sterdile v enaki apnenec, kterega velikanske lege potniki toliko občudujejo. Po morjih vročega pasa preimenitne so kleč e ti prave bisernice; najbolj znane so iz bisernic sestavljene klečeti ob jugovzhodnem bregu Perzijskega zaliva, zlasti ob otoku Baraju 26" 50' severne širjave in 48" 50' vzhodnje dolgosti. Nahajajo se tudi po nekterih drugih krajih Indijskega oceana n. pr. ob za¬ hodnem bregu Ceilona, ob bregu Koromandelskem, pri otocih' Sulu v Sundskem arhipelu, pri Margariti v Karajbskem morji i. t. d. Navadne grebenine, in kleči. Skalovje v grebene skleneno, ki le malo ali pa prav nič iz nad vode mole , imenuje se navadna ali skalnata grebenina. Naj¬ več se nahajajo le v bolj ali manj dolgih verstah poleg morskega 32 obrežja. Taka nizka grebenina iz peščenika ograja vzhodno obrežje brazilsko črez 18 širjavnih stopinj od cabo Frio do cap do Cal- canhara. če skale niso sterjene v grebene, ampak ali le v versti stoje druga za drugo ali so pa semtertje razstavljene v skupine, pravijo jim kleči. Take kleči obdajajo zlasti švedsko in norveško obrežje ter se tam prav primerno „skeri, (od skera = razrezati)" imenu¬ jejo. Enake skaladi so tudi ob razdertem severnem in zahodnem obrežji Škocije , tik Izlandije in Sibirije i. t. d. Sploh ograjajo otoke in celine, ki imajo zelo stermo in razderto obrežje, kakor je n. pr. dalmatinsko. Morski bregovi. Kraj, kjer se suha zemlja in morje med seboj dotikate, se imenuje breg ali obrežje. Morski bregovi so ali stermi in vi¬ soki, ali pa so nizki in položni. Po večem je nikdar ne vmirjeno morje naredilo sedanje visoke in nizke bregove. — Na nizko pomorje morje neprestano prinaša razne terdne snovine, sipo, pe¬ sek, grošč, blato, lupine raznih morskih živali i. t. d. Največe in in najteže snovine meče valovito morje najdalje na položni breg, drobno sipo in blato pa odtekajoči valovi po večem neso nazaj v morje. Vsi ti nanoseni nasipi se sčasom sterdijo, tu v peščeno ali kamenito in puščobno zemljo , tam pa v mastno rodovitno polje, tako različno, kakor so nanošene snovine med seboj različne. Ravni in peščeni breg se imenuje, kolikor je suhega, prod. Sem- tertje je nizek in ozek nasip več kilometrov in celo mnogo miria- metrov dolg ter loči večo ali manjšo morsko zajed od odpertega morja. Če se nasip na enem konci derži suhe zemlje, pravijo mu zemeljska kosa, morski zajedi pa zato p. Posebno lepe ze¬ meljske kose in veliki zatopi so videti ob južnem bregu Baltiškega morja. V te zatope se izlivajo velike reke ter jih zasipajo ali pa velike otoke v njih zidajo. Drugodi pa se rečeni nasipi ne dcrže suhe zemlje, ampak ob bregu stoje v plitvem morji kakor mali, zelo stegneni pa ozki otoci. Italijani (Benečani) takim otokom pravijo lidi, ki bolj ali manj velike pa plitve morske rokave — lagune — ločijo od odpertega globokega morja. Rusi imenujejo enake otoke ob Černem morji peresipi. Ponekodi morje nanaša na bregove le drobno lehko sipo, ki se ne sterdi v terdo zemljo, ampak se le kupiči v veče in manje kupice. Potem največ morski vetrovi odnašajo te nestalne kopice drobne sipe in zelo drobnega peska od morja v notranje kraje suhe zemlje. Skoro povsodi so peščene kupice lepo zverstene v verste druge za drugimi, tako da jih med seboj ločijo dolge doline. Na morski in vetrovni strani so navadno bolj stermi, kakor na nasprotni.' Po večem so okoli 4 do 20 metrov visoki, pa semtertje se nahajajo tudi kupiči, kterih ozirna visokost iznaša 150 do 200 metrov. V obče znani so taki peščeni kupiči v les Landes (na jugozahodnem Francozkem), kjer se zmeraj dalje v notranje kraje 33 se pomikaje upustotile in zasule mnogo vasi, rodovitnega polja in lepili gozdov; mestice Mimizan je črez polovico zasuto. Sploh po¬ krivajo ti peščeni kupiči tu med ustjem brežnice Adoura (izg. Adura) in velike reke Gironde (Garone) okolo 114 □ miriametrov zemlje in so počez okolo 20 metrov visoki. Zakodniki morski jih presajajo — in sicer vsako leto za 24 metrov dalje v notranje rodovitne kraje. Preračunih so, da bi, v tej razmeri dalje se po¬ mikaje, v 24 stoletjih zasule in upustotile vso prelepo pokrajino Bordelais. Da bi jih ustavili, zasejali so drevje, ki se v peščenih tleh dobro ponaša, namreč smreko in bodičevje. To početje se jim je posrečilo, kajti v 16 letih so smreke bile uže 10 do 12 metrov visoke. — Tudi v Bretagni so se taki peščeni kupiči razširili od morja 6 ur hoda v notranje kraje. Tako se godi tudi v Floridi, v Egiptu, ob Baltiškem morji na Pruskem i. t. d. Njim po vsem podobni so tudi peščeni hribci na zahodni strani puščave Sahare, imenujejo se po francoski mamelles. Nareja jih sušnik ali veter, ki iz puščave piha na morsko stran. Ta veter prinaša namreč iz puščave drobni svižec in ga kupiči ob zahodnem njenem robu na dolgem in 140 miriametrov širokem nizkem primorji, ki loči Atlant¬ ski ocean od prave puščave. Celo morje je sviž tam tako zasul, da greš lekko po pol ure daleč vanje, preden ti voda seže do kolena. Nasproti tej pokončalni moči peščenih kupcev treba je opom¬ niti , da so prave nižave, n. pr. Dansko , severno Nemško, Ho¬ landsko , Francozko i. t. d. ustvarjene iz takih peščenih kupičev. Ti so v premnogih krajih zelo daleč od sedanjega morja v verste razstavljeni, po večem dobro zaraseni in semtertje tudi dobro ob¬ delovani — starodavne priče, da je morje nekdaj segalo dosta dalje črez suho zemljo. — Od naravnih morskih nasipov se ločijo umetni, ktere ljudje napravljajo , da bi nizke poljane zavarovali pred povodnjimi visokih plim in razburkanega morja. Pogumni Holandeži in pridni Kitajci so dosedaj napravili največ umetnih nasipov. Vse drugače so ustvarjeni visoki in stermi bregovi morski. Morski valovi neprestano bijejo vanje ter jih razjedajo in rušijo, da se kos za kosom odvali v globoko morje. Plima in oseka po¬ sebno pospešujete to razrušenje visokega brega. Tudi se skupni ta učinek vode posebno ravna po različnem kamenji, zlasti po različni legi posameznih plast zemeljske skorije. Zelo terdo ka¬ menje se valovom dalje ustavlja kakor mehko; zato je semtertje morje izpralo in razrušilo vse mehko kamenje okolo terdega, ktero se je ob morskem bregu še do sedanjega dne ohranilo v skalnatih otocih, dolgih grebenih in nevarnih klečih. Na pošev položene plasti se tudi dalje branijo silovitemu morju kakor vodoravno druga na drugi zverstene. Vodoravnim plastim primerno terdega kamenja morje polagoma izpira bolj mehko podlago, tako da ne¬ koliko časa v morje šterle, potem pa se v velikih ali malih ko¬ sovih odlomijo in v globočino trešijo. Ti kosovi se ob bregu kupi- Zemljepis. 3 34 čijo in za nekaj časa branijo dalje razrušenje stermega obrežja. Angleži imenujejo silno razrušeno obrežje ob Kanal la Manchi „undercliffs“. Silno na široko pa razrušuje morje suho zemljo ob stermem obrežji, ki je sestavljeno le iz plasti mehkih snovin. Visoko obrežje rusko ob Černem morji je po 260 do 300 metrov in semtertje celo po 500 metrov na široko vse razprano in razrušeno. Razvaline v sklade zverstene Rusi imenujejo obru vi. Ster nii bregovi, semtertje celo črez 300 metrov visoki, so pre- imenitni za mornarstvo, zlasti če pred njimi ni nikakoršnih gre- benin in klečet; kajti največ so polni raznih morskih zajed, lepih zatokov in globokih in varnih pristanišč. Kako bogata je Dalma¬ cija in Istra naj izverstniših luk v primeri z nasprotnim nizkim obrežjem v Italiji. Zelo razderto in enako razvito je obrežje gerško, malo-azijsko, južno in zahodno angležko, zahodno v Severni in Južni Ameriki, vzhodno pri Severni Ameriki od zatoka sv. Lov- rencija do erta Hatteras i. t. d. Morske zajedi v celino in poluotoski svet. Morje, segajoče od kraja, kakor daleč se vidi, zove se krajno ali obrežno morje; po večem ni zelo globoko, pa polno je raznih velikih in malih otokov, po gostem tudi nevarnih grebenin, klečet in zasipin. Krajno morje se v kaj različnih podobali zajeda v suho zemljo. Zalivi se imenujejo tako velike in široke zajedi morja v suho zemljo, da jih obrežje dalje oklepa, kot se s prostim ali odpertim morjem mejijo. Zatoki ali zatoni so nekaj manjši zalivi. Za- nožja ali zauožine morske so še manjše zajedi, ki pa imajo precej širok vhod; njihovi bregovi so največ stermi in visoki, ker je poleg njih navadno gorovje razstavljeno. Francozje je imenujejo anses. Unanja njih stran se zove ladjišče ali ladijestaja, če so le toliko globoke, da morejo ladije ob njej terdno stati. Zelo ozke in kaj iztegnene zanožine, kterim je ob obeh straneh vzpeto stermo obrežje in visoko pečevje, imenujejo Norvežci Fjordi, Škoeijani pa Pirth (izg. Ferds) ali Frith (izg. Firds). Teh ozkih zanožin, zelo globokim dolinam med visokim gorovjem podobnih, prej ko ne ni morje izpralo; postale so kot drugi doli na suhi zemlji, potem pa se je dotična zemlja znižala, tako da jih je morje zalilo. Pristani ali luke so sploh tako zategnene zajedi morja v suho zemljo, da ladije v njih popolnem varno stoje, če prav morje zunaj najhuje divja. Lepi naravni pristani morajo imeti primerno globoko vodo in taka tla, da ladije povsodi terdno stoje. Vhod v pristane' je največ zelo ozek; če pa ima več vhodov, je pristan inornarstvu tem ugodnejši, ker ladije ob raznih vetrovih lehko pri¬ hajajo in odhajajo. Od naravnih pristanov se ločijo ponarejeni (ali umetni), ker so jih ljudje napravili. V morje so zidali močne zidove in nasipe in ž njimi zajezili široki vhod zanožin, tako da B5 se morski valovi na unanji strani rečenih stavb lomijo. Take stavbe v morji Italijani imenujejo „moli“ (jezovi). Velikanski zalivi, ki so skoro od vseh strani zaperti in lena enem, ozkem kraji sldeneni z velikimi oceani, imenujejo se sre¬ dozemska ali notranja (srednja) morja; pravijo jim tudi zaper ta morja nasproti o d p er ti m. Ozek, iz nasprotnih strani od suhe zemlje stisnen del morja , ki dve veči morji sklepa, se imenuje morska ožina, struga ali pot ali pa morski ka¬ nal. Ker se po morskih ožinah morje semtertje pretaka, pravijo jim kaj primerno tudi prelivi. Majhni v morje moleči deli celin se imenujejo polotoki, z emel j ska stegna ali z em el j s ki j eziki in er ti. Polotoki so manjši deli suhe zemlje, ktere na treh stradeh morje obteka, na eni pa se celine derže. Premnogi polotoki so trioglati ter se naj¬ več ob dolgi podstalnici zemljin tišče. Nekoliko manjšim in zlasti ozkim polotokom pravijo zemeljska stegna; prav dolga in ne¬ primerno ozka stegna sezovejo zemeljske kose. Erti (zemeljski nosovi ali predgorja — promoutorium) se imenujejo visoke v morje segajoče šterline polotokov, sploh vsa v morje moleča špi- kasta berda suhe zemlje. Zemeljska ožina ali medmorje, po gerški is tlim o s imenovano, je prav ozka pokrajina suhe zemlje med dvema morjema, sklepajoča dve celini ali pa dva polotoka in otoka. Zemeljski in morski obrazi se neprestano, če prav jako počasi, prominjajo. Morje n. pr. neprenehoma izpira polotoke ter jih prenareja v zemeljska stegna, ali pa jih razdira v velike in male otoke. Navpična izobrazba, suhe zemlje. Raznoverstna vzpetost vsaktere dežele ali celine nad morsko gladino se imenuje njena navpična ali vertikalna izobrazba (razredba) ali njeno naličje. V obče je suha zemlja po razni nad¬ morski visokosti in po različnem poveršju silno različna. Suha zemlja, ki je podobna poveršju mirnega morja ali ima vsaj precej porazno — vodoravno poveršino, imenuje se ravan. Ta podoba se jej dosta ne spremeni, če so po njej tudi posamezne višine (verhi in berda) razstavljene. Ravan je tedaj povsodi enake nadmorske visokosti , ali se jej ta vendar le polagoma zvišuje ali zmanjšuje. Zemlja zelo- različnega poveršja, z raznimi višinami in nižinami imenuje se hriboviti svet; ta je tedaj po raznih stra¬ neh in mestih zelo različne nadmorske visokosti. Nižavje in višavje suhe zemlje sploh. Ne glede na raznoverstno ustvarjeno poveršje se suha zemlja po nadmorski visokosti deli v nižavje in višavje. Večini zem- Ijepiscev dela preračunena srednja visokost vse suhe zemlje mejo med nizkim in visokim svetom; nižavi prištevajo namreč vse 3 * 36 dežele in pokrajine, kterili srednja nadmorska visokost ne preseže 1345 metrov; vse više pa k višavi. Med ostalimi zemljepisci pa nekteri znižajo to ločilno visokost na 200 metrov (GOO črevljev), nekteri pa jo zvišajo na 400 metrov. Nižav j e suhe zemlje. Suha zemlja je po večini ravna. Ravan nizke nadmorske lege, ki poprek ni črez 345 metrov (nad morsko gladino) vzpeta, se zove nižina. Pravijo jej globoka nižava, če ni nič ali le malo po malo nad morjem vzdignena. Taka je zlasti holandska nižava v v dolenjem porečji Rena, Može in Skalde. Semtertje se nahajajo valovite nižate, ki niso popolnem ravne, ampak podobne so malo vznemirjenemu morju. Večina nižav je razširjenih od morja proti sredi dotičnih celin in dežel; v to mer se jako polagoma, skoro popolnem neznatno vzdignene; pogostem le tek rek kaže, na ktero stran da vise. Drugodi so zelo široke nižave od morja sicer jako polagoma, a do nasprotne strani, od ktere veletoki pritekajo , primeroma vendar kaj visoko vzpete. Prek njih so pogostem potegneni zemeljski herbti — malo vzbočene proge zemlje — ki ločijo razna porečja in pomorja, drugo od drugega. Semtertje je nižava razdeljena v bolj ali manj visoke in zelo široke stopinje, ob kterili reke teko. Z nizkega stališča se taki pragovi vidijo kot precej visoko vzpeti bregovi gorski. Kaj različna sta pa bregova veletoka, ki se vije ob robu nižinske stopinje: En breg je posebno sterm in visok, nasprotni pa nizek in raven; črez tega se ob velikih povodnjili razliva voda in semtertje nareja tudi obširne močarine. Tako se med seboj ločita bregova dolenje Volge od Simbirska do Čaričiua, ob Obi, Jeniseji i. t. d. Patagonska nižava v Južni Ameriki je razpeta od morja do Kordiljer celo v 8 stopinj ter na zadnji stoji 400 metrov nad morsko gladino. — Le nektere nižave so razpro- sterte lepo sredi celin in so po gorovji popolnem ločene od morja. Skoro vse nižave so o zadnji geologčni dobi bile še z morjem pokrite ter se po snovmi (sestavi) prištevajo najmlajši tvorbini. Sestavljene so iz peska in grošča, ilovice ali gline. Semtertje so velike njih planjave pokrite z golim suhim peskom ali pa so prevle¬ čene z bolj ali manj tanko skorijo morske soli. Ponekodi so ne¬ izmerne njili pokrajine zelo mokre ali popolnem močvirne in po zelo hladnih straneh n. pr. po severnem Ruskem in Sibirskem ve¬ čidel leta zamerznjene. Take žalostne pokrajine Rusi imenujejo tundre. Drugodi so nižave popolnem kamenite, in skalovje jih v vodoravno položenih ploščah pokriva. Po geognostični njih last¬ nosti in po podnebji in mokroti se po večem ravna zunanja ali krajinska podoba nižav. Po tej krajinski podobi se enotero zarasene planjave imenujejo po Ogerskem „pustine“, po južnem Ruskem „stepi“, po severnem Ruskem in Sibirskem „tundre“ po srednji in nekaj po južni Evropi „goljave“, druge pa „ma- 37 hovja“ in „vresja“, po Afriki in Aziji ,,puščave 41 , v Severni Ameriki „savane“ (od portugalskega savana — s travo pokrita planjava) ali „prerije“ (od francoske besede prairie), v Južni Ameriki „pampas“ in ,,ljanos“ (španski besedi, kterik zadnja pomeni goljavo ali planjavo sploh, prm. planus; druga pa s travo pokrito planjavo), pa „selvas“ (po španski: z gozdom zarasena ravan). Zemeljski v sedi. Nekoliko suhe zemlje sredi celin stoji še pod gladino vesolj¬ nega morja. Take pokrajine se imenujejo zemeljski vsedi. Naj- niži njih deli so navadno z vodo napolnjeni. Najobširniši taki vsed na zemlji je Hvalinsko morje s svojo zlasti na severno stran precej daleč razprosterto okolico (7400 miriametrov). Parrot je mislil, da poveršina Hvalinskega morja stoji 100 metrov pod gladino bliž¬ njega — černega morja; po novejših preiskavah pa stoji njegova gladina le dobro 25 metrov pod gladino vesoljnega morja. Bližnje Aralsko jezero stoji uže 35 metrov nad Ilvalinskim jezerom ali 10 m. nad Čemim morjem. Manj obširen je vsed palestinski, a ker je veliko globokeji, je tudi dosta imenitniši. Cela pogorja so se premaknila in pogreznila ter tako naredila dolgo pa ozko razpo- klino ob reki Jordanu. Vsa 34 miriametrov dolga dolina Jordanska od jezera Genezaretskega (ali Tiberiaskega) do Mertvega morja stoji globoko pod gladino bližnjega Sredozemskega ali Sirskega morja. Uže jezero Genezaret na severnem konci te prečudne ze¬ meljske razpoke stoji (s svojo poveršino) dobro 202 metra (025 črevljev) pod gladino vesoljnega morja; veliko Mertvo morje na južnem konci, v ktero se reka Jordan izliva, pa celo 400 metrov (1231 črevlj. — angleški merjevci so mu določili 1312, 1313'/ 2 in 1317 '/ 2 angleških črevljev). Ker je preslano Mertvo morje v severni svoji polovici do 550 metrov globoko, tako stoje njegova tla celo 950 metrov pod gladino Sredozemskega morja. — Primeroma jako majhni so vsedi zemeljski v nižavi holandski, kjer jih močni nasipi varujejo pred povodnji visokega in razburkanega morja. Višavje suhe zemlje. Višavje obsega visoke ravnine, gore in skupna go¬ rovja. — Višavje se večidel ne deržl naravnost nižavja, ampak sklepa je bolj ali manj obširni svet, po kterem se polagoma pride z višave v nižavo, če je ta posredovalni svet podoben po svojem skupnem naličji redoma zverstenim stopinjam, pravijo mu stop¬ nje vina. Po tej so lehko razstavljene gore in pogorja, in na raz¬ nih straneh sveta je ta stopnjevina celo popolnem hribovita. Stop- njevina na raznih delih zemlje ne pomnoži le raznoverstnosti nje¬ nega naličja, ampak je tudi prevažna za promet med oddaljenimi deželami, ktere bi brez nje ločile neprehodne visoke gore. 38 Visoke ravnine se imenujejo vse planjave, ki so viže kakor 300 do 400 metrov nad morjem vzpete. Nektere (visoke ravnine) so ograjene z visokimi pogorji; bile so o nekcj prešnji dobi zemeljskega razvitka kakor nižave pokrite ali s sladko ali pa s slano vodo. Južno nemška (ali švabsko-bavarska) visoka planjava, ki je razprosterta med Švabskim in Frankovskim Juro, Alpami, in česko-bavarskim lesom ter poprek 437 metrov nad morjem vzpeta, bila je pokrita z vodo, preden se je ta odtekla po globoko vre¬ zanih vodotočih. Z vodo je bila pokrita tudi Tibetanska ravnina med Himalajo in Kuenlinom, ki je poprek 3200 do 3900 metrov visoka. G orske planote so one visoke ravnine, ki so razpete po verku ali herbtu zelo širokega hribovja ali skup storjenih pogorij. Po francoski jim pravijo plateaux (r. platos). Tem se prišteva apneniška kraška planota, poprek 700 do 1200 metrov nad morjem Jadranskim vzpeta, dalje razne manje planote v južnih in severnih apneniških Alpah, n. pr. Jelovica (1394 met. nad morjem) in Po- kluka na Kranjskem, Dachsteinska planota (1800—2500 met.) na Gorenje-Avstrijskem i. t. d. Visoke ravnine so največ neposredno oklenjenc s pogorji, proti nižavi ali pa k morju so pa znižane po odstavkih, le da so ti odstavki semtertje malo široki in zelo stermi. Znatna višina iznad svoje okolice vzpeta se imenuje gora ali hrib; če je na samem iz ravni vzdignena ali vsaj z nobenim hribovjem ni sklenena, pravijo jej samski hrib. Na vsakem hribu se ločijo razni njegovi deli, zlasti teme, vznožje pa boki. Teme je najviši del hriba ter se imenuje navadno verh, ver- hunee ali veršac. Bok ali pobočje je srednji del hriba; pra¬ vijo mu tudi stran, rebro ali breg. .Vznožje je spodnji del hriba, ob kterem ravno stoji na svojej okolici. Večina gora, na zemlji je med seboj zrasena; in koren, po kterem so med seboj sklenene, se imenuje gorski herbet ali gorsko sleme. Gore, kterih herbet je podolgem dosta bolj raz- tegnen, kakor na široko, se skup zovejo gorstvo ali pogorje. Pravijo jim tudi grebanaste gore, če je njih herbet nekoliko razdert in grebenu primeren (na Španskem: sierra). Zelo razder- temu, golemu in kaj ostremu grebenu pravijo ostro.*) — Grebe¬ naste gore so n. pr. Alpe, Karpati, Pireneje, Ural, Kavkaz v Evropi; Himalaja, Kuenlin, Karakorum i. d. v Aziji; Kordiljere in Skalno gorovje pa Alleghany ali Appalachsko-akadske gore v Severni Ame¬ riki; Ande ali Kordiljere v Južni Ameriki. *) Gledd na geologičrro tvorbo so grebenaste gore silno raznovrstno sestavljene, dosta raznoverstneje kakor gorine , ktere bomo precej spodej opazevali. Po večem je njih snovina razdeljena v vzporedne pasove: skoro redoma se v grebenastem gorovji nahaja srednji pas iz kristalin- skega kamenja, kteri je ograjen z vzporednimi stranskimi pasovi iz ka¬ menja prehodne, sekundarne in terciarne tvorbe. 39 Gorine ali gorske gromade so skup sklenene gore, ki podolgem ne derže na nobeno stran, ampak so le bolj ali manj somerno okolo svojega središča nakupičene. Ker so primeroma zelo razrasene na široko, ste njihova širokostna in dolgostna os v razmeri kakor 1: o ali 4. V obče bi gorino lehko primerjali gorski planoti, ki je črez in črez s hribi pokrita. Večidel so na eni strani zelo sterme, drugodi pa se polagoma ali pa po odstavkih pride z njih verha v nižavo ali k bližnjemu morju. Po snovini so sestav¬ ljene iz najstarših kamenov, iz kristalinskega škrilastega kamenja, ki leži krog granita in sienita. Podoba je, da se gorine velikanske kepe ali grude najstarejše skorije zemeljske, ki so uže v najpervih dobah zemeljskega razvitka kot otoki in celine bile bolj ali manj iznad morja vzpete. — Gorskim gromadam se prištevajo v Evropi: Česko-moravsko hribovje, Čemi les in Vogezi na jugozahodnem Nemškem, Južno-francozke gore, Normansko-bretanjske gore, največ španjskega višavja, Škotijske in zahodno-angleške gore, kamenita čuhonska ploščina na Ruskem, Skandinavsko-laponske gore i. t. d. Razdelitev nižavja in višavja po suhi zemlji. Evropskega sveta se prišteva okolo 2 /s k nižavju, skup meri namreč 66.000 □ miriametrov. Med nižavami največe so: Ruska ali sarmatska ravan 52.000 □ miriam.), Germanska in Ho¬ landska (3700 □ miriam.), Francoska (2700 □ miriam.), Skandinav¬ ska (1900 □ miriam.), Veliko-britanska (1230 □ miriam.) i. t. d. Azijskega sveta se prišteva okolo 3 / 7 k nižavju, skup to namreč meri okolo 184.000 □ mirametrov. Med nižavami azij¬ skimi največe so: Sibirska ravan, med vsem najobširniša na svetu (124.000 □ miriametrov), potem Turanska ali Turkestanska (17.600 □ miriam.), Hindostanska v Prednji Indiji (13.200 □ miriam.), Kir- gizka pustinja (10.000 □ miriam.), Mezopotamska ravan in nizka Sirsko-arabska puščava (7000 □ miriam.), Kitajska (5500 □ mir.) itd. V Severni Ameriki se prišteva okolo % vsega poveršja k nižavju; skup to meri okolo 99.000 □ miriametrov; razdeljeno je med tri po obširnosti jako različne ravnine: K Severju naklo¬ njena ali arktična nižava (okolo 55.000 Q miriametrov), Misisipska nižava (38.500 □ miriam.) in Primorska nižava ob Atlantskem oce¬ anu (5800 □ miriam.). V Južni Ameriki se prišteva okoli 4 / 5 vsega poveršja k nižavju; skup to meri okolo 140.000 □ miriametrov. Posamezni deli so: Nižava v porečji Maranonskem (črez 75.000 □ miriamet.), Pampas ob La Plati in Patagonska ravan (41.800 □ miriamet.), IJanos orinoški (9000 Q miriam.), nižava ob Velikem oceanu (na Peruvanskem in čiljskem — 9900 □ miriam.), nižava ob reki Mag¬ daleni (2800 □ miriam.) in nižava Gvijanska (1500 □ miriam.) Koliko obširno je nižavje v Afriki, še ni znano; če se 40 njemu prišteva tudi velika planjava Saharska, obsega skup okolo 90.000 □ miriam., t. j. 3 / l0 vsega afriškega poveršja. V Avstraliji ima (ne glede na otoke) Nova Holandija mo¬ rebiti okolo 66.000 □ miriametrov nižavinskega sveta t. j. okolo ®/ 7 vsega poveršja novo-holandskega. Evropskega se prišteva okolo V 3 k višavju (k visokim ravninam in hribovju); skup meri to okolo 83.000 0 miriametrov. Najobširniše je v višavje Špansko (črez 5500 0 miriam.), za tem pride v versti Skandinavsko (5200 □ miriam.), višavje Slovansko- gerškega polotoka (4600 0 miriam.), Čnhonsko na Ruskem med Botniškim in Finskim (Čuhonskim) zalivom (3800 □ miriametrov), Nemško (2700 Q miriam.), Karpatsko (2400 □ 'miriam.), Alpsko (2300 □ miriam.), Francosko (2300 □ miriam.), Veliko britansko (1900 □ miriam.), Italsko (1870 □ miriam.) i. t. d. Azijskega sveta se prišteva okolo 4 / 7 k višavju; skup meri to črez 220.000 0 miriametrov. Po samem pa merijo najime- nitniša višavja in sicer Kitajsko 39.000 0 miriametrov, Mongolija 28.000 0 miriam., Arabija 26.500 0 miriam., Tibetansko in Hima¬ laja 21.000 0 miriam.; za temi se verste: Dekansko ali Prednje- indijsko (18.700 0 miriam.), Mandžurija (17.000 0 miriam.), Zadnje- indijsko (14.700 0 miriam.), Perzijsko (13.500 0 miriam.), Mala Buharija (11.300 0 miriam.), Azijsko-turško (10.200 0 miriam.), Kabulistan in Afganistan (6700 0 miriametrov), Beludžistan (4300 0 miram.), Visoki Turan (3300 0 miriam.) i. t. d. V Severni Ameriki se prišteva okolo % vsega poveršja k višavju; skup meri to Crez 132.000 0 miriam. Najimenitniši deli njogovi so: Skalno gorovje in nanje naslonjen visoki svet (69.000 0 miriametrov), Srednja Amerika in Nova Španija (24.700 □ miriam.), Grenlandija (19.700 0 miriam.) , Labrador s Kanado i. t. d. (13.700 0 miriam.) in Alleghanijsko višavje (5500 0 miriam.) V Južni Ameriki se prišteva okolo % vsega poveršja k višavju; skup to meri okolo 35.000 0 miriam. Med posameznimi deli pa obsegajo Kordiljere ali Andes 18.000 0 miriam., gorovje Parimsko ob Orinoku crez 9300 miriam., Brazilsko hribovje črez 7000 0 miriam.; dosta manjše je višavje Venezuelsko in Sierra nevada de Santa Marta (skup dobro 660 0 miriam.) Primeroma le malo znani visoki svet afriški meri blezo črez 204.000 0 miriametrov t. j. 7 /io vse Afrike. . Enako malo znana je Nova Holandija, višavje njeno blezo znaša okolo 11.000 0 miriam. t. j. ’/ 7 vse Nove Holandije. Ne glede na otoke imajo vse celine okolo 650.000 miriam. nižavja t. j. J %, vsega njihovega poveršja; nekoliko veča njih polovica se prišteva k višavju. Po večem ne oziraje se na otoški svet ste si višavje in ni- žavje po posameznih zemljinah v sledeči razmeri v Evropi 33.000 : 66.000 = 1:2, v Aziji 220.000:184.000 = 4:3, v Afriki 204.000 : 90.000 = 7:3, 41 v S. Ameriki 132.000 : 99.000 = 3:2, v J. Ameriki 35.000:140.000 = 1:4, v Avstraliji 11.000: 66.000 = 1:6. Nadmorska visokost raznih planjav in visenje navzdolnih ravni. Tudi visokost planjav se določuje po njih legi nad morjem. Na raznih njihovih straneh se meri več točk ko mogoče — -najbolj visokih in najbolj nizkih — ter se iz njih preračuni njih posrednje število. To izrazuje srednjo nadmorsko visokost planjave, ktero bita imela, ko bile bi vse razlike nižih in viših nje mest po¬ polnem poravnane. Aleksander Humbolt je srednjo nadmorsko visokost raznih planjav — nizkih in visokih ali gorskih • — in ne- kterih njih delov preračunil tako-le: Popolnem vodoravna je suha zemlja le po nekterih globokih planjavah, drugodi je vsa bolj ali manj položna. Visenje zemelj¬ skega poveršja se določuje po nagibnem kotu, t. j. po kotu, kterega vpadna zemeljska poveršina 'dela z vodoravno planjavo. Pri hribih ali gorah se po takem določi položnost njih strani po kotu, kterega rebro dela z vodoravno podlago. Kjer pa zemlja le malo visi, določi se nje položnost s kvocientom ali z razštevnim šte¬ vilom njenega nagiba. Razštevno to število se izrazuje z drobcem, kterega števnik je 1, imenovalnik pa število primerno kotangenti nagibnega kota. Pri določevanji tega kota oči le prerade slepe opazevalca; če pogleda ob bregu navzgor, zdel se mu bode tudi 42 malo brežen hrib zelo sterm, ker se mu od daleč vidna stran jako skrajša; še stermejši pa se mu bode zdel hrib, če z višine pogleda po bregu navzdol. Krajinska podoba vsakega gorovja se ne ravna le po njegovi odeji in raznoverstni visokosti njegovega herbta in njegovih verliov, ampak ravna se tudi po stermosti njegovih bregov t. j. nagibnem kotu raznih njegovih strani. Zato se nam zde nektere gore dosta više kakor so, ker so njih bregovi zelo stermi. Ognjeniki, ki so kakor stožki iz lave nakupičeni, imajo med gorami najstermejše bregove, vendar meri tudi pri njih nagibni kot le 35 do 42°. Dosta bolj sterme so gorske strani le na mestih, kjer se nahajajo razni prepadi z golimi pečinami. A tudi ti niso tako stermi, kakor bi po pogledu sodili. Tako oči opazevalca slepe, da se mu izpod slapa Savice rebro Triglava skoro navpik vzdiguje; presterme se mu zde tudi gore, ki ob levi strani ograjajo Bohinjsko jezero. Pre¬ padno pečevje ob Devojki, zelo stermem veršaci v Bernskih Alpah, in južni propad ob Monte Rosi meri le 70 do 75" (namreč njih nagibni kot). Slavni Francoz Elie de Beaumont (r. Bom on) je za raz- linčno položna zemeljska tla določil sledeče nagibne kote in razštcvna števila: Očem komaj vidna naklonjenost Nagib železnice, po kteri vozovi sami navzdol derdrajo Položnost železnice Edinburg-glasgovvske Dopuščena še položnost francoskih cest Največa položnost ceste črez Mont Ceniš „ „ „ „ Simplon Položnost, navzdol za vozove zelo nevarna „ največa, po kterej še vozijo „ „ po kteri se še varno hodi doli in gori Sterme stopnice, dvakrat širje kakor visoke Največo položnost za mezge (obložene) Položnost steze, po kteri se (če terda) komaj hodi 31" „ rebra, po kterem se brez stopnic skoro ne hodi 37° „ „ s peskom, po kterem se še nav¬ zgor pride „ „ najstermejših ognjenikov „ „ ceio za ovce prestermega Popolnem nepristopno rebro O' „ V, -3 32" 0' 40 do 42° 50° 55" Verhovi in prelazi gorski. Iznad grebena ali herbta gorskega so vzdignem ver hi ali er ti. Njih podoba se posebno ravna po kamenji in po legi kamenja, iz kterega so sestavljeni; pri enaki snovini se podoba verhov ravna 43 tudi po nadmorski visokosti, do ktere so vzpeti. Apnenci n. pr. narejajo v gorah nizke nadmorske visokosti zelo široke in enotere planote gorske ali pa ozke pa ravne hcrbte, razderte s stermimi doli ali unanjimi rebri, v gorah visoke nadmorske lege pa ostre grebene in razderte, sterme verhove. Gore k red n e t vorbe imajo največ bolj okroglastc verhove in gladke berbte, ktere scmtcrtje obdajajo bliščeče bele skale. Gore iz kvadrov ega peščenca, zlasti če so njegove pole vodoravno položene druga na drugo, imajo zelo sterme zidovom podobne pečine, ki so na vcrlni največ popolnem vodoravno prisekane. Celo najmanjši njih oddelki so enako ustvarjeni ter primerni stolpom in zvonikom. Tem zelo podobne, le bolj razderte in sterme so gore iz z er na¬ te ga grenkega apnenca, navadno dolomit imenovanega. Iz droba in škriljastega droba sestavljene gore imajo kepaste, široke verhe — navadno kope imenovane, ali pa valovite planote, ki so razorane z zelo zavitimi stermimi doli. Gore iz kri s talin¬ skega šk ril as tega kamenja so po legi ali prav za prav po škriljenji jako različne. Kjer derži škriljenje njegovo malo na pošev, kakor v rudnih 4>orah na severnem Češkem, so njih verhovi in herbti bolj široki in gladki, ali celo v manjše planote razpre- sterti. Kjer pa škriljenje njegovo bolj navzgor ali navpično meri, kakor v Alpah, so njih verhovi in herbti ostri in stermi. Gore iz granita stoje le malokrat posamez, ampak največ so sestavljene iz več kop. Ker graniti ali žule ne sperhne vsi enako , ampak nekteri lože, nekteri teže, kakor so sestavljeni , kažejo v raznih gorah jako različne podobe. Graniti v Alpah delaja ostre rogle in erte, v Odemvaldu na zahodnem Nemškem (med doleujim Ne- kerom in dolenjim Menoin) so verhovi podobni blazinam, kakor da bi bile til v sredi terše klade, ktere so se sperbnjenju bolje branile. Vsled tega nastanejo prečudne podobe — kam eni ta morja, začarani mlini (n. pr. Cheeswring v Cormvallisu) itd. Gore iz kvarčevega ali rudečega porfira so bolj enotere kakor gore iz granita, imajo pa ostreje rezano skalovje in pečevje. Odlikujejo se zlasti s stolpom podobnimi verhovi in skalami, kteri gorske kraje posebno lepšajo (v okolici Bolzanski pa Tirolskem; najimenitniši porfirovi stroji so pa v Elfdalenu na Švedskem in v Kolivanu v ruski Aziji). Najlepše pašo gore iz bazalta (čediča), fonolita (zvonika) in drugega vulkanskega kamenja; naj¬ več so posamez vzpeti iznad herbta ter y stermim stožkom podobne. V obče znani so ti stroji na Češkem (Češke ali Litomeriške sred¬ nje gore) in v Auvergni na Francozkcm itd. Rodim (ostrim) verhovom pravijo po špikasti ali šil a s ti podobi erti in ščiti, rogovi, zobovi, igle, stožki, „piki“ itd.; gladkim pa po obli njih podobi glave, kope, koki, baloni itd. Odbitim, naj več" gladkim stožkom podobni so ugas¬ nem ognjeniki, ktere po srednji Franciji imenujejo „puy“ (izg. pii) n. pr. Puy de Dome, Puy de Nadailbat itd. Po nekterih krajih je goram odbitega toliko verha, da je na njih razprosterta mala 44 planota, imenovali bi jih mizaste ali plan o taste gore. Pre¬ mnogo je takih gor v Afriki n. pr. blizu Capetowna (izg. Keptouna, v južni Afriki), zlasti pa na Abisinskein, kjer je amba imenujejo. Po raznem gorovji so verkovi silno različno razdeljeni. Naj- viši verkovi stoje največ na grebenu glavnega pogorja, kakor naj- viši erti v Karavankah, v Bohinjskih Alpah, v Bernskih planinah; pogostem so razstavljeni tudi na strani glavnega pogorskega herbta, kakor Ortler ne zahodnem Tirolskem, na j viši verhovi v srednjih Pirenejih itd. Najviši verhovi na zemlji ne stoje na gorinah in na najstarših ze¬ meljskih višinah, ampak razstavljeni so po grebenastih gorah. Tudi najviši hribje so neznatni v primeri z velikim zemeljskim oblom. Osrednja zadnja Azija ima najviše dosedaj znane veršace; uže pre¬ cej niži, če sami za se še prav velikanski, so verhovi v Kordilje¬ rah Južne Amerike. Naj viša verha evropska sta skoro za polovico niža kakor perva dva veršaca himalajska v Aziji. Dosedaj znani najviši veršaci na zemlji so: 45 Vi 350 zemeljskega premera ob ravniku. Da bi na umetno naprav¬ ljeni zemeljski krogli bili vsaj dobro 2 milimetra (1 čertica) vzvi¬ šeni, moral bi globus imeti v premeru skoro 4 metre. Poprečno število iz visočin vseli (visokih in nizkih) verhov kakega pogorja ali gorovja kaže srednjo visokost njegovih verhov. — Pravo srednjo (nadmorsko) visokost pogor- skega grehfena dobimo, če poveršino prereza, ki ob njegovih verhovik in prehodih derži, delimo z njegovo podstalnico. Male nižine prek gorskega slemena se imenujejo jarmi ali sedla; rekli bi jim prav primerno tudi presedi gorskega herbta. Zahodni in južni Evropejci jim pravijo „cols“ (izg. kol), „ports“ in „puertos“ itd. Presedi sklepajo globoke in največ zelo sterme dole ter služijo kupčiji in občnemu prometu drugodi popolnem lo¬ čenih pokrajin in dežel. Zarad prevelike njih imenitnosti za raz- vitek človeštva so se sosednji narodje med seboj pogostem za-nje vojskovali. Semtertje so jarmi posebno globoko vderti, zlasti med visokimi in kaj stermimi verhovi in gorami; takim pravijo soteske ali klanci. Če pot prek njih pelje, zovejo se prehodi in pre¬ lazi. Teme prehodnega sedla je predel; do predela namreč pelje pot največ navzgor, od njega naprej pa ob drugi strani navzdol. Čim niži so jarmi in prehodi gorskega slemena, tem važniši so za bližnje dežele, za gmotni in duševni razvitek dotičnih na¬ rodov. Zato se pri vseh gorovjih določuje tudi sredna nadmor¬ sko visokost njih prehodov in jarmov. Ta je izražena s popreč¬ nim številom vseh (nizkih in bolj visokih) prehodov in jarmov. Zunanja podoba vsakega pogorja se ravna dosta bolj po njegovih globokih ali visokih presedih kakor po njegovih veršacih. Zato je Aleksan¬ der Humholt s srednjo visokostjo (nadmorsko) prehodov zaznamo- vaval srednjo (nadmorsko) visokost grebena dotičnega gorovja; in posebno je povdarjal razmero med srednjo visokostjo gorskega grebena in med njegovimi verhovi. Srednja visokost grebena Južno-ameriških Kordiljer ali And (3G10 metrov) je skoro za polovico veča kakor pri Alpah (2340 m.) in toliko velika kakor srednja visokost Alpskih verhov. Srednja visokost grebena Himalajskega gorovja (4780 m.) je dosta črez ’/ 4 veča kakor pri Andah in toliko velika kakor srednja visokost verhov v Andah ali pa kot sta najviša verhova v Alpah. Alpe imajo v primeri s Pirinejskimi gorami dosta više verhove, a poprečna visokost grebena Alpskega (2340 m.) je precej manjša kakor pri Pirenejih (2437 m.); Alpe so na vse strani kaj razderte s podolnicami in poprečnicami, ktere so med seboj sklenene z globokimi prelazi. Po teh se uže od nekdaj razvija raznoverstuo občenje raznih narodov — sedaj v miru, sedaj v vojski. Pireneji so podobni visokemu nerazdertemu zidovju, ki je med Francijo in Španije potegneno od morja do morja ter močno za¬ vira promet rečenih dežel. Sledeči pregled naj kaže srednjo visokost grebena ne- 46 kterih gorovij, njih naj više ve rh o ve in razmero med gr e- benonom in v er h o vi. Nektere druge razdelitve gorovja. Po nadmorski visokosti ločijo nekteri gore v visoke, srednje in nizke gore. Visoke gore so vsaj 1700 metrov nad morsko gladino vzpete; če merijo njihovi verhi črez 2G00 m. ter imajo tudi primeroma visoke grebene, pravijo jim alpe ali bele gore, golči ali goline, drugodi tudi snežniki. Njih grebeni merijo največ v eno mer, ter se odlikujejo posebno z visokimi verkovi, ostrimi in roglastimi erti, golimi in največ zelo razdertimi slemeni. Kako se čerta večnega snega ob njih vije na raznih straneh sveta, omenili bodemo poslej. Sredogorja ali srednje gore so le 700 do 1700 metrov nad morjem vzpete ter v obče imajo okroglato podobo, napeta ali izbučena rebra, kopaste in glavam podobne, semtertje zelo široke verhove, v kratkem : podobe nikdar niso tako divje kakor visoke gore. Vsi hribi, kterih visokost ne doseže 700 metrov, imenujejo se nizke gore, tudi pred- ali prigorja. — Samo po sebi sc razume, da je (skoro) vsako gorovje sestavljeno iz vseh treh verst: iz visokih, srednjih in nizkih gora. Srednje in nizke gore in holmci ali berda zlasti posredujejo vzpetnost zemeljske poveršine med visokimi gorami in globokimi ravninami. Še manj bistvena pa je razdelitev gorovja po njegovi dol¬ gosti, prav za prav po osi glavnega pogorja. Sledeči pre¬ gled kaže dolgosti nekterih najimenitniših gorovij: Kordiljere severno- in južno-ameriške 1400 miriam. 47 Tudi po legi gorske osi, na ktero stran namreč meri, so skušali razverstiti razna pogorja. V tem oziru vendar do sedaj ni bilo mogoče zaslediti posebnega zakona. V obče pa se na vsakem goropisnem zemljekazu lebko prepričamo, da je na zemlji prime¬ roma kaj malo polu dnevniški h gorovij, t. j. takih pogorij, ki so kakor Ural ali Kordiljere v Južni Ameriki potegnena od severja firoti jugu ali vzporedno s poludnevniki. Os velike večine gora je namreč obernena od severovzhoda proti jugozahodu, ali vsaj v kako tej strani bližnjo stran. Tudi navpično na rečeno mer stoji os premnogih gorovij. Henrik Berghaus je pervi razdelil gore po njihovi legi. Drugače pa je Elie de Beaumont razdelil evropske gore ter se posebno oziral na d o b o njihovega nastanka in na stran, v ktero deržeče so se vzdignile iznad zemeljske skorije. Kjer opazujemo naklonjene sklade gorske, dosledno sklepamo , da so one iz njih pervotne vodoravne lege vzdignene. če se ob podnožji teh vzdignenih skladov nahajajo vodoravni ali porazni nasadi, na perve rekel bi naslonjeni, tako je gotovo, da so položni bili prej vzdignem iz pervotne njih lege kakor so drugi — vodoravni na¬ stali. Ti porazni nasadi leže še sedaj tako, kakor so se pod vodo naredili, če je mogoče določiti primerno starost vodoravnih nasa¬ dov , tako je vsaj primeroma tudi določena doba, v kterej so bili položni skladi vzdigueni. Te razlike v skladbi se vidijo ob rebrih gorskih. Tu je vzdignen le eni nasad, tam dva, na tretjem kraji trije, na četertem kraji pa štirije itd., drugi pa vsi vodoravno leže. Poševna lega raznih skladov kaže, da je bil veči ali manji del ze¬ meljske skorije po enkrat, po dvakrat, trikrat štirikrat vzdignen; mer poševnih skladov pa kaže, na ktero stran se je zemeljska skorija v raznih dobah vzdigovala. Vzporedne gore so v obče na¬ stale v istej dobi, t. j. tvorbe enake starosti so povsodi vzdignene, naslednje pa zmeraj vodoravno leže. Zemlja se tedaj ni vzdigovala natanko v mer kakove matematične čerte, ampak vzdigovala se je na bolj ali manj širokem pasu, na kterem se jetapremeinba 48 izrazila v mnogih vzporednih grebenih. Na take razlike je gledal Elie de Beaumont ter razdelil gore v 13 verst. Razredba gorovja. Vsako gorovje je sestavljeno iz mnogo višili in nižih gor, ktere so po nižinah ločene druga od druge. Ta razredba go¬ rovja se skoro povsodi ravna po njegovi snovini ali notranji se¬ stavi ter je silno različna. Primeroma najbolj pogostem derže od glavnega lierbta na obe strani, povečem navpik na glavno nje¬ govo os, odrasliki, ki so po dolinah ločeni drug od drugega. — Bolj po redkem so gorski členovi med seboj vzporedni. V tem primerljeji je gorovje sestavljeno iz dveh ali več med seboj vzporednih panog. Največ se med njimi ena panoga odlikuje po svoji dolgosti in visokosti in navadno glavno pogorje imenuje. Kavkaz na primer ima več vzporednih, od zahodoseverozahoda proti vzhodujugovzhodu potegnenih, med seboj zelo zrasenih lierb- tov, kterih srednji se odlikuje z najvišimi veršaci in z najvišim gre¬ benom. Vzporedne so tudi razne gorske panoge v Kordiljerah južno-ameriških in v severoameriških Alleghanies. Semtertje pa po¬ samezni grebeni niso popolnem vzporedni, ampak se presekajo v zelo ostrih kotili ter kažejo na točko, kjer so se skupno vzdignili iznad zemeljske skorije. Doline med takimi grebanastimi gorami so skoro popolnem zagrajene, in voda se le na malo mestih iz njih odteka v druge doline, največ le prek prečnih predorov. Jura in francoske gore — Sevene imenovane, imajo popisano razredbo. — Tudi po redkem se nahajajo pogorja, ktera bi po njih legi ali členovitosti imenovali razhodna. Glavno pogorje je namreč razločeno v več razhodnih panog, kterih konci se izgubljajo v morji ali pa v kakovi globoki planjavi: tedaj niso več med seboj sklenene. Tako se Kordiljere ali Ande južne Amerike v svojem severnem delu razhajajo v več grebenov. Točka njih razhoda je sklop Sokoboni; od tega derže proti severju grebeni Chocoski (izg. Čokoski), Kvindinski in Kundinamarški. — Zvez d ato so grebenaste gore le ob koncih razredeue; bolj pogostem pa se ta razredba vidi pri gorovji, ktero se nam zdi na enem mestu vzdigneno iznad zemeljskega nedra, tedaj zlasti pri gorinah in semtertje tudi pri kupastih gorah. Lepa izgleda sta Cantal (C — K) in Montdor v osrednji Franciji. Da so v velikih gorovjih vse te razredbe zedinjene in se celo ponavljajo, treba je komaj opomniti. Rečeno je bilo, da so grebenaste v več panog razdelene gore na raznih mestih skup zrasene, tako da oklepajo bolj ali manj po¬ dolgovate kotlom podobne doline, največ pa primerno zelo visoke planjave.' Take visoke ravnine so v jugozahodnem Kavkazu; bolje znane so pa visoke ravnine v Južno-ameriških Kordiljerah, zlasti planota Quitska (2900 met.) in ravan ob Titikaškem jezeru (3914 met. nad morjem). 49 Velikanski verh, ob kterem je gorovje razraseno v več raz- rastkov ali panog, imenuje se raz gorje, tudi gorski sklop ali vozel. Na razgorji stoje večidel naj viši verho vi vsakega hribovja; pogostem se pa ti nahajajo tudi na mestu, kjer je glavna os hri¬ bovja iz ene meri v drugo naklonena. Primeri: Montblanc (ta stoji tudi na mestu, kjer je Alpsko gorovje od nasprotnih strani naj bolj stisneno), Sv. Gotard, Grossglockner ali Veliki zvonar itd. Doline ali doli. Skupna podoba vsakega gorovja se posebno ravna po nižinah, ki ločijo gorske grebene drugega od drugega. Takim nižinam pra¬ vijo doline ali doli, grape in debri, razpoke in predori, rupe in kadunje ali nečke, logi, kernice in ponikve ali ponore, kotline in bokaline. Sedanje doline so se po nekoliko sperva t. j. uže takrat na¬ redile, ko so se razna pogorja vzdignila iznad enako visoke zemeljske skorije; po nekoliko so pa postale poslej; — zlasti sedanjo podobo dolin in raznih drugih nižin je izobrazila voda; ta je neprenehoma vdelovala na prvotne neznatne razpoke in vdertine ter je razjedala in mnogoverstno razširjala. In tako še sedaj voda neprestano raz¬ jeda in razširja vse doline, grape in razpoke. Ko bi vsako nižino v suho zemljo, ki je na različnih, zlasti na nasprotnih straneh ogra¬ jena, imenovali dolino, govorili bi potem tudi o dolinah brez stran¬ skih hribov in pogorij. Dolina bi bila vsaka zelo razprana razpoka, ki derži n. pr. prek kake visoke planjave. Sej se nasproti naha¬ jajo po raznih straneh zemlje tudi višine, t. j. hribje brez dolin, namreč posamez iz nad ravnin vzpeti hribje (samski hribje). Visoke, srednje in nizke gore so največ tako redoma skle- nene med seboj, da polagoma prideš od morja ali globoke pla¬ njave prek nizkega predgorja in nekaj bolj vzpetega sredogorja v najviše gorske kraje; enako so med seboj sklenene razne doline, veče in manjše, globoke in visoke. Iz velike in globoke doline polagoma prideš v stranske dole in zelo sterme ozke grape, ktere so podobne posušenim zanožinam med gorskimi razrasliki ter derže blizu gorskega grebena. Ta je bolj ali manj globoko vdert, če tudi od nasprotne strani dolina derži do gorskega grebena. Razdelitev dolin. Glavne ali velike doline ločijo velika hribovja ali razne pasove istega hribovja , drugo od drugega. Doline, ki ločijo razne grebene in odraslike istega gorovja, se imenujejo stranske, tako pa zato, ker vse stranske doline derže posredno ali neposredno v glavne. Dolina Donavska je glavna, ker loči različna hribovja drugo od drugega; iz nje pa na razne strani derži mnogo dolov — stranskih dolin — med posamezne dele n. pr. Alp, Karpatov i. t. d. Glavne doline so na raznih mestih zelo različno široke in največ položne, stranske so pogostem zelo ozke in v primeri s pervimikaj sterme. Zemljepis. 4 50 Dosta imenitniša pa je razdelitev dolin v podolnice in pre¬ seke. Podolnice ali podolžne doline se vlečejo podolgoma med grebenoma dveh poglavitnih ali vsaj dveh zelo dolgih pogorij in so torej vzporedne s pogorsko osjo. Postale so takrat, ko po¬ gorja, ktera je ograjajo, ter sperva bile le razpoke, ktere v gore vzdignena zemeljska snov ni popolnem napolnila. Potem jih je voda izdolbovala na straneh in na dnu ter jim v teku neštetih tisoč¬ letij izobrazila podobo, ktero še sedaj imajo. Na ta njih postanek pogostem kaže tudi verh, ob kterem ste v nasprotno mer deržeči podolnici med seboj skleneni. Semtertje je ta verh od vode po¬ polnem razjeden, tako, da se komaj pozna medvodje, ki loči po- dolnico od podolnice. Najlepši primerljej takega postanka podolnic in njih skupnih verhov je Bisterški dol (Pustertlial) v vzhodnih Tirolih, po kterem so kristalinske ali pervotne Alpe ločene od apne- niških. Na vzhodno stran te podolnice teče Drava, na zahodno pa Jlienz in komaj znatna meja med tema vodama derži prek To- pelskega (Toblaškega) polja. Enake razmere se opazujejo tudi v čer- minjski ali Rottenmanski dolini, kjer se pri Lesu (Wald) deržeče medvodje med potokom Lesnico (Liesing) in Palto (Palten) pozna le po nasprotni strani tekoči vodi. Podolnice derže največ narav¬ nost v isto mer, tako da je z enega mesta na obe strani — na¬ vzdol in navzgor — lehko daleč pregledaš. Največ so zelo široke, zlasti na onih mestih, kjer kažejo ravna tla zasutih ali odteklih jezer (n. pr. Savska dolina od Zaloga pod Ljubljano do Kranja, Dravska dolina od Topelskega polja do Lienza, od Beljaka do Spi¬ tala, Celovško polje, itd.); na straneh imajo po večem zložne bre¬ gove (nazdolje) (— v Alpih n. pr. meri njih nagibni kot komaj 15°, navadno dosta manj (redkoma pa več) — še manj pa meri ob bre¬ govih podolnic med zelo nizkimi gorami), ali obdelane ali s paš¬ niki in gozdovi pokrite; še manj pa visi njih dolinska ravnica, zato tudi brez vseh zaprek vozijo po dotičnih rekah, če te imajo le dosti vode. Vse drugače so ustvarjene preseke ali poprečne doline, ki segajo poprek pogorskega grebena in so tedaj navpik na po¬ gorsko os. Preseke so dosta poslej nastale kakor gore, ktere jih ograjajo; podobne so namreč bolj ali manj globokim razpokam prek herbta istega pogorja potegnenim. Ob njih se je sperva skupni herbet pretergal ali razderl in poderl ali pa ga je voda razjedla in malo pervotno razpoko globoko izstružila. S tem postankom se zlagajo vse poprečne doline, kterim kaj primerno pravijo preseke. Zato so gore na nasprotnih straneh presek popolnem enakega ka¬ menja in sklada, po vsem iste tvorbe; pogorja ob podolžnih do¬ linah so največ različnega kamenja in sklada, različne tvorbe. — Postanek presek razjasnuje, zakaj so vse brez izjeme na straneh zelo sterme; strani njih namreč narejajo prederte, največ gole in neredno upodobljene pečine, ki potniku vzbujajo resnobne čute ter mu dušo z grozo polnijo. Zelo ozke — pravim razpokam in pre¬ dorom podobne — imajo le malo malo obdelanega polja ali s travo 51 in gozdovi pokritega sveta; voda naglo dere po primeroma močno nagneni ravnici dolinski, ali se pa celo spušča črez zmerom bolj razjedene pragove ter buči v sprelepib slapovih. — Takih presek se ne manjka v nobenem gorovji; več ko jih ima, tem prehodniše je. Med vsemi gorovji na svetu se Alpsko ž njimi naj bolj odli¬ kuje. Glavni greben kristalinskih Alp je n. pr. presekan po Inn med Finstermunzom in Landeckom ob zahodni Tirolski meji. Ta¬ ista reka je bolj vzdol pod Kufsteinom ob bavarsko-tirolski meji prederla glavni herbet apneniških Alp. Drava je ne glede na druga mesta na svojem potu iz Koroškega do Maribora izkopala globoko strugo med ondotnimi — nekdaj zrasenimi gorami; Sava kot bo¬ hinjska (Savica) je naredila preseko med Jelovico in Pokluko, ali drugo od Zaloga do Zidanega mosta, Soča nad Solkanom itd. Bregova dolinska nista povsodi enako vsaksebi razstavljena; ponekodi sta si bolj približana, ponekodi pa sta bolj oddaljena drug od drugega. Kjer sta si bolj oddaljena, oklepata dolinsko širino ali kotlino, kjer sta pa drug drugemu priinaknena, na- rejata dolinsko ožino ali sotesko. Po dolinski širini so sein- tertje razprosterta jezera, ali vsaj vnanja podoba njenih tal in nje snovina pričate, da je v nekej pradobi jezero pokrivalo vso razšir¬ jeno dolino. Skoro po vseh razširjenih dolih je na straneh zemlja vzpeta v pragovih ali bolj in manj širokih odstavkih, ki so iz na- nosene snovine — iz grošča in peska. Kjer stranske doline vanje derže, odnesla je voda vse sperva naplavljene snovine ter napra¬ vila silno globoko vderte vodotoče. Primerjaj Savsko dolino na Kranj¬ skem, Dravsko na Koroškem! Ljubljansko-kainniško in Kranjsko polje so zasuta tla velikanskega jezera, kterega voda seje ob raz¬ poki proti štajerski meji odtekala ter v skalovje vrezala sedanjo ozko strugo Savsko. Izliv Kokre v Savo pri Kranji. Slap Niagare v Severni Ameriki (med Zedinjenimi deržavami in angleško Kanado) kaže, kako silna je moč tekoče ali padajoče vode. Tu teče voda po vodoravnih terdih skladih, pa ob padu se odterguje kos za kosom spodjedene različno terde podlage, tako da se slap od Ontarijskega jezera pomika navzgor proti Erijskemu jezeru. •— V nekterih viso¬ kih gorah so doli podobni velikanski ograji (circus), ob kterej stenni in zelo visoki hribje kvišku kipe. Taki amfiteatri so ob gorenjih dolih Pirenejskega gorovja n. pr. Oule Gavarnski, ki je s 650 metrov visokimi, stermimi stenami ograjen. Anzaska dolina ob podnožji Monte Kose je oklenena s 2000 do 2300 metrov visokimi stenami, ter meri v premeri dve uri hoda. — Še lepša in veča dolina v fran¬ coskih Alpah blizu hriba Pelvoux (izg. Pelvu), ograjena s Oysan- sldmi (izg. Oasanskimi) gorami. 4 Qmiriametre in pol obsegajoča dolina je oklenena s stermimi stenami, ki so 2900 do 4000 metrov visoke in na zunanjo stran kaj pplagoma znižane. Tudi sredi otoka Ceilona so gore v krog razstavljene in ograjajo velikansko gričasto kotlino, ktere premer meri G 1 /« miriametra. Omeniti so še pragovi, ki pogostem doline pregrajajo od brega do brega. Če so primerno visoki, se nad njimi voda nabira v dolinska jezera, črez nje pa od- 4* 52 teka navadno v slapovih ali skakavcih, semtertje pa v izrezani strugi dela le ozke berzice. Od dolin se ločijo rupe in ponikve ali ponore. Po ne- kodi se namreč zemeljska skorija na malem prostoru vseda ter dela kotlom ali livkom podobne nižine. Taki vsadi, veči in manji, glo- bokejši in pa malo globoki, so po večem po pokrajinah, kterih ka¬ menem skladi so iz dolomita, apnenca ali pa mavčevega kamenja. Voda namreč v malih špranjah in razpokah razjeda y rečeno kamenje in tako neprestano razširja podzemeljske votline. Če te ne morejo več nositi gornjih skladov, razruši se njih strop ter se pogrezne v votlino. Tako nastanejo na poveršji rečene nižine. Preveliko jih ima Kraševina na Kranjskem, Primorskem, zahodnem Hervatskem in Dalmatinskem. Nekterih premer meri le malo stopinj: 10 do 50, druge pa so tako obširne , da je po njih razstavljenih več vasi. Obširne te nižine so postale iz več med seboj sklenenih rup ali po- nikev. Ponekodi so kraške nižine raztegnene in grabnom ali neč- kam podobne. Taka je n. pr. dolina Pivška in Bisterška. Pri teh se je v eno mer verstil usad za usadom , iz kterih je sčasoma postala sredi kraške planote na vseh straneh zagrajena dolina. Z enakimi dolinami se odlikuje apneniško gorovje Jura, kredna tvorba v severni Jutlandiji, pokrajina Blanska na Moravskem s 165 met. globoko imenitno jamo Mačoho. Nahajajo se tudi v deželi Misouri (v Zedinjenih deržavah Severne Amerike), zlasti pri mestu St. Louis (izg. Sen. Lui), kjer jim pravijo „sink-holes“ (t. j. prepadne jame). Podzemeljske jame. Kjer je v primernem kamenji voda razprala male razpoke, naredila je veče in manjše votline, ktere se navadno imenujejo podzemeljske jame. One so prazne ali pa nekoliko z vodo napolnene; ponekodi so tudi zasute z drugo snovino, s peskom in groščem , s sipo in z blatom. Aleksander Humbolt je razne podze¬ meljske jame po njih velikosti razdelil v tri verste: 1. Razpo¬ kam podobne jame so ozke, po gostem zelo dolge in globoke z vzporednimi stenami na straneh. Taka je mnogo imenovana El- donska jama v Peaku Derbyshirskem (izg. Piku Derbiširskem). 2. Obočne jame so največ nepravilno izdolbene votline, cer¬ kvam in sobanam in drugim človeškim stavbam podobne; navadno jim pravijo žpilje ali ali po tuje „grote“ (po italijanski besedi „grotta“), zlasti če imajo prostoren vhod in če niso globoke n. pr. Pasja jama blizu Neapolja, Postojinska jama i. t. d. 3) P o žira v- niške ali pretoške jame so ozke semtertje zavite jame, pod- - zemeljskim vodotočem podobne. Semtertje se nahajajo podzemeljske jame z dvema vhodoma, tako da je dotični hrib popolnem prever- tan n. pr. podzemeljska jama , ki derži skozi Torghatten (hrib ob zahodnem obrežji Norveškem na 627 s " severne širjave) in je črez 25 metrov široka in okolo 330 metrov dolga. V primerni apne- niški tvorbi so največ vse tri verste med seboj sklenene v sem¬ tertje kaj čudovito pomrežje podzemeljskih jam. 53 Vhodi v podzemeljske jame so tu ob morski gladini, kakor pri sloveči jami Fingalovi (na Staffi, malem otoku Hebridskem) ali pri Modri jami na otoku Capri pred zatokom Neapoljskem, tam pa visoko nad morjem, kakor pri jami Postojinski ali pri Spil j i Trifonijevi blizu Livadije na Gerškem.— Strop, stene in tla podzemeljskih jam so največ olepšani z raznimi oblikami kap¬ nika, ki se mu pravi stalaktit, če od stropa doli visi in rase kakor ledena sveča od strehe, stalagmit pa, če na tleh stoji in od zdolaj rase kvišku, kjer voda nanj kapa. Voda namreč, ki se je v ozračji, zlasti pa v tleh, skozi ktera presiha, napojila z ogljen- čevo kislino, raztopi na svoji poti po apneniški tvorbi posebno ve¬ liko apnenca. Ta apnenata voda se cedi skozi stene podzemeljskih jam in se ali precej ob steni in ob stropu izhlapi in za sabo pušča apnenec, kije bil v njej razstopljen. Drugodi apnenate kaplje padajo od stropa na tla, kjer se tudi izhlapijo; tu pa sterjeni apnenec nareja od zdolaj kvišku moleče kapnike. Tako postanejo • najlepše, semtertje res čudovite in čarobne podobe, kakor so v jami Postojinski, ki zarad njih slove po vsem svetu. Tudi podzemeljske jame so po večem izdolbene v tvorbi iz apnenca, dolomita in mavčevega kamenja. Nikjer pa jih ni toliko, kakor v Kraševini, zlasti na Primorskem in Kranjskem. Todije kamenje tako premreženo z jamami, da je pred mnogimi leti nekdo brez šale razpravljal vprašanje: ali ne bi se dal Kras ob raznih podzemeljskih jamah od Verhnike do Tersta prevertati in skozi ta predor železnica napraviti! Po Krasu je tudi mnogo navpičnih lukenj — bolj širokim pravijo goloharnice, ker divji golobje po njih prebivajo, — ki so podobne rudniškim preduhom ter naj¬ več derže v kake prostorne podzemeljske jame ali vsaj do vodo¬ ravno na njo potegnene struge, po kterej voda buči. Te luknje so semtertje silno globoke n. pr. luknja pri Briščijaku meri 124 me¬ trov. Luknja, ki derži pri Trebiči v jamo št. Kocijansko, meri celo 270 metrov! Dolgost podzemeljskih jam je silno različna, poprek 400—800 metrov velika; nektere so vendar dosta daljše; Postojinska jama meri brez stranskih oddelkov skoro 2360 metrov; Pivška struga v jami Planinski meri črez 3220 metrov. Podzemeljska struga Reke ali Bisterce meri od sv. Kocijana, kjer se voda spušča v ondotno jamo, do Devina ob Jadranskem morji, kjer malo pred izlivom iz raznih lukenj dere, celo 35275 metrov t. j. dobro 3'/ a miriametra; opazevali so jo od sv. Kocijana uže 1700 metrov daleč. Sledeči pregled kaže dolgosti najimenitniših jam na Kranj- 54 Unška jama Loška jama Trebiška jama Š k o č i j a n s k a jama Jama v Lokvi 1960 metrov, 1140 „ 360 ,, 950 „ 320 „ Razen Kranjskega in Primorskega imajo tudi druge dežele dokaj podzemeljskih jam, če prav ne slove tako daleč po svetu kakor Postojinska jama s svojim plešiščem, s svojim pregrinalom, s svojo Kalvarsko goro (črez 83 metrov visoko), za ktero na pro¬ storu, dobro 21 □metrov velikem, stoji 60 sprelepih stalagmitov, 1 meter do 6 metrov visokih, s svojimi mostovi, s svojo železnico i. t. d. — Najimenitniše so: V Dalmaciji in sicer v gori Snežnici (skoro 55 metrov dolga z jezerom), na otoku Mletu ste dve po 160 in 200 mt. dolgi. Zmajeva jama v Liptovskih gorah na Oger- skem blizu Denmnovega. Veteranijeva jama v Vojaški krajini Ba¬ natski, 1. 1693. jo je hrabro branil grof Veterani, po kterem se se¬ daj imenuje. Raznih podzemeljskih jam prebogata je Velika Britanija: Kirkdalska (izg. Kerkdelska) jama na severni strani od Jorka je okoli 60 mt. dolga, a zelo ozka in nizka. Castletonska ali Peakova (izg. Kasltonska ali Pikova) jama v Derbyshiru (črez 800 metrov dolga); Pooleska (izg. Pulska) jama pri Buxtonu (izg. Bekstnu); Weathercoatska (izg. Vetserkotska) jama v hribu Ingleborough (izg. Inglbero) v severni Jorkshiri z lepim slapom. Fingalova jama na Staffi — je okolo 115 mt. dolga in na prednjem konci 50 mt. visoka, na zadnjem pa 20; vrata nje merijo 16 mt.; i. t. d. Na Francoskem je največa jama Bizeska pri Narboni, in imenitne so tudi luknje pri Arcy-sur Eure (izg. Arsi-sir Er) v departementu Tonskem. Na Gerškem je najimenitniša jama na otoku Antiparos (420 mt. dolga, 25 visoka in okolo 30 široka). Od francosko alge- rijske vojske po celem izobraženem svetu znana je jama Darahska v Algeriji, tako prostorna, da se je celi berberski razrod Uled-Ria s svojimi čredami bil vanjo umaknil. Jama Guacharsko (izg. Gva- čarsko) ali Karipska v pokrajini Kumanski (na severni strani Južne Amerike) je črez 900 mt. dolga. Med vsemi dosedaj znanimi jamami največa pa je Mamutova jama v deželi Kentueky (izg. Kenteki) v Severni Ameriki sredi pota med Luisvillom in Nashvil- lom; obsega več predelov, ki so skup blezo črez 14 kilometrov dolgi. Pogled v visoki gorski svet- Snežnine in -plazovi. Gorenji deli visokih gor so največ pokriti s snegom ali pa z ledniki. Oba — sneg in led — jako preminjata unanjo podobo višin in bližnjega sveta. — Od morja kvišku ob gorah toplota re¬ doma pojema, tako da se ob primerno visokih hribih nahaja meja, ob kterej sneg nikdar ne skopni. Ta meja se imenuje ločnica večnega snega, ki je po zemljepisni širjavi in raznih krajin- 55 skih in podnebnih razmerah tu više, tam niže ob gorovji potegnena; zlasti pa je nje visokost odvisna od poletne toplote in od množine ali debelosti po zimi padlega snega. Napačno je, da bi ob ločnici večnega snega srednja letna temperatura merila 0°; ampak ob njej je srednja letna temperatura tu pod lediščem, tam pa nad lediščem , prav po razmeri med poletno toploto in množino zim¬ skega snega; srednja letna temperatura je v obče tem niže pod lediščem, čim bolj celinsko ali brezmerno je podnebje in čim manj snega je padlo na dotičnem kraji. Sledeči pregled kaže, kako visoko je ločnica večnega snega vzpeta ob gorah na raznih zemljepisnih širjavah in v raznih pod¬ nebnih razmerah. Po naših krajih po hribih črez 3000 metrov visokih le red- kokrat dežuje, ampak navadno sneg pada. Zato so oni po večem pokriti z neizmernimi snežninami. Če se sneg ob bolj ali manj stermem gorskem bregu uterga na dolgo in široko ter se s hriba v doline ali ravnine vali in clerše, nastanejo plazovi; Rusi jim po tuje pravijo „lavine.“ Ponekodi se zlasti po zimi ob najviših zelo stermih in merz- lih rebrih odterga suhi, drobni sneg, ter se vali ali prav za prav pada v nižino; ob prepadih ali pa ob pečinah, iz rebra molečih, se navadno razdrobi in semtertje tudi drugi sneg za seboj od¬ terga. Taki plazovi — navadno suhi ali prašni imenovani, niso sami na sebi posebno nevarni; zelo nevaren in kaj pogubljiv je le tisk zraka t. j. silni veter, kterega napravijo ti plazovi, ker sneg s silno hitrostjo pada z višine v nižino. Mnogokrat ta strašni piš podira cele gozde, ruje drevesa, terga in premetva velikan¬ ske skale, razruši zidane hiše in podira in prestavlja lesene 56 koče. Dobro je, da nastanejo redkokrat, še vsako zimo ne, in da še redkeje njih pokončevalna moč sega doli v niže doline in do gozdnatih krajev. Mokri plazovi nastanejo ob času, ko začne sneg kopneti. Če se ob hladni noči razmočeni sneg zopet sterdi, in potem snež- nica leze med snežnino in zemljo, ju razmoči ter naredi, da se velikanska snežnina celo ob malo položnem rebru jame navzdol po¬ mikati, sperva le počasi, poslej pa zmerom hitreje. Takim plazo¬ vom se je lože ogniti kakor pervim, a vendar so dotičnim krajem posebno nevarni in pogubljivi, ker z neizmernim snegom zasujejo cele dole, gozdove in travnike in močno znižajo temperaturo vse doline. Navadno se ponavljajo vsako leto ob istih rebrih. Naj manj nevarni so pravi ali dersavni plazi, če po¬ mladansko solnce ob solnčni strani malo položnih hribov sneg hitro topi, snežnica dela tla opolzna in sneg se počasi navzdol derše ali plazi. Ustavi ga vsaka stvar in tako dolgo ga zavira, dokler šene razdrobi, ali pa umakne. Ob zelo močni zaviriseplaz časih tudi razdeli v dva manjša plazova. Posebno nevarni so ledniški plazovi. Če velikanskiledniki, navzdol se pomikaje, pridejo do prestermega rebra, ob kterem njihovi teži manjka prave podlage, odtergajo se in z nepopisljivo silo padajo v nižino. Razven premočnega piša,kterega vzročujejo, pokončavajo vse z gruščem, kamenjem in skalovjem, ktera se z ledom preklicujejo v dolino. Taki plaz je v nekaj stranski dolini kantona Valisa pokril s kamenjem in ledom zemljo 800 metrov na dolgo, črez 300 na široko in okolo 50 na debelo; hlode rezrušenih hiš in koč je razmetal po četert ure daleč. Drugodi strašni ti plazovi niso le pokončali ozkih dolin, ampak je pogostem na visoko zagradili. Nad takimi zagrajami se nabirajo jezera, ki črez nekaj časa šiloma predere jezove ter vso nižo dolino z groščem zasujejo ali jo še drugače ugonobijo. Kjer se mesto snega in leda uterga skalovje in zemlja ter s hribov zderše v nižine, nastanejo zemeljski usadi — in sicer največkrat ob času predolgega deževja, zlasti pa, ko sneg kopni. Voda — dežnica in snežnica — namreč leze med špranje in raz¬ poke raznih skladov in pol ter po nekoliko razmoči in razpere drobne delke in jih odnese: tako razveže poprej močno sterjene snovine; ob bolj hladnem vremenu pa voda med razpokami zmerzne ter razžene sklade in razdrobi najterše skalovje; vse vezi med poprej močno skleneno terdo in mehko snovino odjenjajo. Najrajše pa se zemlja usaja znad hribov ali reber, kterih poveršnji skladi v pošev leže na mehki ilovici. Če se ta nekoliko razmoči, izgubi vso vezalno moč in nje opolzno poveršje ne more več nositi nalo¬ ženih skladov. Ti se začno navzdol pomikati, sperva prav počasi, poslej pa zmerom hitreje, ter s svojimi mnogoverstnimi razvalinami zasujejo in pokončajo celo dolino. — Leta 1806. se je 2. septembra na gori Ruti (v kantonu Švici) po dolgem dežji odtergal Spitzbuhel in njegove neizmerne razvaline so h kratu zasule veliko vas, mnogo pristav in na samem stoječih hiš na nasprotni strani dola, vso 57 dolino in velik del Loverškega jezera. Leta 1618. je velik usad zasul vasi Piuro in Chilan pri Chiavenni (izg. Kiaveni) nad jeze¬ rom Komskim v gorenji Italiji. Veči in manji usadi se v gorah skoro povsodi pametijo, le v Švajci so jih našteli črez 150. Ledniki. Njih postanek. Rečeno je uže bilo, da v naših krajih po gorah, vsaj po 3000 metrov visokih, nikdar ne dežuje, ampak le sneg pada. Ker je po najviših predelih Alpskih , zlasti nad 3900 metrov visokih, sapa zelo merzla in suha, sneg ne kopni in se tudi drugače skoro nič ne promeni. Ko bi ostal zmerom na mestu, na ktero pada, naku- pičal bi se bil v velikanske višine. Anglež Tyndal (izg. Tindel), eden najbolj slovečih sedanjih prirodoznancev, je preračunil, da bi se bil sneg, ki je od Kristovega rojstva do sedaj padel na Alpe (ko bi se bil povsodi nepromenjen ohranil), uže nakupičil okolo 1800 metrov visoko nad svojo podlago! Visokost snežnikov bi neprestano rasla, ko bi plast plasti ne tlačila ter jo iz svojega pervotnega ležišča ne porivala v nižine. Toplo poletno solnce in južni (topli) vetrovi raztope po pre¬ delih , pod 3900 metrov visokih, rahli sneg po nekoliko vsaj na njegovi poveršnji plasti. Voda leze s poversja v spodnje plasti dosta merzlejšega snegu, in znova zmerzne. Tako se poprej rahli sneg promeni v kroglasta jedra, ki se derže drugo drugega in po¬ polnem sterdijo v led, kteri se po nekterih tujih krajih imenuje „firn“ t. j. „Ianski sneg.“ Sprejeti lanski sneg leze tudi dalje po nazdolji gorskih deber in kotlin, kamor ga nekoliko vleče lastna teža, nekoliko pa ga gorenji deli porivajo. V niže kraje ko pride, tem bolj ga topi solnce in južni vetrovi. Vode nekoliko po po- veršji odteče v dolino, po večem pa leze v zmerzneni sneg, ker znova zmerzne in ga še bolj sterdi. „Lanski sneg“ ali rahli led se premeni v popolnem terdi led, ki se po sestavi vendar loči od navadnega ledu. Sestavljen je namreč iz posameznih nepravilnih mnogo oglatih kosov — lednih jeder, ki se drugo drugega tako tišče, da se meje med njimi navadno prav nič ne poznajo. Še le pri topenji se pokaže njih jedernata sestava. Velika skupina jeder- natega ledu in zmerznenega snega se imenuje lednik. Latinci so mu rekli „glacies“, po tem mu pravijo Francozje in Angleži „glacier“, Italijani „ghiacciaia“; Tirolci ga zovejo „Ferner“, Nemci na Koroškem in Salcburškem „Kase“, Skandinavci pa „jokull“. ... . Po snovini, velikosti in legi se ledniki ločijo v dve versti. 1. Pervoverstni ali veliki ledniki so le iz terdega ledu in zelo raztegnem ter mole daleč doli v glavne doline. 2. Drugo- verstni ali mali ledniki pokrivajo le kratke visoko ležeče kadunje in debre in zelo sterma rebra, ter so največ le iz rahlega ledu; v glavno dolino nikdar ne segajo. 58 Gibanje ali pomikanje lednikov. Kakor smola po položni ravnini, tako se ledniki pomikajo navzdol po gorskih rebrik in debrih pa po dolinskem nazdolji. Ker na gorenjem konci neprestano rasejo, pokrili bi v teku sto¬ letij cele doline in planjave, ko bi se ob dolenjem konci ne topili. Različni ledniki se različno hitro navzdol pomikajo, poprek pa so preračunili, da vsako leto prehodijo pot 130 do 200 metrov dolgo. Med opazevanimi ledniki najhitreje novzdol leze Glacier des Bois, poleti namreč v 24 urah po 19 centimetrov, celo leto pa po 200 do 300 metrov. Lednik, ob kterem reka Aara izvira, s svojim najhitrejšim srednjim delom na leto komaj 70 metrov; sprelepi lednik ob Velikim zvonarji (Grossglockner na Koroškem), navadno Pasterce imenovan, na dan komaj poldrugi centimeter. Imenitni škotijski prirodoznanec Forbes (izg. Foarbs) je pervi natanko opazeval gibanja lednikov, zlasti velikega lednika Mer de glace ob Montblankii; Ta se je na leto navzdol pomaknil na gorenjem malo položnem konci za 68 metrov, na bolj stermem oddelku za 260 me¬ trov , na tem pa na strani črez 140, v sredi pa za 245 metrov, na dolenjem konci in sicer v sredi za 160, na straneh pa le za 130 metrov. Forbes je postavil zakone, po kterih se navzdol po¬ mikajo. Najimenitniši ti zakoni, kterim so naslednji opazovalci priterdili, so: 1. Ledniki se neprestano navzdol pomikajo, — po zimi in po leti. 2. Pri gorkem vremenu (na primer po leti) se hitreje navzdol dersajo kakor pri merzlem (n. pr. po zimi), hitreje tudi ob deževji in talenji snega in ledu. 3. Zelo ve¬ liki in debeli ledniki se hitreje pomikajo, kakor mali in drobni — zato tudi srednji njih deli hitreje kakor stranski in enako tudi poveršnji hitreje, kakor spodnji, ki se ob gorskem rebru deršejo. 4. Ob zelo položnem bregu zopet hi¬ treje kakor ob malo položnem. Razni prirodoznanci so skušali razjasniti vzroke rečenega gi¬ banja lednikov. Uže v preteklem stoletji (1723) je Scheuchzer opazeval te prikazni ter rekel, da voda, ki leze v razpoke in luknje lednikove, tu zmerzne, led razganja in tako ves lednik dalje poriva. Tej teoriji sta poslej priterdila Charpentier (izg. Šarpantje) in A ga s si z (izg. Agasi) ter jo vsestransko razvila. Saussure (izg. Sosir), imeniten prirodoznanec iz Geneve, je mislil, da se ledniki po položni ravni zato dersajo, ker jih teža navzdol vleče. Iz na¬ tančnih in mnogoverstnih opazeb Forbesovih sledi, da se lednik ne pomika navzdoli kakor kako drugo terdo telo na položni ravni, ampak da kakor voda teče, ali kot je bilo sperva rečeno, kakor terda smola leze po poševni podlagi. Tyndall je to dokazal s primernimi poskusi. Pri gibanji lednika se posamezni njegovi deli neprestano premikajo: lomijo se in tope in pa znova zmerznejo. Glede na dolenji konec lednika sega ta kako leto dosta dalje v dolino kakor kako drugo leto: rekli bi: ledniki sedaj ra- 59 sejo, sedaj pa pojemajo. To pomikanje in umikanje se mora ločiti od gibanja celega lednika. V terdih in zelo snežnih zimah in hladnih poletjih segajo dalje v dolino, celo do obdelanega polja, do pašnikov in visokega germovja; temu se ni čuditi, ker se je zlasti ob njegovem gorenjem delu naredilo preveliko ledu. ob dolenjem konci se ga je primeroma le malo odtajalo. V letih z mehkimi zimami in zelo toplimi poletji ledniki pojemajo — njih dolenji konci se navzgor umaknejo , ker se primeroma ni naredilo toliko ledu, kolikor se ga je odtajalo. — Tako se je bil Bossonski lednik od leta 1815. do 1818. na dolenjem konci raztegnel za 340 metrov, prederl in pokončal je jelov gozd ter segal črez 100 metrov daleč v obdelano polje. Zaradi mokrega in hladnega podnebja se ledniki posebno narasajo ob primerno ležečih otocih in morskih obrežjih (Izlandija, Grenlandija, Patagonija, Ognjena zemlja itd.) — Po¬ doba je tudi, da so se ledniki v zadnjih stoletjih, zlasti v Alpah, zelo narasli in dalje v doline raztegnili. Ledniške groblje (griže) ali morene. Zmerzav neprestano razganja počevje na straneh ledniške doline in grošč in veliko in malo kamenje tii pada, tam pa se vali s stermega rebra na strani lednika. Ker lednik dalje leze, se groblje ne nakupičijo le na enem mestu, ampak napravi se visok obronek kamenja in grošča ob vsej strani njegovi. Tem obronkom pravijo morene (v kantonu Vallisu na Švajcerskem) ali ledniške griže, in sicer po njih legi na straneh letinika — stranske griže. Kjer se dva lednika iz stranskih deber skleneta, zedinite se tudi bližnji stranski griži ter napravite srednjo grižo. Tako se ob dolenjem koncu lednika po številu srednjih griž zmerom lehko določi, iz koliko posameznih ali manjših lednikov se je v gorenjem delu zedinil. Ob dolenjem konci, kjer se lednik taja, ku- piči s seboj prineseno tvarino — grošč in kamenje — v navadno zelo visoko konečno ali dolenjo grižo. Griže so kaj različno visoke, navadno po 4 do 5 metrov, pri velikih in zelo dolgih lednikih celo po 7 do 14 metrov, in sem- tertje celo po 30 do 45. Vendar so ti visoki obronki primeroma le po malem nakupičeni iz grošča in kamenja, temveč grošč in kamenje na straneh zakrijeta le precej na debelo led, tako da ga solnčni žarki ne morejo doseči in topiti. Nastane tedaj zmerom viši obronek ledu, kajti solnčni žarki nezavirani tope po sredi lednik, kterega bi primerjali prečudno izdolbeni reški strugi. Zato se morejo griže videti zelo visoke, ker stoje visoko na ledu. — Po snovini kažejo griže raznoverstno kamenje, namreč tako razno- verstno, kakor se nahaja ob gorah proti ledniku naklonenih. Sem- tertje je kaj ostro robato, zlasti če so se skale posamez pomikale z lednikom navzdol; drugodi so okroglate, ker so se ali med seboj ali pa ob gorski steni — ledniškem bregu otolkle in ogladile. Po¬ sebno zanimiva je tvarina konečnih griž. Razen velikanskega ska- 60 lovja je ta sestavljena iz raznoverstnih kamenov, iz peska, sipe in blata. Kameni so nekteri sprelepo oglajeni ter kažejo bolj ali manj globoko vrezane podolgaste — (vzporedne) proge. Taki kameni so na svojem potu padli v razpokline lednika ali pa v njegove stran¬ ske votline in so do tal prišedši pod neizmerno težo se dersale in brusile do konca lednika. Seveda je tudi ledniška struga zelo zbrušena, zlasti na mestih, kjer je zožena. Na takih ozkih krajih se lednik stisne, da more skozi sotesko. LedniŠke mize in poversina in barva lednikov. Velike skale, ki s stranskih bregov padejo na lednik, zakri¬ vajo led solnčnim žarkom. Ti ga tope krog in krog skale, ki na zadnje kakor goba na steblu stoji na stožkatem stolpu iz ledu. Pravijo jej ,,ledniška miza.“ Nasolnčni t. j. južni strani je njena podlaga bolj sterma, kakor na severni, kamor senca vieče. Zato se skala polagoma nakloni na bolj spodjedeno stran, na ktero se nazadnje tudi prevali. ,Če ostane na drugem mestu lednika, naredi se nova ledniška miza. Tako potujejo velike skale (ledniške mize) po ledniku navzdol, in versta robatih ledenih stožkov kaže, od koder so prišli. Poveršina lednika ni povsodi enako gladka in nepretergana. Gladek in nepretergan na poveršji ostane lednik le tam, kjer leze po enakomerno položnem nazdolji. Koderkoli pa nazdolje na to ali ono stran bolj visi, se lednik razpoka. Če je nazdolje debra ali doline, po kterem lednik leze, na strani bolj položno in zlasti še nekoliko širje, nastanejo v ledniku od gori na vzdol ve¬ likanske razpoke — navadno podolgovate razpoke imeno¬ vane. če pa nazdolje na kakem mestu bolj visi od zgor navzdol, nastanejo poprečne razpoke, ki derže poprek od strani do strani lednika. Razpoke so po gostem po 4 do 6 metrov široke, do 160 metrov dolge in silno različno globoke. Posebno nevarne so potniku, zlasti če jih mladi sneg po verhu zakriva. Posebno razpokani so ledniki: Allee blanche na Montblancu (izg. Ale blanš na Monblanu), Vieš v gorenjem Valisu in Grindelvvaldski lednik v kantonu Bernskem. Semtertje se lednik razpoka na vse strani, po- dolgem in poprek, in razkroji se v prečudne podobe. Tii je raz¬ krojen v neštevilne ostro robate velikanske plošče, ki po konci stoje, tam v piramide in prizme po 20 do 30 in več metrov visoke, na drugem mestu zopet v drugačne oblike, ki so med seboj po¬ mešane brez vsega reda. Tako razpokan lednik je podoben silno razburkanemu morju, ki je h kratu zmerznilo. Oblike ledene se čudovito prominjajo, ker je dež spira, sapa in toplota razjeda in se na poveršji tudi kaj različno izparivajo. Zato se takim prikaznim na obširnem ledovji potniki ne morejo dosti načuditi. Z ozirom na to je posebno velečasten pogled na lednik Mer de Glace pri Cha- mouni (izg. Mer d’ Glas pri Šamuni ob Montblancu), na Bossonu, 61 Glacier d’ Argentiere (izg. Glasie d’ Ardžentier), zlasti pa na Rodanski lednik ob zahodni strani velikega Gotarda. Listje, les in tenko kamenje, ki padajo na lednik, ne zavirajo solnčnim žarkom led topiti, temveč ga še le posebno zelo razjedajo. Rečene tvarine se namreč navzamejo toplote in sicer bolj kakor bližnji led, zato se led pod njimi hitreje topi kakor okrog njih. Tako izkopljejo v led jamo po 30 do 50 centimetrov globoko, tako globoko kot jih solnce še razgrevati more. Po gostem so pa te „o pol danske luknje 11 po 6 do 10 metrov globoke. Izkopala jih je voda sama. Vodi je namreč lastno, da se pri + 4T" C. uže najbolj zgosti; po tem je pri tej temperaturi tudi najtežja. Ko hitro se voda v luknji v gorenji plasti razhladi do + 4 - l°, pade kot najtežja na tla luk¬ nje ter led dalje razjeda in topi. Barva ledniškega ledu je pri jasnem nebu mlečnato bela, če so pa ledniki razpokani ali če posamezni deli kvišku mole, vidijo se lepo zeleni, kakor morje. Zelo debeli kosovi, kterih svetloba ne prešine, so temno lazurne barve; teiste barve je tudi led v globokih razpokah, kakor bi bil narejen iz bakrenega vitriola. Te barve so tem medleje, dalje ko se pride po ledniku navzgor in redkeje ko je njegov lecl. Tuje tvarine v ledu delajo, da se semtertje vidi siv in celo černikast. Talenje lednikov. Ledniki se ob primerno toplem vremenu, zlasti poleti na po- veršji, neprestano tope, po zimi pa se vsaj hlapijo; množina ledu se tedaj vedno zmanjšuje. Zato tvarine, ki so bile poprej globoko v ledu pokopane, počasi pridejo na verh; gorjanci pravijo, da led¬ niki izmetavajo vse jim tuje stvari. Voda teče nekoliko po ledniku navzdol, nekoliko pa po razpokah in celo pod lednikom, kjer si napravi velike in majhne, predorom podobne struge. Ob dolenjem konci, navadno po ujegovi podobi jezik lednikov imenovanem, se voda steka v precej močni potok, ki dere iz visoko izobčene luknje; tej v lednik izvertani luknji pravijo „ledniška vrata 11 . Po leti dajo ledniki premnogo vode; časih se v 3 tednih poveršnji led stopi po meter na globoko. Voda po večem s saboj prinaša premnogo drobne sipe in blata, tvarin, ktere je lednik razmlel; zato jesperva kalna. Ko hitro ipa se tuje tvarine v njej poležejo, so ledniški potoki čisti kakor najbolj čisti studenci. Koliko tvarine, peska, sipe in blata — se po ledniških potocih splovi v niže kraje, kaže naj en sam primerljej. Aara izvira kot močni potok iz enakoimenovanega lednika. Poleti — sredi meseca avgusta — daje ta potok v 24 urah po 2 milijona kubičnih metrov vode, v kterej je črez 27.000 kilo¬ gramov terde tvarine razpuščene. u Po tem se ni čuditi, da vode, izpod lednikov tekoče, toliko prenarejajo zemljo v dolenjih dolinah, da jezera zasipajo itd. Zato se tudi vode, iz visokih Alp tekoče, po letu, slasti ob toplem jugozahodnem vetru, dosta bolj napnd kakor ob deževnem vremenu. Preračunih so, da vsi ledniki v Alpah y 62 enem gorkem poletnem dnevu dajo potokom skoro 133 milijonov kubičnih metrov vode. Zemljepisna razprostranjenost tednikov. Po zemljepisni legi, zlasti po zemljepisni širjavi, se ledniki ločijo na dvoje: visokogorski ledniki in tečaj- niški. Ta razdelitev vendar ni posebno natančna, ker so tudi med tečajniškimi ledniki n. pr. na Grenlandiji, na Spicbergili nekteri, ki visoko s hribov v morje mole. Posebno bogate raznoverstnih lednikov so Alpe. Le v njih zahodnem in srednjem oddelku je okolo 35 Q miriametrov pokritih z večnim snegom in ledom. Število posameznih lednikov so cenili okolo 2000, med temi je okolo 200 velikih, ki se prištevajo k pervi versti. Najobširniši so na obeh straneh Vallisa; na Bernskih pla¬ ninah , zlasti krog Finsteraarhorna. — Dolenje aarski lednik je 1000 do 1950 metrov širok, 13 kilometrov dolg in okolo 260 metrov visok ali debel; velikanski ta lednik postaja iz 20 manjših stran¬ skih lednikov. Na Peninskih planinah, zlasti v okolici Dent blancha (izg. Dan blanš). Na zahodni strani so posebno veliki krog Mont Pelvoux de Vallouise (izg. mon Pelvu d’ Valuis), Grandes Ilousses in zlasti krog Montblanca; — nekteri krog Montblanca so črez 35 kilometrov dolgi in po 10 široki ter semtertje po 260 metrov debeli. Na vzhodni strani so posebno veliki ob Adulskih planinah in v Bernini. Tudi po avstrijskih Alpah so ledniki zelo razširjeni. V Ortleski gorini, po Tirolskih , Salcburških in severozahodnih Ko¬ roških Alpah večni sneg in led pokriva črez 16 □ miriametrov. Nahajajo se skoro le po pervotnih planinah, kjer se ob visokih verhovih, širokih debrili in malo položnem nazdolji najlože narejajo. Stranske apneniške planine imajo zelo razjedeno kamenje in kaj sterme bregove, tako da se velikanske snežniue po njih ne morejo nabirati in v lednike terditi. Zato se po apneniških planinah na¬ haja le okolo 20 manjših lednikov, ki skup še celo 40 □ kilometrov ue pokrivajo. Najobširniše so v Oetztalskih in Stubajskih gorah, med kterimi je skoro 100 veršacev nad 3200 metrov visokih. Skoro 6 □miriametrov te puščobne gromade gorske je pokrite z večnim snegom in ledom t. j. sedmina vsega njenega poveršja. Ima pa 300 raznih lednikov, med njimi je 19 velikih — pervoverstnih. Največi med njimi je lednik Gepaač, ki je črez 11.300 metrov dolg (najdaljši v Avstriji); pokriva pa dobro 22 □ kilometrov. V Itofnerskem dolu je Hintereisferner, 9200 metrov dolg; v nekej stranskej dolini pa Vernagtferner, ki se pogostem raztegne celo v Rofuerski dol; prek tega nakopiči ledeno zagrajo 100- do 160 m. visoko in 600 do 1300 m. široko, ki gorenjim vodam zapera pot, tako da se zbirajo v globoko in po eno četert do pol ure dolgo jezero. To so ledniška jezera. Prevelika nesreča zadene pre¬ bivalce v dolenjem dolu, če o pravem času ne skerbe za odtok 63 takih jezer. Tu namreč pogostem nepričakovano predre ledeno za- grajo, in dereča voda pokonča ali pa zasuje vse, kar doseči more. Enako jezero naredi tudi Gurglerski ali veliki Oetztalski ledu sk (skoro 10.000 metr. dolg). V Zilodolskih (Zillertaler) planinah (na vzhodni strani od prelaza Brenovega) je okolo 1000 lednikov, ki pokrivajo 2 □miriametra; med njimi jih je mnogo črez 3200 m. dolgih. Čez 10 miriam. dolgo pogorje — Visoke Ture imenovano — ima okoli 270 lednikov, kterih poveršje meri 5 □ miriametrov. Največi so ob glavnem grebenu, zlasti oh ertu Treh gospodov (Dreiherrnspitze, 3500 m.), Velikem zvonarji (Grossgloskner, 3796 m.) in Velikem Venedigeru (3670 m.). Med ledniki ob Velikem Venedigeru je najimenitniši Schlatenkees (7300 m. dolg), ki moli do 1690 m. navzdol, in ima silno razpokano in razderto poveršje. Najobširniši lednik na avstrijski zemlji pa je sloveča Pasterza na vzhodni strani Velikega zvonarja; pokriva namreč črez 31 Qkilo¬ metrov; dolg je črez 10.100 metrov, ter sega navzdol do 1915 m. nad morjem. Pirenejske gore imajo le vnajvišem svojem srednjem delu nekaj lednikov, zlasti med doli garonskimi in Val d’ Ossone in sicer na severnem pobočji; na južnem ali španskem sta le dva. Vsi so majhni — drugoverstni ter niso nikjer raztegnem v obdelane do¬ line. Tudi črez 3000 m. visoka Sierra de Gredas na Špan¬ skem ima en lednik. — V Kavkazu so zlasti ob Kazbeku nekteri ledniki; v obče pa po tem nerazdertem gorovji niso tako razšir¬ jeni, kot bi po njegovi visokosti in legi sodili. — Z velikanskimi ledniki pa se odlikujejo: Himalaja, K arak o rum iu nektera druga azijska gorovja. — V Andih Južne Amerike se tudi nahajajo ledniki; ravno tako v Sierri ne vadi de Santa Marta; •— Orizaba v Mehiki ima ednega, Iztaccihuatl (izg. Idstak- sigvatl) pa mnogo malih. — Tudi Južne Alpe v Novi Zelan¬ diji (avstralsko otočje) so semtertje pokrite z ledniki. Razven teh pa je na raznih straneh naše zemlje mnogo te¬ čajnih lednikov. K tem bi tudi prištevali mnogohrojne lednike na Skandinavskem in na južnem kosu Južne Amerike. Nor- vežci jih imenujejo „Bra“. Neizmerno veliki se nekteri po stermih debrih raztegnejo navzdol do 300 do 480 metrov nad morjem ter pogostem pokonča vajo gozde in obdelana polja in semtertje pokrivajo celo človeška stanovališča. Lodalski lednik , ki iznad 6 □ miriam. velike snežnine derži, ni le med ondotnimi deseterimi ledniki naj¬ veči, ampak tudi najobširniši na Norveškem; dolg je čez 8 kilorn., širok pa okolo 580 metrov. Premnogo lednikov ima Izlandija, Grenlandija, otoki Špicbergi, otok Mayen, kjer je ločnica večnega snega komaj 460 m., in celo komaj 300 m. nad morjem vzpeta. Na Izlandiji je črez 100 □miriam. z večnim snegom pokritih; iz teh snežnin rase več lednikov — onde Jokull imenovanih, ki so do morja raz¬ tegnem. — Največe lednike na svetu pa ima Grenlandija. Pol¬ drugi miriameter od morja je ta velikanski otok črez in črez po- 64 krit z ledom, ki nareja okolo 650 m. visoko planoto. Dalje v no¬ tranjo stran je ta ledena planota vzpeta do 1300 metrov nad morjem. Iz te velikanske lednice derže dolgi in široki pa posebno visoki ledniki do morja. Na zahodnem bregu je n. pr. Humboltov lednik (79° 21' severne širjave), ob dolenjem konci še 6 miriam. in pol širok in okolo 200 m. debel. Eisblink blizu G-odhavna nareja ob dolenjen konci skoro uro hoda širok ert, ki derži globoko v morje, tako da se nikakor ne loči meja med vodo in potopljenim ledom. Konečne griže se v takih primerljejih nabirajo v globočini morja. Morska voda je večidel topleja hakor led, zato ga neprenehoma spodjeda in topi. Sedaj pa sedaj (zlasti ob hudo razburkanem morji) se odterga velikansk kos lednika in sterbunkne v morje. Ta pad morje silno razdraži, da šumi, kot bi imelo biti konec sveta, in valove žene po 8 ur daleč. Pa odtergani ti ledeni hribje se kmalu zopet iz morja pokažejo, pa le nekoliko, ker je led lehonejši kakor voda. Navadno moli le '/, 2 ledenega hriba iznad morja. Potem se počasi tope in morje Iliade; ali jih pa primejo morski tokovi ter plavijo iz severnih merzlih krajev proti ravniku; večkrat dosežejo 40° severne širjave, predno se popolnem raztope. Če imajo v sebi ali na poveršji velikanske skale ali pa manje kamenje, poležejo se na dno morja ter se kupičijo v dolge verste in grebenine ali sipine, ki zaznamujejo njih pot iz severnih krajev. Eratske skale ali blodne klade. Ledniki prinašajo iznad najbolj odležnih krajev gorskih pešk in raznoverstho veliko kamenje v nižine in doline. Čudno pa je, da se kamenje, med njim tudi velikanske skale, nahaja po pokra¬ jinah, ki so daleč od lednikov. In vendar jih voda ni tj e privalila; to spričuje uže njih unanja podoba. Povodnjo kamenje je namreč odergneno in oglajeno, največ okroglo. Vse drugače pa je kamenje, ki se n. pr. pogostem nahaja po nizkih dolinah švajcarskik in po oudotni visoki planjavi med Alpami, Juro in Renom (od Bodem- skega jezera do Bazila). Skale in kameni so največ ploščasti, na eni'strani okrogli in oglajeni, po drugih pa največ ostrorobati. Ena njih ploskev kaže prečudne, povečem vzporedne proge, ostro vrezane razore. Po snovmi se vjemajo s kamenjem, iz kterega so Alpe sestavljene; pa kraj, iz kterega so prišle, je večidel zelo daleč od kraja, na kterem sedaj leže. Ker se nikakor ne skladajo s kamenjem ondotnega kraja, so med njim res prave tujke, ki so od daleč priblodile na sedanje njih stališče. Še bolj pa stermimo nad velikanskimi skalami, ki so daleč od domovinskih njih gora semtertje razstavljene po širokih dolinah in velikih planjavah. Tako leži pri Orsieresu (izg. Orsjer), malem trgu na zahodni Švajci, velikanski Pierre de Tresor iz granita sredi on- dotue apneniške tvorbe; ta skala, popolnem tuja sedanji svoji okolici, meri črez 3200 kubičnih metrov. Skale, ki merijo po 100 do 400 kubičnih metrov, se vidijo jako pogostem po švajcarski pla- 65 noti, po snovini jim popolnem tuji zemlji, daleč od svoje prave domačije. Razen teh klad so drugodi obronki iz grošča in kamenja, ki so po vsem podobni ledniškim grižam; po snovini pa se največ vjemajo s tvorbo visokih gora, ktere so od njih zelo oddaljene. Te prikazni se le s tem razjasnijo, da so nekdaj ledniki dosta bolj pogostem pokrivali gorovje in da so z gorovja dosta dalje segali v nizke doline in celo črez velike planjave visoke in nizke lege. V naslednji, bolj gorki dobi so se iedniki raztopili ter po planjavah in dolinah pustili znamenja nekdanje svoje raz¬ širjenosti — griže in velikanske klade. Tem prevelikim skalam pravijo eratske ali blodne klade. Tako so klade na švajcarski planoti pripotovale iznad visokih pervotnih Alp po lednikih, ki so zlasti po šesterih dolinah bili vanjo raztegnem: namreč po dolini reke Arve, Rodana, Aare, Reusse, Liute in Rena. Enake spome¬ nike so ledniki zapustili po južnih in vzhodnih straneh alpskega gorovja. Posebno velikanski so v Škociji in Walesu. V Pirenejih se nahajajo le po dolinah, zlasti do tje, kjer se doli širijo v fran¬ cosko in aragonsko ravnino. Enaki spomeniki nekdanjih lednikov se nahajajo tudi po srednjeevropski in ruski nižavi. Na Nemškem so pomakueui do dolov sedanjega sredogorja, ter so, če dalje proti severju tem gosteji. Niso pa le po nemški ravnini, ampak tudi po Danskem (na Jutlandiji in danskih otokih), po južnem Švedskem, po Ruskem in Poljskem, po Nizozemskem, Belgijskem, severovzhodnem Francozkem in jugovzhodnem Angleškem. Na Ruskem n. pr. so razstavljeni daleč na severovzhodno stran proti severni končini Uralskega po¬ gorja, na jugovzhodno stran celo do mesta Tule. Klade so sem- tertje še ostvorobate in celo po 10 do v 15 metrov visoke; po večem so še širje in daljše. Finlandija ali Čuhonski polotok je največ pokrit z eratskimi kladami. Navadno so razstavljene po verstah ali progah, ki derže na ono stran, od koder so je ledniki prina¬ šali. Po snovini pa kažejo na pervotno svojo domačijo v švedskem in norveškem gorovji. Enake prikazni so opazevali tudi po drugih zemljinah, zlasti v Južni in Severni Ameriki (zlasti v Kanadi). Povsodi pričajo, da so nekdaj bili ledniki dosta bolj razširjeni kakor dandanašnji. To misel so Agassiz, Charpentier in Venetz vsestransko razvili ter jo podperli s primerljeji iz raznih dežel in zemljin. Največe zasluge pa se je s tem pridobil Agassiz, ki je leta 1872. na svojem znanstvenem potovanji v južnem Atlantskem in Velikem oceanu te spomenike znova opazeval ter v posebni razpravi zopet dokazal veliki upliv, kterega so nekdanji ledniki imeli na izobraženje ze¬ meljskega poveršja. Iz rečenega sledi neovergljivo, da so dežele na severnem polu- oblu imele nekdaj dosta hladneje podnebje kakor sedaj. Ta čas se v prirodoznanstvu imenuje ledena doba. Francoski astronom in prirodoznanee Adhemar je skušal razjasniti vzroke čudne te pri¬ kazni. Dokazati je namreč skušal, kako imate v 21000 letih sedaj Zemljepis. 5 66 severno, sedaj pa južno poluoblo bolj ugodne letne čase. Ta bolj ugodna doba — ko sta spomlad in poletje skup nekoliko dni (8 dni namreč) na enem poluoblu daljši kakor jesen in zima — terpi za vsako poluoblo ,oo0 / 2 — 10500 let. Za severno poluoblo se je ta doba nehala 1.1248. po Kristovem rojstvu; kajti to leto se je zima pri nas začela ravno z dnevom, kterega je zemlja stopila v pri- solnčje. Od rečenega leta severno poluoblo postaja zopet hladneje ter se bode črez 10500 let tako ohladilo, da bode imela puščobno podnebje, kakor uže 21000 let pred 1248. letom po Kr. Drugi oddelek. Vulkanski ali plutonski prikazki na zemlji. Ognjeniki in zemeljski potresi. Ognjeniki. Dve moči ste poveršje in sestavo zemlje posebno prenarejali in jo po večem še prenarejate: voda in ogenj ali toplota. Ogenj je sterjeno zemeljsko skorijo prederal ter iz njenega nedra porival razne tekoče snovi, ki so se sterdile v gorovja; drugodi jo ni mogel predreti, a napihnil jo je ter vodoravne sklade nje pover- šine vzdignil iz njih pervotne lege. Tako se je zemeljska pover- šina mnogolično uagerbančila; dobila je svoje nižine in višine, Tej mnogoličnosti nasprotuje voda, ki neprestano skuša vse glo¬ bine zasuti, višine in nižine poravnati. V u 1 k a n i z e m ali p 1 u t o n i z e m obsega ves nauk o delo¬ vanji podzemeljske ognjene moči; Aleksander Ilumbolt ga je ime¬ noval moč, s ktero notranje jedro naše zemlje nasprotuje njeni skoriji. Kaže se ta moč v potresih, v podzemeljskem ger- menji in bobnenji in v predorih zemeljske skorije, iz ktere puhtijo ali se cede razne snoviue, in v napenjanji ali vpadanji terde zemlje. Vulkani ali ognjeniki so prevotlani hribi, ki iz sebe klju¬ jejo razno snovino. Tako bi imenovali tudi one le malo izbočene kraje, na kterih je zemeljska skorija prevertana, da iz nje priha¬ jajo plinaste, tekoče ali terde tvarine. Zunanja podoba ognjenikov. Zunanja podoba ognjenikov je sicer premenljiva, zlasti njih verhovi se zelo prominjajo, semtertje pa tudi njih strani ali 67 pobočja. Največ pa so ognjeniki podobni odbitemu stožku, kterega strani so toliko naklonjene, da njih nagibni kot meri 18 do 27";, od doli navzgor po večem rase njih stermina, tako da na¬ gibni kot iznaša 30° in celo 35°. Le semtertje so razstavljeni ne- kteri ognjeniki, ki imajo še bolj sterma rebra. (Nagibni njih kot meri 40 do 42 n ). Med dosedanjimi potniki je morebiti Al. Hum- bolt videl in opazeval največ ognjenikov; pri nobenem se mu ni zdela stožkasta podoba tako lepo in pravilno izrezana, kakor pri Cotopajiu (izg. Kotopahiu) v Kvitskem. Topaste podobe so ognjeniki, ker imajo na verhu največ žrela, iz kterih kljujejo razno snovino. Žrela so prava usta pre- dulie, ki derže v neznane notranje kraje naše zemlje, proti njenemu njedru. Žrelo- — zasuto ali pa odperto — je pri raznih ognjenikih kaj različno veliko, kar kaže sledeči pregled njih največih premerov. Strani tudi najbolj pravilno ustvarjenega stožka ognjeniškega niso popolnem gladke, ampak največ so po dolgem razorane. Razori, ki so na verhu le malo globoki, derže ob strani navzdol ter so od stopinje do stopinje globokeji. Na podnožji hriba so podobni de- brom in grapam. Gotovo je, da jih je voda izkopala, ki je z verha na vse strani tekoča, tem redniše razjedala stožek, čim pravilniše je ustvarjen in iz čim enakomernejše snovine je sestavljen. S temi posebnimi razori se najbolj odlikuje Gunong Sumbing na Javi, Kotopahi v Južno-ameriških Kordiljerah in Mount Egmont na Novi Zelandiji. Pri ognjenikih z velikim žrelom močna voda pogostem razje razor do preduha; če se od strani po tem še kamenje vali v žekno, naredi se kotlu podobno žrelo, ki je od strani pervotne grape popolnem odperto. Kanarski otok Palma kaže najlepše raz¬ vito tako podobo. Kotlu podobno žrelo imenujejo Španci „Caldera“, debro ali globoka grapa, ki do njega derži, pa „Barranco“ (t. j. 5 * 68 debro z vodo). Najimenitniši je barranco „de los Angustias“, ki med navpičnimi stenami derži naravnost v „caldero“. Temu po¬ polnem primerna je Val del bove ob Etni, ognjeniku na otoku Si¬ ciliji. Rocca-Monfina pri Neapolji; otok Barren v Bengalskem za¬ livu. Nasproti tem razorom in debrom imajo nekteri veliki ognje¬ niki na straneh in ob podnožji majhne (stranske) stožke, ki so se nakupičili iz lave in pepela itd., iz stranskih malih žrel padajočih. Najodličnejše stranske stožke ima Etna in Pik na Azorskem otoku Piku. Visokost najimenitniŠih ognjenikov. Nadmorska visokost ognjenikov je silno različna, in tudi se zlasti pri gorečih vulkanih nekoliko — (pri nekterih pre¬ cej) premiuja. Tako je Vezuvij leta 1822. meril 1245 metrov, deset let poslej pa le 1184. Opazevali so tudi, da nizki vulkani bolj pogostem bljujejo, kakor visoki; se ve, da je pomisliti, da imajo ravno visoki ognjeniki po gostem prej omenjene, stranske luknje, iz kterih večkrat izmetavajo nabrane snovi. Celo glavno žekno se semtertje nahaja na takih stranskih stožkih n. pr. pri ognjeniku Mauna Loa na Havaji (Sandviški otok) in Piku Tenerifi. Ognjenik Kozima ob prelivu Sangarskem med Niponom in Jezo meri komaj 230 metrov, Akonlcagua v Južni Ameriki pa 7385 metrov. V sledečem pregledu je po nadmorski visokosti razverstenih nekaj. najimenitniŠih ognjenikov. Na starem svetu: Ararat (ugasnen) . Ivljučevskaja šopka. Demavend (Elbrus). Semiru (Java).. . . . Gunong Api (Sumat.). Indrapura „. Pico de Teyde (Kanari). Gunong Dempo (Sumat.). Korjazkaja šopka (Kamčat.) . . . . Slamat (Java). Čerimaj „ . Sumbing „ . Etna. Lavu (Java). Gedee ali Tagal (Java). Singalang (Sumat.). Edgecumbe (Nov. Zeland.) . . . . Passaman (Sumat.). Egmont (Nov. Zeland.) . N’gaziga (Komori). 5220 metrov, 4890 4480 4225 3740 3740 3712 3660 3605 3450 3388 3353 3275 3270 3036 2938 2936 2928 2707 2600 11 71 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 70 Goreči in ugasneni ognjeniki. Vulkani, ki se neprestano kade ali pa z daljšimi ali krajšimi preneliljeji bij u. j e j o razne snovi, imenujejo se goreči ognjeniki; oni vulkani pa so ugasneni, kteri se niso, odkar ljudje parne- tijo, niti kadili niti izbljuvali nikakoršne tvarine, Največ pa tudi goreči ognjeniki bljujejo le s preneliljeji — v daljši ali krajši dobi. In ta čas počitka je lehko tako dolg — pri nekterih obsega mnogo stoletij, — da bi ognjenike, kterih znotranji drob morebiti nepre¬ stano tli, celo šteli med ugasnene. Vezuvij, kterega uže 2000 let opazujejo, bil je pred letom 79. po Kr. ugasnen; a kar takrat vul¬ kanska moč prodere zasuto in popolnem zaraseno žekno (Veliko¬ dušni Spartak se je s svojimi tovariši in borilci, kteri so iz Kapue ušli, utaboril na njegovem planotastem verhu) ter izbljuje premnogo tvarin, lilipov, pepela in žlindre (lave), ki so ugonobili premnogo ljudi, zasuli cveteča mesta Herkulan, Pompeje in Stabije ter po¬ končali rodovitno njih okolico. *) Od tega časa je goreč, če ima prav med seboj jako različne dobe počitka. Pred letom 1631., dru¬ gem svojem silnem bljuvanji (kolikor jih pametijo), počival je skoro celih 300 let. Poslej se mu je doba počitka skerčilana 3 do 4 leta. Nasproti so pa nekteri ognjeniki blezo popolnem ugasnili: Epomeo, 770 metrov visok ognjenik na otoku Ischii (pred Neapoljem), je blezo popolnem ugasnil; zadnjikrat je bljuval leta 1302., pa tudi pred tem letom počival okolo 1700 let. Med ognjenike, v zgodo¬ vinskem času ugasnene, šteje se tudi Argej ali Ardžidž v Mali Aziji i. t. d. Iz rečenega sledi, da vidnega bistvenega razločka ni med ugasnenimi in le počivajočimi ognjeniki. Po večera počivajo vul¬ kani, kajti le malo je takih, da bi neprenehoma bljuvali. Vendar tudi med počitkom niso popolnem ugasnili, ker skoro vsi se hlidijo in kade: iz njih žekna in lukenj pa razpoklin se namreč vzdigu¬ jejo razni plini in pare, ki se nad verhovi navadno goste v megle in oblake. Ognjenik počiva, pravijo tudi, če prav v notranjem preduhu neprestano tli in gori, in se pepel, kamenje in žlin¬ dra sedaj v njem vzdigujejo, sedaj pa polegajo. Potem začne go¬ reti in silno bljuvati nabrane, sežgane ali pa stopljene snovineter ob enem pretresati bližnjo mu pokrajino. Ti siloviti izmeti naj natančneje zaznamujejo goreče ognjenike; izmeti so pa največ tem silovitejši, čim dalje so ognjeniki počivali, čim močnejše so bile ovire, ktere je morala vulkanska moč prodreti. In uže rečeno je bilo, da ima visokost ognjenika dokaj upliva na njegovo ali bolj pogosto ali bolj poredko bljuvanje. Sangay, eden najstrašnejših ognjenikov na zemlji, in Guacamayo pri mestu K viti (oba vKvits- kih Kordiljerah) neprestano gorita in skoro vsak dan hudo bij ujeta. Neprestano gori tudi okolo 900 met. visok Stromboli (na enako imenovanem otoku Liparskem), kterega uže okolo 2000 let opazu- *) Glej Jesenkovo: Občno zgodovino, I. del str. 142 in 143! 71 jejo. V dolgem tem času predkone ni preteklo četerti ure, da ne bi se bilo iz njegovega žekna kadilo. Bližnji Vezuvij sedaj pri¬ meroma kaj pogostem izmeta; dosta viša Etna na Siciliji pa le vsakih 10 do 12 let. Premnogo najviših ognjenikov bljuje po enkrat na vsako stoletje, ali pa še dalje časa. liazverstitev gorečih ognjenikov po zemljinah in deželah. Aleksander Humbolt je razverstil vse ognjenike, kteri so v zgodovinskem času bljuvali ali še sedaj bijujejo. Naštel jih je 407, med temi 225, ki so v sedanjem stoletji bljuvali. Najniži med temi gorečimi ognjeniki je vulkan na japonskem otoku Kozimi (227 m.) v prelivu Sangarskem; najviši pa je Akonkagua (7385 m.); po drugih: Gillis in Pissis — meri le 6517 metrov = 20063 par. črevljev na Čiljskem, po drugih pa Sahama (7007 met. = 21673 par. črevljev, po drugih le 6800 ali le 6717 m.) v Peruvansko-bolivzkih Kordiljerah. — Sledeči pregled kaže, po kterem številu so goreči ognjeniki razdeleni po zemljinah in pokrajinah, po otocih in morjih (v serpkih prideta števila kažejo, koliko jih je še v sedanjem sto¬ letji bljuvalo ali še sedaj bljujejo) : Evropa. 7—( 4) Otoci v Atlantskem oceanu.14—( 8) Afrika. 3—( 1) Azija: a) Zahodna stran in sredina.10—( 6) h) Polotok Kamčatka.14—( 9) Vzhodnoazijski otoci. 69—( 54) Jugoazijski otoci. 120—( 56) Indijski ocean. 9—( 5) Veliki ocean (južna polovica). 40—( 26) Amerika a) Južna Amerika: 1. Čiljsko.24—( 13) 2. Peruvansko in Bolivija ..14—( 3) 3. Kvitsko in Nova Granada.18—( 10) b) Srednja Amerika.29—( 18) c) Mehika na jugu od Rio Gila .... 6—( 4) d) Ostala Amerika na severji od Rio Gila . 24—( 5) e) Antilje. 5—( 3) Skup . 407—(225) V novejšem času jih je prirodoznanec Fuchs znova štel, ter naštel mnogo več kakor A. Humbolt, namreč 672, med temi jih je 270 še sedaj gorečih. Pa tudi to število ne obsega vseh, kajti po¬ misliti je, da se jih v globočinah morja nahaja mnogo, kterih do- sedaj ni še nobeno človeško oko’ zapazilo. Posebno pomnožilo bi pa se število ognjenikov, ko bi gorečim prištevali tudi ugasnene. Teli je po nekterih deželah toliko, ko bile bi cele pokrajine ž njimi posejane. Uže po zunanji podobi se na 72 pervi pogled ločijo od drugih višin ali hribov. Največ so podobni pravilnim topastim stožkom in sredi veršne svoje planote — (za¬ suto in poravnano nekdanje žrelo ognjeniško) — imajo po gostem mala jezera, kterih voda se vidoma na nobeno stran odtekati ne more. Mala okolo poldrag □ miriameter obsegajoča pokrajina pri Pozzuoli blizu Neapolja — navadno fiegrejsko polje imenovana — šteje 11 starih žeken; Breislack jih je naštel celo 27. Dalje se njim prištevajo : Albanske gore pri Rimu, kopaste gore v Auvergni, v Velayskem, Vivaraiskem na Francozkem, v Eifeli na zahodnem Nemškem. Ferd. Hochstetter je na medmorji Aucklandskem na Novi Zelandiji (ktero je ta dunajski učenjak geologično preiskal ter obširno popisal v posebni knjigi) štel 63 ugasnenih ognjenikov, ki so komaj 30 do 60 metrov visoki in razstavljeni črez 4 □ mili¬ metre in pol veliko pokrajino. Evropa ima primeroma malo ognjenikov in še ti so ne glede na Izlandijo in otok Jan Mayen vsi na južni strani, na Laškem in Gerškem. Na severovzhodnem delu Sicilije stoji najviši njeni ognjenik, 3275 metrov visoka Etna; obod njenega podnožja meri okolo 14 miria- metrov in ob njem stanuje v 65 vaseh okolo 300.000 ljudi. Uže v zgodovinskem času ljudje pametijo premnogo velikih izmetov in sicer 11 pred Kristovem rojstvom (ni čuda tedaj, da so Gerki, kteri teh prikazkov niso mogli razjasniti, izmišljevali razne basni in njih prizorišče stavili v luknje gorečega ognjenika) in 60 po njem. Leta 1669. je Etna bljuvala celih 54 dni ter iz sebe dala največ lave; en tok njeni je prišel do mesta Katanea, se je pred ozidjem kopičil ter po nekoliko kot velikansk slap f žlindre) črez zid padal v mesto, po večem pa je tekla okolo mesta do morja. Leta 1755. je Etna izmetavala vodo. V sedanjem stoletji — 1832 — se je sredi žrela nakopičen stožček iz pepela pogreznil v preduh, in nastalo je livku primerno žekno, kterega premer meri 490 metrov. Na severni strani od Etne stoje v Tiranskem morji Liparski otoci — ob čerti, potegneni od Etne do Vezuvija. Na otoku Strom- boli je 900 metrov visok vulkan, ki se neprenehoma kadi. Lipari, največi vseh otokov, ima tri ugasnene ognjenike, kterih najviši stožek meri 520 metrov. Tudi na otoku Volcano je vedno goreč ognjenik, okolo 400 m. visok; žekno njegovo je okolo 200 metrov globoko; mali otok Volcanello ima tri žekna. Saline, najviši (okolo 1130 m.) med Liparskimi otoci, ima 2 ugasnena ognjenika; Feli- cudi in Alicudi imata stožkaste hribe z zasutimi žekni. — Vul¬ kanska so tudi podmorska tla med Sicilijo in Afriko, kar kaže otok Pantelaria z ugasnenim ognjenikom. Med Pantelario in Sicilijo se je bil leta 1831. iznad morja vzdignil ognjeniški otok Ferdi- nandea, ktero pa je pol leta poslej morje razdelo. Na vzhodni strani od Vezuvija stoji Lago d’ Asanto, ki se kot 680 m. visok Vultur pri Melfi na Apulskem šteje med ugas¬ nene ognjenike; vendar še sedaj iz njega puhte razni plinovi. Omenjeno je uže bilo „Flegrejsko polje“ z mnogobrojno kopico ugasnenih ognjenikov; med njimi je še sedaj vroča Solfatara in 73 132 m. visoki Monte Nuovo, ki se je leta 1538. v dveh dneh iznad ravne zemlje vzdignil. Otok Ischiaima razen imenovanega Epomeo še 12 nižili vulkanskih stožkov. Med gerškimi otoci v Egejskem morji sta Santorin in Milo ognjeniške tvorbe. Santorin je z malima otočičema Aspronisi in Therazia primeren visokemu obronku ali robu ognjeniškega žrela, ktero je morje črez in črez napolnilo. Na čerti, ki sklepa Santorin in Milo, podaljšani na severozahodno stran stoji otok Paros in na na polotoku Methone (Methana) okolo 1300 m. visok hrib iz tra- liita, ki se je z vulkanskimi prikazki vzdignil okolo 300 let pred Kristom; rimski pesnik Ovidij popeva čudoviti njegov postanek. Med otoki v Severnem ledenem morji ima Islandija največ ognjenikov, da, ima jih toliko, da se le malo velikih otokov (n. pr. Java) ž njo primerjati more. Res, da ondešnji ognjeniki ne blju¬ vajo po gostem, a takrat, ko se odpro, pa posebno zelo razgrajajo. Naj- imenitniši med vsemi je 1558 m. visoka Hekla, primerna stegnenemu herbtu s peterimi žreli. Na južni strani stoječi Cyafialla in Katlagia počivate od leta 1821. in 1823. Od srede preteklega stoletja poči¬ vajo tudi Oerafa-jokul, Sida-jbkul in pa Skaptarjokul. od leta 1783.) itd. Otok Jan Mayen z ognjenikom Beerenberg (2096 m.). Azija ima zlasti na vzhodni strani veliko ognjenikov, nam¬ reč na Aleutih, na Kamčatki, Kurilih, Japonskem, Formozi in zlasti na indijskem otočji. Po notranjih in drugih straneh jih je prime¬ roma malo znanih, — Demavend (4480 m.) v Elbrusu na južnem bregu Ilvalinskega morja; mnogo ugasnenih je v Armenskih gorah : Ararat (5220 m.), ki nima ne žrela, ne preduha, - na podnožji pa se je leta 1840. nepričakovano odperl in silno hudo bljuval. Po kitajskih poročilih so tudi sredi visoke Azije nekteri ognjeniki, n. pr. Pe-Šan t. j. Beli hrib v pogorji Tian-Šanu; Ilo-čeu t. j. ognjenik ognjenega mesta pri Turfanu tudi še sedaj gori. Afrika ima blezo na gorah, ki so na vzhodni strani od Abi- sinije do Kaplandije raztegnene, mnogo gorečih vulkanov, med njimi kaj visokih, vendar jih Evropejci po teh neznanih pokrajinah še niso opazovali. Znani so pa premnogi afriški ognjeniki, ki stoje po raznih otocih v Atlantskem in Indijskem oceanu: — na Azorih, Madejri, Kanarih, otocih Zelenega erta (Ilhas de Cabo verde), As- censionu, sv. Heleni in otocih v Gvinejskem zalivu; naMaskarenih (Bourbon in St. Mauricij), Komorih, v Rudečem morji (Gebl Teir se neprestano kadi). Avstralija ima premnogo ognjenikov, zlasti na otocih, ki v venec skleneni stoje na severni in severovzhodni in vzhodni strani od Nove Holandije. Naj zanimiviši pa so na Sandviških otocih, zlasti na Ilavaii (Manna Loa t. j. Visoki hrib, 4470 m.; Kilauea (žrelo) 1180 m.; Mauna IJurarai,'3390 mt.; Ponahohoa itd.) Severna Amerika ima posebno veliko ognjenikov na svo¬ jem južnem delu, v tako imenovani Srednji Ameriki. Na Guata- malskem jih je na malem prostoru toliko razstavljenih, da se ta pokrajina v tem oziru more primerjati z Javo in Islandijo. Mnogo 74 jih ima tudi Mehiko. Dalje proti severju jih je le malo; bolj po gostem stoje na severozahodnem konci, na polotoku Aljaški in na otocih Aleutih. Južna Amerika se ž njimi posebno odlikuje; skoro vsi so razstavljeni po glavnih grebenih Kordiljerskih, ter v njih po večem delajo naj više verhove. Vulkanski so tudi k Južni Ameriki prišteti otoci Galapagos, na kterih je Damin opazeval okolo 2000 žrelov. NaAlbemarli, največem otoku tega otočja, je goreč ognjenik (1210 m. visok), kterega žrelo meri v premeru okolo 5 kilometrov; gori še tudi vulkan Narborough (izg. Narbero, 1064 m. visok). Mnogo kaj zanimivih ognjenikov stoji tudi na malih Antiljih, — na otoku St. Evstalm je Punchbowle (izg. Punšbaul), kterega so tako imenovali po njegovem jako pravilno narejenem žrelu; v tem se nahaja edina voda na celem otoku. Razdelitev ognjenikov v središčne in redovne. Skoro vsi goreči ognjeniki stoje na otokih ali pa na celinah blizu morja; zato so nekteri prirodoznanci mislili in še sedaj mi¬ slijo, da je bljuvanje vulkanov navezano na morje (vodovje). Pri¬ meroma le malo jih je daleč od morja oddaljenih; Jorullo (izg. Horuljo) na Mehikanski planoti stoji okolo 15 miriametrov od morja ; Popokatepetl (v istej deželi) črez 22, ognjenik de la Fragua v Novi Granadi pa 29. Še dalje od morja stoje nekteri ognjeniki v srednji Aziji, namreč okolo 190 do 200 miriametrov daleč. Prej ko ne bila je v Aziji vsa drugačna razmera med vodo (morjem) in suho zemljo (celino) v onej dobi, ko so srednjeazijski ognjeniki nastali. Takrat je morebiti severno ledeno morje pokrivalo velik del severne Azije (Sibirskega) (tega ste se neposredno deržali veliki jezeri Hvalinsko in Aralsko) in je segalo prek Turkestana blizu zahodnega podnožja Tian-Šana ali Nebeškega pogorja, v kterem sedaj stojita najimenitniša osrednja ognjenika, Če se ognjeniki po legi med seboj primerjajo, ločijo se na dvoje, namreč v redovne ali verstne in samostale ali sre¬ diščne (ognjenike). Posamezni ognjeniki so jako redki; bolj po gostem so razstavljeni v kupe; namreč okolo ednega — navadno glavnega ognjenika so, kakor okolo središča razstavljeni drugi, tu viši, tam niži, tu goreči, tam pa ugasneni: zato jim skup pravijo središčni ognjeniki. — Redovni ali verstni ognjeniki se imenujejo vsi, ki stoje kot ob poklinah prejšnjih predorov zemeljske akorije drug za drugem. Ti so ali na strani glavnega grebena gorskega ž njim vzporedni razversteni, ali pa stoje, v glavnem nje¬ govem herbtu ter narejajo najviše veršace. K središčnim se prištevajo ognjeniki na Izlandiji, na Ka- narih, Azorih, na otocih Zelenega erta, na Galapagoskih, Družbin- skih, Sandviških in drugih otokih. Po dosedanjih preiskavah se vendar še ne da določiti, če niso ti središčni ognjeniki le na režišči 75 dveh verst, kterih ognjeniki stoje v neznani globočini morja. Lehko bi bili tudi kakor člen na verigi le del dolje verste podmorskih ognjenikov. Dosta bolj pogostem so ognjeniki razstavljeni v verste. Vezuvij je n. pr. južni konec okolo 35 miriametrov dolge ognjeniške verste, ki derži na zahodni strani Apeninskih gora od jugovzhoda proti severozahodu. Blizu gorečega Vezuvija je ob strani te raz- pokline še mnogo ugasnenih vulkanov. V versto zversteni so dalje ognjeniki na Sumatri, Javi, Japonskih otocih, Kurilih, na polotoku Kamčatki (kjer je 21 gorečih ognjenikov (po drugih poročilih le 17) razstavljenih v dve zelo vzporedni versti, ki oklepate posebno versto ugasnenih), na Aleutih (le na teh in na polotoku Aljaški je 36 ognjenikov, med njimi 23 gorečih). Od Aleutov derži versta proti jugu ob zahodni strani Severne Amerike, če prav ob njej ognjeniki niso tako pogostem razstavljeni, kakor po otočjih ob vz¬ hodnem obrežji Azije. Verste narejajo tudi ognjeniki v Srednji Ameriki. Naj primerniši pa se verstovni imenujejo ognjeniki v Južno-ameriških Kordiljerah, kajti njih versta — prav za prav verste, ki se druga na drugo naslanjajo — derži od Panamskega medmorja črez 540 miriametrov daleč proti jugu do erta Horna na Ognjeni zemlji (Patagonska, Čiljska, Peruvansko-Bolivska, Kvitska versta). Z ozirom na Severno in Srednje-ameriške ognjenike bili bi vsi vulkani novega sveta razstavljeni ob celem zahodnem obrežji črez 1480 miriametrov daleč. Glede na Avstralske ognjenike (na ondešnjih otocih), na Azijske in Ameriške je ob obodu Velikega oceana največ gorečih in ugasnenih vulkanov; prav primerno je tedaj Karol Ritter, eden najimenitniših zemljepiscev v sedanjem stoletji, opazil, da Veliki ocean je krog in krog oklenen i veli¬ kanskim obročem ognjenih gora. Plinasti in 'parni izmečki ognjenikov. Pri vsakem riganji ognjenikanajimenitnišiizmeček je vodna para. Ta se nabira v oserčji ognjenika, se razteza vedno močneje in skuša oditi skozi zasuti preduh. Vodna para vzdiguje lavo in druge terde snovi v žrelu in v njegovem preduhu, ona je porine iz njih in semtertje meče visoko v zrak, ona napravlja dimaste stebre nad žrelom, iz nje se narejajo temni oblaki visoko nad ognjenikom, iz kterih germi in se bliska; razhladeni oblaki dajejo zopet dež in časih se iz njih vlije huda ploha, ko se bi bil oblak pretergal. Pare in razni plinovi v veči ali manjši množini puhte iz ognjenika, iz njegovega žrela in drugih lukenj, navadno tudi takrat, ko pravijo, da ognjenik počiva. To puhtenje pare in plinov je očitno znamenje, da ognjenik ni ugasnil, ampak da le počiva ter si novo moč nabora za prihodnje riganje. Smrad vodne pare uže kaže, da ognjeniki razen nje hlape še razne plinove. Najime¬ nitniši so: solna kislina, žveplena kislina ali sokislina, 76 žveplena para, vodenčev žveplec, ogljenčeva kislina in vodenec. Solna kislina, uče prirodoznanci, izvira iz morske vode, ki se po raznih razpoklinah cedi v ognjenik: natrijumov klorec se namreč v vročih vodnih parah po silikatih (minerali se¬ stavljeni iz kovinskih oksidov in kremenicei razkroji v solno kislino in natron. Poleg solne kisline se nahajajo raznoverstne hlapne klorove spojine: kalij umov, kalcij um o v in magnezij um o v Klorec, želez ni klorec in železni klorovec, bakreni in svinčeni klorec- Te spojine imajo v zvezi žveplene kisline veliko moč na lavo in drugo tvarino v ognjeniških žrelih in od tod izvirajo žve¬ pleno kisle soli ;teso: Glauberjevasol, g r e n k a s o 1, železni vit rij o 1, gips. Če se železni klorovec razkroji v zelo vroči pari vodni, naredi se železni lišč. Salmijak se nareja, kjerzamo- nijakom navzeta sapa piha ali vleče prek par solne kisline. — Opazovali' so tudi, da so iz istega ognjenika v raznih časih puhteli kaj različni plinovi in različne pare. Premembe v ognjeniku so tedaj kaj velike, ne le, da se v raznih časih razne tvarine prena- rejajo, ampak tudi njih spojevanje je v raznih časih različno. — Mnogokrat n. pr. pri riganji ognjenika Santorinskega, so opazovali m o dr o-bar v a st a plamena (le redkokrat pa svetlo-belkasta), ki so časih po 30 metrov visoko švigala. Pred ko ne izvirajo taka plamena iz gorečih plinov, zlasti iz vodenčevega žvepleca ali mo¬ rebiti iz vodenca, ki ni z nobeno drugo tvarino vezan. Od tega plamena se loči odsvit goreče lave v žrelu: svetlobni trakovi se namreč odbijajo v gostih oblakih, ki se iz vodne pare nad žrelom naberajo. .Uže rečeno je bilo, da vodna para skoro iz vseh ognjenikov puhti ter se nad njimi vzdiguje v dimasti steber in goste temne oblake. V žrelu vodna para navadno siča iz premnogih razpok in lukenj — Italijani jim pravijo fumaroli. — Če se vodna para razhladi, izceja se voda iz nje. Na ognjeniškem otoku Pantelariji med Sicilijo in Afriko (bolj) blizu tej zemljini narejajo take pare celo lep studenec. Kaj pogostem žvepleni plini pulite iz ognjenikov in ob skalah preduha in žrela se semtertje sterdijo v kristale. Žveplena kislina naj bolj pogostem puhti iz ognjenikov na Javi ter tam posebno razjeda skalovje in pokončuje bližnje rastlinje. Plinovi in pare solne kisline hlidijo iz premnogih vulkanov — le ne iz ognjenikov v Južni Ameriki — in razne klorove spojine se razhlape ob stenah razpok in žrela, kjer te tvarine kaj pogostem dobivajo. Znamenja bljuvanja raznih ognjenikov. Po dosedanjih opazbah na raznih straneh sveta še ne morejo določiti pravih znamenj, po kterih bi sklepali, s e d a j pasedaj mora ognjenik jeti bljuvati. To določiti se zadnja leta nikjer niso toliko trudili, kakor v Italiji, kjer je profesor P al mieri nalašč se ustanovil na pobočji gorečega Vezuvija; tu kljubuvsej 77 nevarnosti uže več let opazuje z občudovano neutrudljivostjo vse prikazke imenitnega ognjenika. Njegove dosedanje opazbe so uže mnogo zanimivega in zakritega spravile na dan, a omenjenega vprašanja še niso rešile. Če plinovi in pare zmerom močneje iz ognjenika pulite, če se hrib večkrat močno potresa, če se na dnu žrela odprd nove razpoke in luknje, če se lava v preduhu zmerom više vzpenja (in potem redoma manj vpada) ter nazadnje napolni žrelo samo, če v vulkanski okolici začno studenci presihati ali pa popolnem usahnejo (pred ko ne se studenčnica izgublja po razpo¬ kali in luknjah, ki so vsled potresov in drugih prememb se nare¬ dile v notranjih skladih ognjeniške zemlje); pričakuje se sploh, da bode ognjenik jel bljuvati. Zlasti če se je žrelo popolnem napol¬ nilo (pravi Leopold Buch, poleg Angleža Karola Lyella (izg. Lajela) največi geognost ali zemljeznanec v našem stoletji), sme se priča¬ kovati, da se bode ognjenik kmalu izpraznil in jel rigati. Pri zelo visokih ognjenikih, kteri so še nad ločnico večnega snega vzpeti, se sapa krog verhov primeroma hitro razgreva ter nagloma raztopi ondešnje snežnine in lednike. Vse pokončuje voda dere v nižine. Para se zmeraj više vzdiguje, časih celo črez 1000 metrov visoko ter se zbera v veliki temni oblak, ki kakor vejati verh visoko ra- sene smreke sloni na dimastem steblu. V tem se odbiva svetloba goreče tvarine v žrelu ter je razsvetluje, ali pa po njem kvišku švigajo veči in manjši kosci goreče lave. — Ker se para v viših zračnih plastili hitro razhlaja in v vodo prominja, raztopljene tva¬ rine pa se nagloma terdijo, naceja se premnogo elektrike: bliski se utrinjajo ter švigajo po dimastem stebru in njegovem verhu, grom neprestano buči,' in ploha se vliva ali pa toča vsipa na tla. Zdi se, da so se med seboj spuntale podzemeljske in nadzemeljske moči. Vetrovi od vseh strani ženo oblake k parnemu stebru ter dež množe. V drobu ognjenika pa se kuha in vre, buči in poka in zemlja se pretresa, kot da bi imelo vsega konec biti. Napete pare neprestano predirajo luknje, ki se pa precej zopet zapro, in delajo ono strašno bučenje in germenje. Pokanje se pogostem sliši večkrat po 100 do 150 miriametrov daleč. Pokanje v 5720 metrov visokem Cotopajiu so slišali v Hondi, malem mestu ob reki Magda¬ leni v Novi Granadi, ki stoji črez 80 miriam. od ognjenika; od 150 m. visoke Consiguine na Nikaraguiskem so 170 miriam. daleč slišali bobnenje (v mestu Santa Fe de Bogota). Lava. Najimenitniši izmeček ognjenikov je lava, ki kakor žlindra teče iz žrela ali iz stranskih njegovih lukenj po pobočji navzdol, kjer se polagoma ohlaja in sterdi, Sterjena je podobna sivemu, rudečkastemu, zelenkastemu, rumenkastemu, černemu ali rujav- kastemu kamenju, ki se po snovini in zlogu prišteva k trahitom ali pa basaltom (čedičem). Ognjeno-tekoči žlindri je več ali manj 78 vode primešane; kedaj se te dve tvarini sprhnite, ni dognano; prej so mislili, da se raztopljene terde snovine vzdignejo iz zemeljskega cserčja po preduhu, kjer pridejo do vode, ki po razpokali iz morja leze v ognjenik. Pri tej priliki se voda in lava med seboj vežete. Prej ko ne je žlindra uže globokeje v zemlji vodnik delkov navzeta, kajti brez silnega tlaka vodne pare se bi lava ne raztopila in raz¬ grela do strašne vročine od 2000" Cel. Tudi bi brez vodnih delkov ali brez vodne pare sterjena lava bila popolnem gosta; tako pa je luknjičava. Vodna para še neprestano puhti iz lave, ko se je njeni tok na poveršini uže razhladil in celo sterdil v skorijo. Ta pre¬ dere na raznih krajih ter pogostem nakopiči po 3 do 4 metre vi¬ soke stožke iz žliudrastih grud. Takim stožkompravijo tudi žlin- drasti dimniki, ker se na verhu vodna para iz njih kadi. Med drugimi izgledki so leta 1852. opazevali tak žliudrast dimnik na lavi, ki je tekla iz Vezuvija. Lava sperva teče kakor raztopljena kovina; ko se nekoliko razhladi, naredi se na njeni poveršini skorija, ki se razkroji in raz¬ poka v grude in plošče. Te plavajo na tekoči žlindri in se na kraji, zlasti pa na prednji strani iznad toka prevračajo na tla, tako da lava dalje po njih kakor po tlaku teče. Ker se rečene grude in plošče zmeraj znova narejajo, zdi se, kakor bi lava tekla v kakej vreči. Dokler se ni popolnem razhladila in sterdila, se nje pover- šina vedno prominja in giba. Mehuri se na njej narejajo ter raz¬ pokajo. Posebno razderta in ostrorobata pa je nje poveršina tam, kjer so se premnoge grude in plošče borile z razbeljeno tekočino; primerna je zelo razdivjanemu morju, ki se je hipoma sterdilo. Take poveršine sterjene lave Italijani v Siciliji prav primerno ime¬ nujejo „sciarre“, Francozje pa „cheires“. Lava sterjena je kot luknjičava in rahla tvarina jako slab prevodnik toplote. Zato deloma tudi tekoča lava tako dolgo časa ohrani svojo vročino. Res da je ta pri iztoku iz žrela neizre¬ čeno velika; cenili so jo na 2000° C. Mora pa tudi biti silno razbeljena, ker časih kakor voda iz sikalice brizga iz žrela in raz¬ nih njegovih lukenj. Na preveliko vročino sodili bi dalje iz tega, da so lave iz silno težko topeče snovi, n. pr. lava Vezuvijeva je iz levcita, ki se v največi vročini le počasi raztopi. Dolgo niso mogli razjasniti, da tekoča lava ne ohrani le pervotne vročine, ampak ta se nekoliko celo pomnoži; to namreč pride od tod, da se pri terjenji ali kristalizovanji tekoče žlindre razvezana toplina znova zveže s tekočo lavo ter tej nadomesti ižarivano. Leta 1794. se je velik tok lave iz Vezuvija privalil črez C kilometrov daleč ter je pokril mestice Torre del Greco; če je prav uže 6 ur dolgo tekel, vendar se je tako malo razhladil, da je njegova vročina to¬ pila po hišah razne kovine. Vročina je bila vsaj tolika, kakor po plavžih, v kterih rudo žgo. Da taki tokovi pokončajo in požgo vse rastlinje, treba je komaj opomniti. Deblo debelega drevesa, ktero lava doseže in je oblije, se h kratu zogljeni, deli njegovi, ki iznad lave mole, pa s svetlim plamenom hipoma izgore. 79 Skorija (grude in plošče, ki se na tekoči lavi neprestanoma narejajo) je silno slab prevodnik toplote. Zato je bilo mogoče iti celo črez lavin tok, ki je v žlindrasti vreči še dalje tekel. Leta 1821. je prirodoznanec Fr. Hoffmann brez najmanje škode celo z rokami pošlatal grude in plošče, ki so na straneh razbeljene lave plavale. To tudi dovoljno razjasnuje, da je tekoča lava ob Etni zalila ali prav za prav zakrila debelo nameteni sneg, ki se nikakor ni izstopil. Zato lava v notranjih delih svojih tokov ostane toliko dolgo hudo vroča in tekoča, ko je po poveršini in po straneli uže dolgo časa odeja ali zakriva popolnem razhlajena terda skorija. Črez 7 let, ko so na njeni poveršini uže mahovi in lišaji poganjali, bila je v sredi še vroča, da se je kadila; to prikazen so opazevali celo črez 30 do 40 let. Lava, ki je leta 1759. pritekla iz ognjenika Jorullo v Mehiki, kadila se je celo črez 65 let, da, še leta 1846 t. j. črez 87 let, so se pare iz nje vzdigovale. Na Italijanskem je bila lava, ki je leta 1858. pritekla izVezuvija, črez 6 let še tako vroča, da so (leta 1864.) vertnarji v njenih razpokah kosilo kuhali! Pri kterih ognjenikih se lava ne odteka iz stranskih lukenj, ampak iz glavnega žrela na verhu, mora se to prej napolniti. Tako nastanejo v žrelih jezera iz tekoče lave, ki se sedaj vzdiguje, sedaj vpada in na poveršini, zlasti ob straneh kipi in šumi kakor raz¬ burkano morje. Najimenitniše jezero tekoče lave je na Sand- viškem otoku Havaii; tu je poleg velikanskega žrela glavnega ognje¬ nika Mauna Loa (4120 met. nad morjem) stransko žrelo Kilauea (le 1180 m. nad morjem), kterega premer meri 5850 metrov. Ne¬ prestano je napolneuo z lavo, ki se sedaj vzdiguje, sedaj pa vpada. Po verhi se razhladi in zlasti na straneh sterdi. Narejena skorija se izbukne, in potem od straue zalije tekoča lava vse grude in plošče in med tem neprenehoma šumi. Lava se izteka iz glavnega žrela ali pa iz stranskih lukenj, povsodi pa z jako različno hitrostjo. Zelo razbeljena lava teče kakor raztopljeno železo ali (raztopljeno) steklo. V obče pa se hitrost njenega toka ravna po raznih razmerah: redkeje ko je, in čim položniša so tla ali pobočja, tem hitreje teče. Bazal- tove lave so nekoliko redkeje kakor trahitove, zato perve nekaj hitreje teko. V obče je lava tudi redkeja, če je zelo razbeljena; na verhu ognjenika je tedaj redkeja, kakor v doleujih delih njenega toka. Ob verhu hriba tudi zato kaj hitro teče, ker se neprestano izliva iz žrela in prednje dele tako naprej poriva. Ob srednjih delih pobočja ognjenika se nje hitrost zmanjšuje od stopinje do stopinje, zlasti če so bregovi le malo položni ali zelo ravni, tako da se njeni tok razširi črez veliko prostora. V ravnino prišedši se sem- tertje tako počasi naprej pomika, da se njeni tok opazi le po dol¬ gem opazovanji. Ob Etni teče uže jako hitro, če v uri prehodi 350 do 400 metrov. Nekteri tokovi ob Vezuviji so se jako hitro naprej pomikali, nekteri pa jako počasi; nekteri so prehodili v sekundi po 2 metra in pol, nekteri pa so tako daleč prišli komaj v eni uri. Leta 1794. je lava, ki je Torre del Greco pokončala, 80 pritekla v G urak od žrela do morja, t. j. 6000 metrov daleč. Opa¬ zovali so pa tudi lavo tako počasi tekočo, da se je v mnogo dneh le za malo centimetrov naprej pomaknila. Da se nje poveršina kaj različno prominja po naglem ali počasnem toku, treba je komaj omeniti. Kjer so se debeli tokovi lave sterdili, sodi se po njenej poveršini lehko na hitrost toka in na položuost pobočij in tal, ktera so od nje bila zakrita. Tudi množina iztekle lave je jako različna, ne le pri raznih ognjenikih, ampak tudi pri raznem bljuvanji istega ognje¬ nika. Ob zelo položnem pobočji so tokovi njeni bolj ozki, pa tem debeleji; v ravnini bolj široki pa bolj tenki. Nekteri so le malo metrov debeli in še komaj 30 (metrov) široki, nekteri po 100 in več metrov debeli in po mnogo tisoč široki. Tok Vezuvijev, ki je leta 1794. pokončal Torre de Greco, je črez 5700 metrov dolg in ob dolenjem delu črez 650 metrov širok in 16 visok. Še več lave pa se je leta 1855. izteklo iz Vezuvija: njena dva toka v Eossi della Vetrana sta po 9300 in 3800 metrov dolga, do 600 m. široka in črez 120 debela ali visoka; nje telesuino cenili so okolo 30mi¬ lijonov kubičnih metrov. Velikansk je bil tudi izmet Etne v Val delBove leta 1852. do 1853.; devet mesecev je lava tekla iz ognje¬ nika ter rečeno dolino črez in črez pokrila, da je bila primerna gorečemu morju: tok nje je uro hoda širok in tri ure dolg. Še mnogo več lave pa se je izlilo iz ognjenikov na Islandiji in na Sandviških otocih. 11. junija 1. 1783. je ognjenik Skaptar Jbkul iz¬ bljuval toliko lave, da je napolnila črez in črez 130 do 200 metrov globoko dolino reke Skaptara; v ravnini se je razširila žlindra v polja po 40 metrov debela in 15 do 25 kilometrov široka, in skup so okolo 80 kilometrov dolga. Kmalu po tem toku pride drugi, tretji tok, ki nista bila dosti marnji. Takrat je ognjenik pokončal mnogo tisoč ljudi; še več pa jih je umerlo lakote, ki je vsled nje¬ govega bljuvanja terla islandske prebivalce. Jasno je, da velikanska množina tvarin, ktere ognjeniki iz¬ bljuvajo, zamore močno promeniti njih okolico, jo zvišati ali pa jo proti morju razširiti; vendar so vse te promembe neznatne, če je primerjamo z velikim zemeljskim oblom. Denimo z Naumanom, kaj slovečim nemškim geognostom ali zemljeznancem, dajepervi in najimenitniši vzrok izmetov gorečih gora razhlajenje, in vsled tega skerčenje zemeljske skorije; ker se zemlja še vedno razhlaja, mora se neprestano tudi njena skorija kerčiti. Po posebnih preračunih je rečeni prirodoznanec dobil, da se jej treba le za 04)02 mili¬ metra skerčiti, da izpod sebe porine tok lave srednje velikosti. Ko bi se vsako leto izteklo 5 takih velikih tokov lave, skerčevala bi se zemeljska skorija tako malo po malo, da bi se njeni polopre- mernik zmanjšal v stoletji le za 1 milimeter, v tisočletji pa za 1 cen • timeter. Semtertje se primeri, da tekoča lava pregradi poprek celo dolino, po kterej kakova reka ali kakov potok teče. Nad njo se potem voda nabera v bolj ali manj globoko jezero, dokler na drugi 81 strani črez njo ne odteka. Semtertje tekoča žlindra pokrije mnogo vode, ktera se pod njo spremeni v paro; silna parna razpenjavost potem razpoka in razžene naj močnejše in debelejše tokove lave. Redoma pa se razbeljena lava razhlaja v dotiki z morjem. Ker se namreč morje v takem primerljeji jako hitro hlapi in pari, od¬ tegne dotikajoči se lavi toliko toplote (ter jo veže), da se lavina skorija silno hitro razhladi in na notranje strani zdebeli. Vsled tega je razbeljena notranja lava v kratkem času popolnem ločena od morske vode. Od Vezuvija prišedši so razni lavni tokovi pri¬ lezli do morja, kjer so se h kratu zunaj razhladili in okameneli: in tako se je ustavil celi tok. Toisto kaže Etna; nekteri njeni tokovi so pri Aci (izg. Ači, malo mesto na Siciliji) padali prek zelo stermega obrežja, ter so tu, drug na drugem se sterde, na¬ redili okolo 130 metrov visok ert, ob kterem se kipeče morje lomi. Kjer se pa lava zlasti v zagrajeni vodi počasi razhlaja, ne sterdi se v tako velikanske kupe, ampak se razloči v prizme in krogle, ali se pa razkroji v plošče; semtertje postane nje snovina celo škriljasta. Pri Portici (izg. Portiči; mestice blizu Neapolja) se je razkrojila po večem v šesterokotne prizme, ki so okolo metra ali še malo bolj debeli. Drugi terdi izmečki, gorečih ognjenikov. Pri bljuvanji močne pare razženo pogostem nekaj lave ter manjše nje dele vzdigujejo visoki iznad žrela. Ti kosovi in kosci padajo (nekteri so še raztopljeni in žareči) ali nazaj v žrelo, ali pa na pobočja in okolico ognjenika, zlasti če jih veter na stran zanaša. Žareči in še tekoči kosci padaje jako spremene svojo po¬ dobo, ker jih sapa zavira: verte se sedaj tu bolj hitro, sedaj tam bolj počasi ter se sterde ali v okroglasta ali pa podolgovata hru¬ škam primerna telesa. Pravijo jim „o g n j eniške bombe 11 ali „Vezuvijeve solze 11 . Če se padaje še niso popolnem sterdili, sploskajo se na tleh v veče in manjše plošče. — Še manjši žlin- drasti kosci, drobci in trohe, kterih v neizmernem številu pare iz preduha in žrela izmečejo, se imenujejo po italijanski „lapilli“ ali „rapilli“ (tako so jih sperva imenovali le Italijani ob Vezuviji); njih premer meri komaj malo milimetrov. Nasproti tem malim telesom pa so opazovali velikanske kose sterjene lave, ktere so iste vodne pare in razni plinovi iz žrela kvišku metali. Iz ognje¬ nika Cotopajia (na Kvitskem v Južni Ameriki) je silna moč skoro 4 ure daleč metala klade, kterih premer je meril 3 do 4 metre; Anglež Hamilton (izg. Hemiltn) je meril še veče klade iz Vezuvija veržene: ena je imela v obodu 21 metrov, ter je bila črez 6 metrov debela, tehtala pa je 100.000 kilogr. ali 100 tovorov (2000 centov). — Zelo drobni kosci lave ali kristali in delki kristalov raznih rudnin, iz kterih je lava, z o vej o se vulkanski ali ognj eniški pesek. Ta pesek je največ čern in zelo drobnemu smodniku podoben. Njegova tvarina je iz augita (piroksena), leucita, živeča ali Zemljepis. 6 82 or to ki a s a, magneto vca ali magnetnega železovca i. t. d. Vezuvij n. pr. je pogostem izmetal neizmerno takih kristalov in njih drobcev iz augita in leucita, kakor se na ploskvi preloma na- rejajo na žlindri, ki se ravno sterjuje. — Skoro pri vsakem blju¬ vanji ognjenikov se pokaže tudi vulkanski ali o g n j eniški pepel, silno drobna, prahu podobna snovina, bele ali pa sivkaste barve; tvarine je tiste kakor lava. Zlasti bel in tenek je ta vul¬ kanski prah proti koncu bljuvanja; zato se ga prebivalci ob Ve- zuviji in na Islandiji zmerom razvesele, kajti znamenje jim je, da bode ognjenik kmalu nehal bljuvati. Pred ko ne se vsled parne razpenljivosti lava razdrobi v najmanjše delke, ki se v ozračji h kratu sterdijo ter rečeni prah napravljajo. Ker se časih v velikih tokovih vali iznad žrela, mislili bi, da se nareja kakor stekleni prah iz kolonijskega stekla. To prenaglo razhlajeno steklo se precej razdrobi, ko hitro se na enem mestu količkaj poškoduje. Enako hitro se na poveršini razhlaja lava, ktera bi se po takem razpu¬ stila v predrobni prah. — Pliuovi in vodne pare jako visoko po- gaujajo razne drobce. Leta 1779. so jih pri izmetu Vezuvija opa- zevali še črez 3500 metrov nad žrelom; poslej pa je Hamilton pri raznih izmetih jih opazeval le 2000 do 2300 metrov visoko (nad žrelom ognjenika). Ognjeniški pepel, droban in lehelc kot je, navadno dolgo časa plava v ozračji; nad žrelom je podoben velikemu gorečemu stebru (kakor pri drugih ognjenikih plinovi in pare, ki se vzdigujejo iznad žrela), nad njim pa se širi v velik čem oblak, večkrat tako gost, da na naj jasnejšem nebu solnce oteinui. Tako se je uže pogo¬ stem godilo pri bljuvanji Vezuvija *) in ognjenika na otoku sv. Vincencija. Teži drobci, „lapilli“, ognjeniški pesek i. t. d. hitro popadajo na zemljo, pepelni oblaki pa se le počasi polegajo na-njo. Povsodi ugonobijo rastline, in če pepel zelo na debelo pada, zaduši ljudi in živali ter pokonča vso okolico, časih za mnogo let. Leta 1822. je tak pepel padal črez 12 dni na okolico Vezuvija ter je močno pokončaval. — Ako pridejo močni vetrovi v gorenjih plastih ozračja, odneso pepelue oblake, časih po 100 miriametrov daleč. Leta 1822. je veter zanesel pepel in tenke drobce črez 75 miriametrov daleč od Vezuvija. Leta 1836. se je iz ognjenika Consiguine (na zahodnem obrežji Nikarague — Srednja Amerika) vzdignilo toliko pepela, da se je visoko v ozračji razširil in popolnem otemnil dotično okrajino črez 50 miriametrov na dolgo in široko. Ker je zgorej ravno jugozahodnik vlekel, zanesel je prah celo na otok Jamajko, ki stoji v Karaibskem morji črez 125 miriametrov daleč od ognjenika. Posebno velike premembe pa pri izmetih suhih terdih snoviu nareja voda; zmeša se namreč z lapilli, vulkanskim peskom in pe- *) Primerjaj — Jesenkovo: Občno zgodovino I. str. 142, kjer so na¬ vedene najimenitniše točke iz popisa Pliuija mlajšega o bljuvanji tega ognjenika v letu 79. 83 pelom v blato. Sterjeno vulkansko blato se imenuje tuf ali lehki kamen. Pri podmorskih ognjenikih se to blato nareja iz morske vode in raznih terdih snovin, ter kot tuf navzgor zida, ali pa na strani razširja ognjenike. Tako se deloma tudi godi pri ognjenikih, ki stoje blizu morja. Nekoliko drugače pa se nareja blato pri ognjenikih, visoko nad morjem stoječih. Vode popolnem nasitene vroče pare, ki iz ognjenika pulite, se razldade v velikih višavah ozračja ter se spremene v dež, ki v hudih plohah pada na tla. Padaje se v nižih plastih ozračja, še bolj pa na tleh, na pobočji ognjenika zmeša z vulkanskim pepelom in peskom ter kot manj ali bolj gosto vulkansko blato dere v nižave. Italijani mu pravijo vodena lava, ki je pogostem dosta bolj škodljiva in pokon- čevalna kakor ognjena. Blatni tokovi razrušijo hiše ali je pa na¬ polnijo. Leta 1822. je ognjenik Galungung na otoku Javi pervi- krat silno hudo bljuval, in blato njegovo je pokončalo 114 vasi in preveliko raju podobno pokrajino. Leta 1822. je enak blatni tok iz Vezuvija prišedši zakril vasi St. Sebastiano in Masso še črez najviše strehe. Enako se je godilo pri izmetu Vezuvija leta 79., ko so bila mesta Herkulan, Pompeji in Stabije pokončana. Več dni po versti je nad nje in vso pokrajino med njimi in žrelom padal gost pepel in pesek; potem se črez mesta privali še gost blaten tok, ki je vsa človeška selišča popolnem zakril. Blato je napol¬ nilo Kleti in sobe, polagoma se je sterdilo v tuf, v kterem so vtis¬ njene razne stvari, celo človeška trupla. Semtertje se je izbljuvana zmes nakupičila po 36 metrov visoko in neizmerna teža potlačila je vse gorenje dele hiš in tempeljnov. Kjer se blatni tokovi razširijo do morja, zasujejo je in raz¬ širjajo suho zemljo. Pompeji so leta 79. stali pri morji, a sedaj stoje uže skoro 2 miriametra od njega. Podertine nekega mesta na Javi so nekdaj stale pri morji, a sedaj so uže črez 60 kilometrov od njega. Drugodi pa so sterjeni tokovi blatni zemljo zelo zvišali, ali po njej napravili mnogo stopinj (pragov) in brezštevila kopic, po 10 do 30 metrov visokih. — Pri zelo visokih ognjenikih, ki so vzpeti še nad ločnico večnega snega n. pr. Etna, ognjeniki v Kor¬ diljerah Južne Amerike itd., pa huda vročina hkratu raztopi sneg; suežnica se enako pomeša s pepelom in peskom ob pobočji, ter kot gosto blato teče v nižave. Od teh prikazen naj se ločijo pravi bi at o- invodobljuvni ognjeniki, o kterih hočemo precej govoriti Vodo- in blatobljuvni ognjeniki. Iz nekterih ognjenikov se razliva le voda in blato. Pri potresu v Riobambi (precej veliko mesto — tudi Bolivar imenovano — na Kvitskem, ob vzhodnem podnožji Chimboraza), kteri se je bil razširil črez 170 do 180 ur daleč, se je leta 1797. zemlja na premnogih mestih razpokala. Iz brezmerno globokih razpok in brez- den se je razlilo toliko vode, da je v primeroma kratkem času na¬ polnila črez 300 metrov široke in 200 globoke doline; v sebi je imela smerdljivo blato, kterose je nakopičilo v male holmce; barve 6 * 84 je bilo rujavkasto-černe. Pri nekterih ognjenikih se pred ko ne med njihovim dolgim počivanjem v zasutem žrelu nabera voda, kakor se to pogostem vidi na ugasnenih vulkanih (n. pr. Avernsko jezero pri Neapolji, Nemisko in Albansko pri Rimu itd.). Ko začno zopet bljuvati, razlije se najprej voda črez rob hriba. Pri nekterih zelo visokih ognjenikih n. pr. pri trahitskih stožkih na Kvitskem v Južni Ameriki, se v njih drobu nahajajo razne razpoke in celo velike votline, v kterih se voda nabera v podzemeljska jezera. Skle- nena so s potoči, kterih ribe se pogostem nahajajo po razpoklinah in rečenih podzemeljskih vodoshranah. A. Humbolt je te ribe ime¬ noval pimelodes cyclopum. Vsled hudih potresov pri bljuvanji ognjenikov nastanejo nove razpoke, po kterih se vodoshrane izpraz¬ nijo in voda z ribami, blatom in raznimi vulkanskimi tvarinami se razlije iz ognjenika. Enkrat je Cotopaji izbljuval toliko rib, da je smrad gnjilečih nadlegoval celo okolico. Ko se je 4780 metrov visoki ugasneni ognjenik Carguairazo (blizu Chimboraza na Kvit¬ skem) leta 1698. na verhu poderl, izteklo je iz njega toliko red¬ kega blata z ribami, da je pokrilo skoro 110 □kilometrov zemlje. Volčan de Aguas (4130 m.) blizu Guatemale v Srednji Ameriki ni še nikdar bljuval ognjene zmesi, ampak zmerom le vodo in kamenje; zato so ga kaj primerno imenovali vodobljuvui ali „vodni ognjenik". Še bolj zanimivi so pravi blatobljuvni ognjeniki, kterim Ita¬ lijani pravijo salzi, Španci in Portugalci pa salazes volca- nitos. Skoro vsi so zelo nizki; tu je zemlja le malo — komaj za par metrov — napeta ali izbočena, tam pa nakopičena v holmce ali hribce po 30 do 160 metrov visoke; le po redkem so nekteri še više vzpeti. Največ stoji v dotični vulkanski pokrajini mnogo takih nizkih stožkov, ki so narejeni iz sterjenega blata, nikdar pa ne iz lave ali pa raztopljene tvarine navadnih ognjenikov. Bljuvajo pa ti ognjeniki pare in razne plinove pa slano blatasto ali grezasto zemljo, ki kakor voda pri vodometih iz njih lukenj ali žrel leti, časi jako visoko. Kakor drugi ognjeniki tudi blatobljuvni večkrat počivajo ali pabljujejo sedaj močneje, sedaj slabeje. Tudi med nji¬ hovim riganjem se zemlja v njih okolici polagoma trese. če močno dežuje, razmočijo se ilovičasti stožki ter narejajo blatne jerine ali tonfe, ki na poveršji neprestano vro, ker plinovi iz blata pulite. Če pa je blato gosto in zelo vlačno, napihujejo plinovi na poveršji jerina velike mehurje, ki se nazadnje razpočijo ter blato na vse strani mečejo. Uže starodavnikom so bili znani blatobljuvni ognjeniki na Siciliji, ki stoje dobro 5 kilometrov od mesta Girgenti (izg. Džirdženti) proti Severju; sredi nekoliko znižane ravnine je le za par metrov nad njo vzpetih premnogo stožkov iz sive ilovice. On- dotni prebivalci jim pravijo „macalube“. Posebno zanimiv je bil njih izmet 29. septembra 1777. Zemlja se je takrat več miria- metrov na okrog tresla in iz žrela se je v curku okolo 30 metrov visokem vzdigovalo blato in kamenje iz apnenca in žveplenega kol- 85 Čedana. Vsake pol ure je prenehalo bljuvanje. Posebno veliko pa je takih ognjenikov na polotoku Krimskem in na otoku Tamanu v Azovskem morji, zlasti pa pred vzhodnim podnožjem Kavkaza in na bližnjih otocih v Hvalinskem morji. Otok Taman ima žrelo, ki je le malo metrov nad okolico vzpeto pa v premeru vendar 60 metrov meri; izmeta pa černo zemljo po 10 do 14 metrov visoko; neko drugo žrelo je 50 metrov visoko vzpeto in v premeru meri črez 95 metrov. Dobro znani so blatobljuvni ognjeniki pri Baku in na polotoku Apšeronu ob Hvalinskem morji. Na Javi so razstavljeni pri Surabayi in 20 stožki — volcanitos imenovani — pri Kartageni (Turbaco) v Novi Granadi; na Trinidadu med malimi Antili i. t. d. Med blat oblj uvnimi ognjeniki se ločijo m er zli in vroči. Merzli salzi iz sebe pulite razne plinove, po večempa ogljenčev vodenec z nekoliko ogljenčevim okisom in zrakom, ter bljuvajo slano blato z nafto ali s petrolejem (kamenenim oljem). Njih izmečki so malokrat topleji kakor bližnja sapa; le pri silnem blju¬ vanji se blato časih razgreje in plinovi se užgo, in tako nastane podzemeljski ogenj. Podzemeljski ogenj navadno na mnogih mestih šviga iz zemlje, semtertje precej visoko. Na Modeneškem v Italiji se pogostem vi¬ dijo. Ponekodi prebivalci porabijo plamena, kajti nad tako luknjo nalože apneniškega kamenja ter je skuhajo v apno. Posebno veliki in zelo znameniti so podzemeljski ognji pri Baku ob Hvalinskem morji, kjer so Parzi, častilci ognja, med vasema Sarahani in Emir Hadžan sezidali velik tempelj. Na Čelekinu, otoku v Hvalinskem morji, je razen skladov kamenene soli premnogo jam (blezo 3400), v kterih se nafta zbera; te dajo vsako leto okolo 2,500.000 ki¬ logramov nafte. Na Kitajskem se na premnogih krajih kaže pod¬ zemeljski ogenj, semtertje ob celih hribih, tako da se ponoči vidijo, kakor bi goreli črez in črez. Mnogo jih je blezo tudi na Japonskem, v Zadnji Indiji (Birmi in Avi), v Mezopotamiji in Kur- distanskem i. t. d. Na gostih mestih v Severni Ameriki, kjer je solna tvorba zelo razširjena. V Fredoniji (v deželi Novi-Jorški — med zedinjenimi deržavami) rabijo iz zemlje puhteči plin za sve¬ čavo in kuhanje. Vroči blatobljuvni ognjeniki se nahajajo v vulkanskih pokra¬ jinah n. pr. na Izlandiji, v Srednji Ameriki in na severnem otoku Nove Zelandije, povsodi, kjer izvirajo tudi vroči studenci. Razni '6ado- ali plinobljnvni ognjeniki. čado- ali plinobljnvni ognjeniki so fumaroli, solfatari ali pa mofeti. Fumaroli se po italijanskem imenujejo .vsi čadobljuvni ognjeniki, ki po večem le vodhb paro iz sebe puhte. Z vodno paro se pogostem zmešajo ali različno zvežejo drugi plinovi, razne klorove spojine, žveplena sokislina, solna kislina, semtertje tudi borova kislina kakor pri vedno gorečem ognjeniku na otoku Vol- 86 kanu (med Liparskimi otoci). Posebno veliko fumarolov je zlasti v gorenji Italiji in na severnem otoku Nove Zelandije. Na tem otoku avstralskem je v dolu Otumakeka, poroča F. Hochstetter, blizu jezera Taupo čadobljuvni vrelec (med blatnimi vročimi tonfi) Karapiti, ki iz žrelu podobne luknje puhti vodno paro, in sicer s tako močjo, da lehke stvari n. pr. veje, praprotne snoplte itd. iz livka poganja po 7 do 10 metrov visoko. — V obče pa vodno paro iz sebe dihajo drugače uže ugasnjeni ognjeniki ih pa oni, ki le počivajo. Solfatari se po italijanski imenujejo vsi čadobljuvni ognje¬ niki, ki iz sebe puhte žveplene in vodne pare (ali pa tudi vodenčev žveplec in žvepleno sokislino); te se razhlapajo ter ob izhodu luknje narejajo žveplo. To ime so dobili po starih počivajočih žrelih pri Puzzuoli blizu Neapolja, kjer iz Bocca grande (iz „Velikega žrela“) šume zelo vroče žveplenovodne pare (njih temperatura je 50 do 72” C.). Francozki prirodoznanec in pisatelj Deville (izg. Devil) je v teh parah razločil vodno paro, kislec, dušeč, ogljenčevo kislino, vodenčev žveplec in žvepleno sokislino. Ob strančh Velikega žrela se vidijo razno barvani razhlapi: žveplo, realgar ali rudeči arzenov žveplec (As S 2 ), borova kislina , salmijak. Solfatari se nahajajo na vulkanski Islandiji, kjer jim pravijo namar; na Novi Zelandiji, zlasti pa na otoku Javi, kjer največ izpuhajo žvepleno kislino. Zares velikanski so solfatari ali žveplobljuvni ognjeniki na Javi; največi med njimi je Gunung-Prahu ali Dieng. Blizu vasi Batur vidi se dim, ki se iz ondešnjega gozda vzdiguje v velikih stebrih; sliši se tudi šumenje zelo gorke vode v Telagu-Tringu t. j. Kolmežko jezero. Dim se vzdiguje iz 82° C. vročega vodnjaka, ki v premeru meri okolo 5 metrov. Sredi njega voda močno kipi in po meter do dveh metrov visoko odskakuje; malo pod tem vodnja¬ kom so drugi, iznad kterih se tudi vzdigajo pare brez duha. — Pakereman ali Sitziinat — razupita „Smertna dolina 11 , — je blizu prejšnjega vodnjaka. Ta kotlu podobna dolina, ktere premer meri okolo 100 metrov, je povečem ograjena z zelo stermimi stenami, ki so po 35 do 100 metrov visoke. Bob prečudne te doline, vderte v herbet gorski, je z germovjein zarasen, a njeno nazdolje je po¬ polnem kamenito in golo. Iz nje puhte razni plinovi, sedaj gosteji, sedaj tanjši, ki v malo minutah umore tiče, pse i. t. d. — Telega- Leri je žrelo z gorkimi vrelci v livkastem vsedu. Iz raznih votlin šume neprestano pare, ki nekoliko po žveplu sinerde. Sredi moč¬ virnatega jezera je voda čista in hladna, na straneh pa tempera¬ tura raznih vrelcev meri 50", 68” in celo 80° C. Na planoti gorski, ki je po ondotni vasi Dieng imenovana in 2045 metrov visoka ter velikanskemu žrelu primerna, stoji na južnem njenem konci žrelo Kava Džondro di Muka, ki uže od daleč smerdi po vodenčevem žvepleci. Med pobeljenimi pečinami in grebeninami, polnimi žvepla, so mnoge luže okolo 6 do 10 metrov široke; v njih voda neprestano vre ter se močno hlapi (temperatura nje je različna, na nekterih mestih meri črez 90° C.) — Goa-upas, vse razderto gorsko rebro 87 z razjednimi pečinami, tudi uže od daleč smerdi po vodenčevem žvepleci. Iz stoterih in stoterih razpoMin puhte vodne pare. Žveplene pline in pare največ bljuvajo žrela in luknje ugas- nenih ognjenikov, ali pa takih gorečih, ki ravno počivajo. K njim bi prištevali tudi one luknje in žrela, ki izpuhajo vodenčev klorec ali pare solne kisline in razne druge klorove spojine (salmijak, kuhinjsko sol i. t. d.); kajti tudi te pare in plinovi se razhlapijo oh stenah in pečinah ognjeniškega žrela. Mofeti se po italijanski imenujejo luknje in žrela, iz kterih puhti ogljenčeva kislina; po večem se nahajajo po vulkanskih de¬ želah. Sperva so tako Italijani imenovali le luknje blizu Neapolja, ki so po izmetih Vezuvija iz sebe pihale ogljenčevo kislino; poslej pa se je to ime razširilo in prilastilo vsem enakim prikazkom. V obče se ogljenčeva kislina kaj pogostem vzdiguje iz ognjenikov, zlasti po njihovem bljuvanji. Ker je dosta teža kakor sapa ali zrak, nabira in poleže se škodljivi, prav za prav usmertljivi ta plin navadno po zemeljskih globinah in nižinah, po jamah, razpokah, dolih i. t. d. ter se le sčasoma meša z zrakom. Če ljudje ali pa živali pridejo v nje okrožje, omami jih ter jih zaduši. Med vsemi mofeti najbolj znana je neka jama blizu Neapolja, v kteri zmerom ogljenčeva kislina leži za meter od tal visoko. Odrasli ljudje brez nevarnosti hodijo v to jamo, psi pa v njej tekoj pocerkajo: zato ta jama nosi kaj primerno ime: Pasja jama (na južnem kraji žrel- skega jezera Agnanskega, kterega vodna gladina stoji komaj 6 me- metrov nad morjem). Mofeti se primeroma kaj po gostem nahajajo na zemlji; tudi je dobroznani geplog G. Bischoff pokazal, da skoro povsod! izhli- pajo skoro le ogljenčevo kislino in da jej je primešano le malo kiselca in dušeča. V neizmerni množini puhti ogljenčeva kislina iz zemlje v okolici kopel Marijanskih; preračunih so, da je pride na dan okolo 114 kubičnih metrov, na leto pa dosta črez 41000. Premnogo kisline ogljenčeve pa sladka voda vse posreba, ter dru- godi kot kisla voda izpod zemlje teče. Mofeti so dalje v okolici jezera Laachskega pri Andernachu, na vulkanski gori Eifeli vPo- renski pokrajini pruski, na Taunus-u, ob levem bregu Vezre zlasti med Karlshafnom in Vloto; v parni jami priPyrmontu, v francozki pokrajini Overnjiski (Auvergne), zlasti v estouftis in v jami hriba (Mont) Jolia pri Klermontu, v jami Aubenaski (izg. Obenaski) v departementu Ardecheskem (izg. Ardeškem), pri Montpelliera, jama Tifonova v Ciliciji (Mala Azija.) Prevelik mofet je tudi v Tibetu, kteremu ondotni prebivalci pravijo Burhan Bota ali Budova kuhnja. Ogljenčeva kislina, ki iz mofetov puhti, se ne nareja iz organskih stvari, ki gore ali gnjijejo, ampak nareja se iz ne- organskih tvarin. Apnenec in drugo kamenje, ktero prištevamo karbonatom, se razklaja po "kremenčevi kislini (kremeniti) pri veliki vročini in vodi; pri tem razklajanji se narejaj o minirali, kte- rim pravimo silikati. — Po nekodi puhti iz zemlje ogljenčev vodene c; ta ne izvira iz neorganskih — vulkanskih tvarin, ampak 88 iz raznoverstnih organskih stvari, ki pod zemljo gnjijejo, perhnč in gore. Nastanek in notranja sestava ognjeniških gor. Leopold Buch in (po njem) A. Humbolt sta po nastanku in notranji sestavi ognjeniskih gor ločila vzdignene in nako¬ pičene stožke. Učila sta namreč, da so nizke ognjeniške gore sploh, zlasti pa še sedaj goreči vulkani le n a k u p i č e n i iz raznih tvarin, ktera je vulkanska moč porinila iz droba naše zemlje. Druge vulkanske višine, zlasti krog nakopičenih stožkov in sploh vsi vi¬ soki ognjeniki so pa postali, ker (podzemeljska) vulkanska moč ni proderla premočne zemeljske skorije, ampak jo je samo izbočila ter naredila tako imenovane vzdignene stožke. Res da so vzdig¬ nem stožki pogostem pokriti s skladi ali plasti nakopičenih stožkov, pokriti so z izbljuvano tvarino ognjenika. Zlasti imajo zelo veliki vzdigneni stožki, podobni kolobararskim goram, sredi njih širokega žrela nakopičene stožke iz lave, tufa itd. Te misli (to teorijo o vzdignenih stožkih) rečenih učenjakov so sedaj skoro povsodi opu¬ stili; kajti preiskave ognjeniških gora, s kterimi so se zadnjih 15 let po raznih zemljinah kaj pridno pečali, so pokazale, da so na¬ stale in še nastajajo le po izbljuvanji in kopičenji vulkanskih tvarin. S to teorijo samo o nakopičenji ognjeniških gor se lehko razjas- nejo vse vulkanske prikazni, najmanjši in naj pravilneje narejeni stožki, pa tudi kolobaraste gore kakor je Somma ob Vezuviji in cir¬ kusu podobna ograja krog Pika na Tenerifi. Ognjeniške gore so vendar kaj različno sestavljene: njih se¬ stava se je ravnala in se še ravnd po načinu ih kraji bljuvanja pa po različnih izbljuvanih tvarinah. Tu so bljuvali te v podmor¬ skih globočinah, tam pa na suhem, sedaj so bljuvali le suhe, redke tvarine: veče in manjše kosove razne lave in druge žlindre, pesek in pepel, — sedaj pa raztopljeno kamenito snovino. Ta je bila ali gosta tekoča lava, ki je krog in krog žrela se razlivala ter ster- jena hrib zagernila s kamenitimi skladi; ali pa je bila redko te¬ koča lava, ki se je v tokovih razlivala po hribu navzdol. Tako je navadno tekla bazaltna lava, gosta pa je trahitna in andezitna lava. Glede na to ločijo se ognjeniške gore v stožke iz tufa ali lahkega kamena, stožke iz peska in pepela in stožke iz lave. Če so ognjeniške gore nastale v zelo različnih dobah, nare¬ jeni so njihovi stožki po gostem iz dveh in celo iz vseh treh snovin iz tufa, peska ali pepela in lave. Take sestave so skoro vsi ve¬ liki in zelo široki ognjeniki. Podlaga njih in podnožje je po večcm narejena iz tufa; pervotni ta stožek bil je le malo vzpet na visoko, a zelo zelo razpet na široko ter je imel le malo položne strani ali bregove. Nakopičili so ga pervi izmečki ognjenika, pogostem še takrat, ko je stal pod morsko gladino. Na stožku iz tufa z zelo širokim žrelom je nakupičen drugi iz lave, sterjene v razne plasti, med kterimi so tenke plasti pepela in peska. Nakopičen je bil v 89 drugi dobi goreče gore; takrat je imel ognjenik največo moč. Verh drugega stožka stoji stožek iz pepela in peska, žlindrastih koscev, kamena i. t. d., ki ima po večem zelo stermo pobočje. Naredil se je v tretji dobi ognjenika, kterega moč je uže toliko oslabela, da ne bljuva več raztopljene lave, ampak le suho, bolj redko tvarino. Preduh in žrelo ognjenikovo se navadno neprenehoma prenare- jata. Med bljuvanjem se mnogo uže poprej nakopičene tvarine zlasti ob žrelu in preduhu odterga in noter pade, ali pa znova raz¬ topi. Razdertija je v njem zmeraj veča. če se novo žrelo zopet zasuje in zalije, — prodere vulkanska moč pogostem na dolenji strani tega zasipa hrib in naredi stransko žrelo. Take podertije, ki se pri gorečih ognjenikih neprestano ponavljajo, razjasnejo tudi podobo ugasnenih ognjenikov ali vulkanskih podertin. Najzani- miviši primerljej je til Vezuvij. Na eni strani zagraja v polokrogu nakopičena Soma ognjeniški stožek, na kterega je kakor plajšč na- slonena. Sestavljena je iz več skladov, po 2 do 3 metre debelih; njih vpadni kot meri okolo 26". Vezuviju nasproti so stermo od¬ lomljeni in sestavljeni iz leucitovega porfirja, iz kterega je tudi 6 metrov debeli poveršnji sklad ob robu Some; temu robu pravijo Punta Nasone (1150 m. nad morjem.) Na zunanjo stran so ti skladi pokriti s tufom, ki je razširjen čez vso Vezuvsko okolico. Na strani pa, ki ni zagrajena s Somo, je stožek postavljen na malo položno podlago, „piano“ imenovano. Narejena je iz lave. Na tej je vzpet stožek iz peska, pepela in druge rahle snovi, in sicer tako stermo, da vpadni kot njegovih strani meri 33". Verh odbitega stožka je črez 600 metrov (v drugo mer pa 743) široko žrelo, kterega rob ob severozahodni strani —- Punta del Palo imenovan — stoji naj¬ više nad morjem (1186 m.). Žrelo je po izmetu podobno velikanski zelo globoki luknji, iz ktere para puhti; pred izmetom pa je skoro popolnem zasuto in podobno horizontalni ravnini, pokriti s kladami iz lave, kameni in peskom pa pepelom. Itazorana je z raznimi razpokami, sredi ktcrih je preduh. Stožek sam je pokrit z velikimi in ostrorobatimi kladami iz lave ali pa z rahlim pepelom in s peskom, da se celo noga vanj vdera. Lava se je odtekala po nekoliko v Atrio del Cavallo — med Somo in pepelnim stožkom, po nekoliko pa proti morju. Potresi zemeljski. Raznoverstno gibanje večega ali manjšega dela zemeljske skorije se imenuje potres. Potresi izvirajo zmerom v zemeljski skoriji ali pa pod njo, ter so z vulkanskimi prikaznimi sedaj v zvezi, zdaj pa od njih popolnem neodvisni. In ravno potresi, ki niso z vulkanskimi prikaznimi pred ko ne v nikakoršni zvezi, se časih razširjajo črez velikansne pokrajine. Ni je strani sveta, o kterej bi se zamoglo reči, da je popolnem zavarovana pred potresi. Ko bi neprestano opazovali vso poveršino zemlje, suho in morje, pred ko ne pokazalo se bi, da notranje moči zemljo neprenehoma 90 pOtresajo sedaj na enem, sedaj na drugem mestu, ter jo tudi neko¬ liko preminjajo. Potresi so po njih moči silno različni, sedaj prav močni, sedaj pa prav slabi. Tu se poveršje zemlje komaj znatno trese, tako da se razne stvari na njej le malo gibajo, tam se pa potresa tako močno, da se rušijo razne stavbe in podirajo druge človeške naprave; skorija zemeljska se razpoka in velike pokrajine sevdero ali vsedejo v globine. Odveč bilo bi omeniti, da potresi tudi morje vznemirujejo; gotovo se to godi kaj pogostem, a ljudje leredkoma zapazujejo podmorske potrese. Potresi so po gibanji jako različni. Če se zemlja navpik sedaj vzdiguje, sedaj vpada in tako s prenehljeji trese, imenuje se potres prestopajoči ali prenehaj oči (sukcesorični). Pri tem kviško odletujejo razne stvari na zemlji n. pr. kameni ulič¬ nega tlaka, ljudje itd. celo visoki hribje se ob obzorji vidijo , da odskakujejo, kar so 1.1783. opazevali pri granitnih gorah ob jugo¬ vzhodnem ertu laškega polotoka. Taki potresi se čutijo po pokra¬ jinah, ki stoje nad virom moči, ktere jih vzročujejo. — Če se gi¬ banje ali tresenje od kakovega središča na vse strani ali vsaj na eno stran dalje širi, maje se zemlja tako kakor valovito morje: kraji ob eni čerti se vzdigujejo, ob bližnji pa se znižujejo ter tako narejajo valovne verhe in dole. Zato jim prav primerno pra¬ vijo valovni potresi. Časih so silno škodljivi, zlasti takrat, kedar imajo njihovi verhovi malo podstavo pa primeroma zelo ve¬ liko visokost. Drevesa se v tem primerljeji z verhom pripogujejo do tal. Zidovi, ki so z valovi vzporedni, se prekucnejo na stran, zidovi pa, ki so navpik na potresne valove postavljeni, se raztergajo. Ljudje se čutijo, kakor bi bili v ladiji, ktera se na morskih valo¬ vih ziblje. — Časih pa se zemlja trese, da se razne stvari na njej krog svoje osi zaverte; drevoredi, ki so prej naravnost v eno stran merili, so postali krivi. Imenuje se ta potres v er til ni ali rota- torični. Pogostem pa se razna potresa zedinita, zlasti pa presto¬ pajoči in valovni, in ravno takrat so potresi silno pogubljivi. Pri potresu , ki je mesto Caracas (izg. Karakas) v južni Ameriki (na Venezuelskem) popolnem razdjal in mnogo tisoč ljudi pokončal, se je zemlja gibala in majala kakor vroča voda pri ognji. Kakor pri bljuvanji ognjeniških gor se tudi pri potresih sliši podzemeljsko šumenje in ropotanje. V južni Ameriki so to slišali posebno glasno v zelo globokih vodnjakih. Izpod zemlje časih šumi kakor močni veter, časih rožlja kakor železne verige, časih derči in ropota kakor težko naložen voz na kamenitem tlaku, časih bobni kokor truma vojaških bobnarjev , časih buči in gromi pa poka kakor bi se drevje v gozdu lomilo, časih škrobota, brenči in zvenči, kakor bi kedo steklenino in porcelanino pod zemljo po¬ bijal in tolkel. Le malo krat se zemlja trese, da ne bi se slišalo nobeno ropotanje izpodnje, kar so časih opazevali na Čiljskem v Južni Ameriki. Pogostem pa se sliši podzemeljsko ropotanje, ne čuti se pa prav nič, ali se zemlja trese, ali ne. V Guanajuati na 91 visoki planoti mehikanski je pogostem slišijo ter po špansko ime¬ nujejo „bramido“ (t. j. tulenje raznih zveri ali šumenje in bučenje). Leta 1787. so celi mesec prosenec slišali podzemeljsko germenje. Opazevali so tudi, da pred potresi nastajajo rade zelo goste megle. Leta 1783. bil je hudi potres v Kalabriji (v Južni Italiji) in bljuval je ognjenik Skaptar Jdkul na Islandiji; meseca junija je tudi gosta megla pokrivala, skoro vso Evropo, severni del Afrike in velik del Azije in Severne Amerike in ves severni Atlantski ocean. Posebno gosta bila je nad Sredozemskem morjem in perve dni po potresu na gorah Kalabrijskih. Tudi leta 1831., ko se je otok Ferdinandea vzdignil iznad morja, se je gosta megla razširila od Sicilije črez celo Evropo in velik del Sibirije in Severne Amerike. Po A. Humboltu, ki je razne potrese zemlje in enakočasne prikazni med seboj primeril, bilo bi vendar napačno misliti, da megle na¬ znanjajo potrese ali jih pa povsodi spremljajo. Dokazano pa je sedaj, da potresi imajo mnogo moči na (iglo) magnetnico in na elektroskop. Zanesljivih znamenj in pri¬ kazen , ktere bi potrese napovedovale, dosedaj še ne poznamo. Merian v Bazilu je mislil, da steber živega srebra v barometru (tlakomeru) pred potresom zemlje močno vpada. Drugi so opaze¬ vali neko čudno nemirnost raznih živali; morebiti ta izvira iz di¬ hanja plinov, ki pred potresom ali pa med njim puhte iz zemlje. Pri vsakem potresu opazujejo , koliko močni so in na ktero stran se razširjajo; orodje, ktero to kaže, se imenuje seismo- meter ali seizmograf. Najpripravniši „potresomer“ je oni, kterega je italjanski astronom Cacciatore (izg. Kačatore) napravil. Razmera med potresi in letnimi Sasi. Uže od nekdaj so opazevali, da se potresi v nekterih letnih časih posebno pogostem ponavljajo. Na Siciliji in Moluških otocih in po sporočilu A. Humbolta tudi v Južni Ameriki so potresi ob deževnem vremenu veliko bolj pogostem in dosta močneji kakor ob suhem, pogostem se ponavljajo zlasti ob časih enakonočij. Med raznimi učenjaki in opazevalci pa se ni nobeden tako neutrudljivo pečal s statistiko zemeljskih potresov, kakor Francoz Aleksi j Perrey iz Dijona. Pokazal je, da so potresi po velikih pokrajinah in deželah evropskih oh hladnih in merzlih letnih časih bolj po¬ gostem kakor ob toplih; jeseni in zlasti po zimi bolj pogostem kakor spomladi in poleti. Perrey je iz raznih stoletij nabral vsa sporočila o potresih ter jih razdelil med letne čase tako-le: Ta pregled kaže, da velika večina potresov pride na hladna letna časa, na jesen, zlasti pa na zimo. Res da nektere posamezne primere temu nasprotujejo; n. pr. 50potresov, ki so jih leta 1845. v Evropi opazovali, je bilo zelo enako razdeljenih med razne letne čase. V Palermi so v 39. letih opazevali 57 potresov; teh pride 13 na mesec marc, naj manj pa jih pride na mesec maj in decem¬ ber. — Vzroka očitne te razmere med potresi in letnimi časi, ktero sta tudi Hofl' (z ozirom na potrese od leta 1821. do 1830. v srednji in severni Evropi opazovane) in Merian (z ozirom na po¬ trese v mestu Bazilu na Renu do leta 1836. opazevane) dokazala, še niso zasledili. Razmera med potresi in bljuvanjem ognjeniskih gora. Imenovani Aleksij Perrey je skušal s števili dokazati, da ima luna ( mesec) mnogo upliva na gostost potresov kake pokrajine. Potresi so namreč dosta bolj pogostem o času sicigij t. j. o času snitja in protistanja lune (o mlaji in polni luni) kakor o času če- tertin t. j. pervega in zadnjega krajca. Imenovani Francoz je na to prišel, ko je črez 7000 raznih potresov razdelil med lunine pre- membe, v kterih so jih opazevali. — Tudi so dosta bolj pogostem takrat, ko luna stopi v prizemlje (perigej), kakor takrat, ko stopi v odzemlje (apogej). Vzrok te prikazni so iskali v moči, s ktero luna zemljo k sebi vleče (lunina privlaka). Kakor ta v vesoljnem morji nareja plimo in oseko; enako plimo in oseko nareja tudi noter v zemlji, ki je iz tekoče snovine ustvarjena. Potresi so bili v prejšnjih zemeljskih dobah dosta močneji in so se tudi bolj pogostem ponavljali, kakor sedaj. Ravno oni so pogostem pretergali razne sklade zemeljske skorije ter jih prestav- 93 ljali, na tem mestu jih vzdigovali, na onem pa zniževali. Splošni vzrok prestavljanja in premikanja skladov zemeljske skorije in ob enem tudi potresov pa je velika množina votlin, ki se v njej na¬ hajajo. Take votline v zemeljski skoriji ali pa pod njo se narejajo iz kaj različnih vzrokov. Ponekodi nastanejo, ker se zemlja nepre¬ stano razhlaja ter njeno jedro skerčuje. Razen teh votlin med ze¬ meljsko skorijo in zemeljskim jedrom je drugodi narejajo dve raz¬ lični moči. V skladih neogneniškega kamenja je zlasti voda, ki jih razpira in razjeda. V nekdanjih ognjeniških pokrajinah pa raz- jedno vodno moč podperajo še razni plinovi, zlasti pa ogljenčeva kislina, potem pa velika vročina in tlak raznih plinov. V ognje¬ niških skladih raztaplja lava, ki se prevroča vzdiguje iz zemeljskega jedra, razne njih dele ter tako nareja podzemeljske votline. V teh se pogostem nabirajo plinovi in vodne pare, kterih razpenljivost neprestano raste , tako da šiloma predero verhnjo zemeljsko sko¬ rijo ali jo pa sedaj pa sedaj le pretresajo, če se plinovi in vodne pare, ki se v podzemeljskih votlinah naberajo, izpulite po preduhih in žrelih bližnjih ognjenikov, ne vzročujejo potresov; glede na to so ognjenike kaj primerno imenovali zavarovavne zaklope. Dalje tudi iz rečenega sledi, da se zemlja po raznih ognjeniških straneh v različnih časih potresa: če po eni pokrajini razsajajo hudi po¬ tresi, po drugej največ popolnem mirujejo. Vezuvij in Etna n. pr. sta počivala od leta 1771., a vsa Italija je veliko terpela od pre¬ mnogih hudih potresov; ko pa je leta 1778. jel Vezuvij znova bljuvati, prenehali so potresi na celem polotoku do hudega po¬ tresa v Kalabriji. Po hudem potresu v Riobambi (v Novi Granadi), 4. svečana 1. 1797. so močni potresi nadlegovali Antiljske otoke skozi 8 mesecev; a prenehali so, ko je ognjenik na otoku Guadeloupi (kterega so poprej šteli med ugasnene) jel bljuvati. Ko se je go¬ reča gora umirila, ponovili so se potresi, ki so 14. decembra Kumano razrušili. Konec decembra 1. 1811. so se začeli potresi, ki so po¬ rečje Misisipia skoro Celo leto nadlegovali; 26. sušča 1. 1812. bil je strašni potres, ki je mesto Karakas razrušil; 27. aprila je jel znova bljuvati ognjenik na otoku sv. Vincencija, ki je poprej črez 100 let počival. Od tega časa zmanjšali in oslabeli so potresi. Med potresom, kije 1. novembra 1.1755. pokončal Lizbono (glavno mesto na Portugalskem), nehal se je Vezuvij kaditi; toisto so opa- zevali tudi pri ognjeniku v Pasti, ko se je 48 ur od njega zemlja v Riobambi hudo tresla. Koliko časa terpi potresi Mnogo najstrašnejših in naj pogubljiviših potresov, o kterih zgodovina poroča, ter pelo je le malo trenutkov (sekund), k večemu malo, malo minut. Najimenitniši teh so: potres, ki je 1. 1693. mesto Kataneo na Siciliji in 49 drugih krajev skoro po¬ polnem razrušil in črez 60000 ljudi (po drugih poročilih celo 100000) pokončal. Potres, ki je leta 1812. mesto Karakas v Južni Ameriki 94 pokončal. Nekoliko dalje namreč okolo dveli minut’je terpel potres, ki je leta 1783. mesto Oppido v Kalabriji in vso okolico (40 kilo¬ metrov daleč) ugonobil. Le okolo 3 minut je terpel tudi potres, ki je na antiljskem otoku Jamajki leta 1692. napravil mnogo škode. Potres Lizbonski 1. novembra L 1755. je terpel sicer okolo 5 minut, pa pervi najhujši potres le 5 do 6 sekud. Nasproti pa je mnogo potresov, ki so kaj dolgo terpeli. Leta 1808. n. pr. se je grofija Pignerolska na Savojskem skoro 7 tednov neprenehoma tresla; Carigrad pa leta 1510. skoro 48 dni. Strašen potres Ivumanski od leta 1766. terpel je skoro 14 mesecev. Učinki in nasledki hudih potresov. Potresi pogostem raztergajo zemljo, da kaže tli ozke pa dolge razpoke, tam pa široka in globoka b r e z d n a. Opazevali so tudi, da so se take razpoke časih zopet zaklopnile in z nova odperle, časih pa tako razširile, da so se vanje pogreznili ljudje in živali in celo človeška poslopja. V Južni Italiji se je pri Cerzulli odperla črez 5 kilometrov dolga razpoka, ki je bila 50 m. široka in črez 30 globoka; enaka razpoka pri Fortuni je bila 10 metrov široka in črez 72 globoka; na južnem oglu Kalabrije se je celo nek hrib Zefirio prek srede razpočil. Premnogo razpok je 1. 1692. naredil potres na Jamajki, nektere so kmalu se zopet zaklopnile in mnogo ljudi in živali zmečkale. Enako so je pripetilo kuri v Lizbonu, ki se je za noge vjela v razpoko. Rečeno je uže bilo, da potresi naklanjajo ali tudi vzdi¬ gujejo poprej vodoravne in skupne sklade zemeljske skorije. Če z veliko močjo potisnejo na kakov oddelek vodoravne skladbe, ga vzdignejo, skladbo pretergajo in napravijo tako zvane premete zemeljskih skladov. — Večkrat se pa vsled hudega potre- sanja zemlje odtergajo verhovi ali cele strani hribov ter se vse pokončuje zvale ali zderšejo v doline. Tako se je n. pr. 1. 1345. bil ulomil Dobrač (2154 m. nad morjem); in leta 1692. sta se na otoku Jamajki odtergala verha dveh precej visokih hribov itd. Uže pri ognjenikih je bilo omenjeno, da razpoke in luknje, ki se pri potresih narede, pogostem bljuvajo vodo, pesek in blato, razne pare in plinove. Temu se ni čuditi, ker močni potresi pre- narejajo semterje zemeljsko skladbo ter tako pritiskajo na vodo v votlinah in jo po razpokah šiloma kvišku poganjajo. To nam do- voljno pojasnuje, zakaj pri potresih vodnjaki v Kumani bljuvajo vodo, pesek in blato. Enako se je godilo v Kalabriji in pri Ka- rakasu , kjer je iz razpok izbljuvana voda naredila mala jezera. Puhtenje plinov pri potresih so leta 1840. opazevali ob Araratu na Armenskem. • Preveliko upliva imajo potresi in od njih vzročene premembe na vodo, na studence, reke in morja. Studenci se radi skale, časih začno bolj močno teči, časih se pa tudi zmanjšajo ali pa popolnem usahnejo. Gorki studenci časih postanejo hladni, kar 95 so v Pirenejskih opazevali, hladni pa časih gorki kakor nekteri vrelci na Kalabrijskem. Vrelci v čeških Toplicah so se po potresu v Lizboni skalili, potem so usahnili in nazadnje, od železnega okisa porudečeni, jeli znova silno močno liobotati. — Primerne premembe so opazevali tudi pri rekah; večkrat so upadle, ker so razpoke v njih pratokah požerle jim mnogo vode. Tako je Temza bila 1. 1188. prenehala teči in 1. 1833. se je isto pripetilo Motali pri Linkopingu na Južnem Švedskem. Tudi jezera se pri potresih preminjajo. Med potresom v Lizboni so bila vsa jezera po za¬ hodni Evropi silno vznemirjena ter so sedaj se napenjala, sedaj pa upadala. Najstrašnejši pa so učinki in nasledki potresov ob morskih bregovih. Potresi ne pretresajo samo suhe zemlje, ampak tudi morje. Pri Lizbonskem so ladije daleč na morji — in sicer še 150 miriametrov od Lizbone, središča strašanskega tega potresa, se potresle , kakor bile bi zašle na pesek ali kakovo grebenino. Mimo grede naj bode tu omenjeno, da se je Lizbonski potres bil razširil črez 385.000 □miriametrov t. j. y, 3 vsega zemeljskega poveršja (ali črez poveršino, ki je skoro 4krat veča kakor Evropa), kajti tresla se ni le vsa Evropa, ampak nekoliko tudi Severna Afrika, Severna Amerika in vse severno Atlantsko morje med novim in starim svetom. —, Pri drugih potresih so topovi na vojnih ladijah odskakovali in pogostem se tudi jadreniki izderli. Ob bregu se na pervi potres morje odmakne ali upade; mislijo da zato, ker se suha zemlja vzdigne, morje mora potem odstopiti ali upasti kakor voda v posodi, ki se na eni strani prizdigne. A strašen je naslednji trenotek: kipeče morje se narase ter se šiloma vali, prav za prav plane črez svoje bregove, potopi in razruši jih in težke stavbe zanese daleč v suho zemljo , ali je pa odstopaje verže daleč v morje. Tako je pri potresu v Lizboni morje naraslo za 13 do 15 m. črez najvišo plimo ter bilo bi potopilo vse razrušeno dolenje mesto, ke se bi strašanski val ne bil razširil in znižal v zanožini, ki je mestu nasproti v suho zemljo zarezana. Pri potresu, ki je 28. oktobra 1. 1846. Limo na Peruvanskem večidel razrušil, je morje silno divjalo; pri mestu Callao (izg. Kaljao) je naraslo za 26 me¬ trov nad najvišo plimo, razrušilo in poplavilo mesto, pokončalo črez 4000 ljudi (ušlo jih je le 200), ugonobilo 23 ladij, druge la¬ dije pa iz luke zaneslo uro hoda daleč na suho. Pri potresu v letu 1692. je na Jamajki kipeče morje toliko naraslo, da je težko vojno ladijo iz luke odneslo ter jo postavilo na ravno streho neke hiše. Potresi se po različnih skladih zemeljske skorije različno razširjajo. Terdejša ko je tvorba, tem bolj se potresa, potresa se pa tudi bolj pravilno in enakomerno , kakor skladi iz redkega kamenja, iz ralilega peska, grušča in rahle persti. Zato nektere pokrajine ostanejo popolnem pri miru, ko se zemlja krog njih na široko in dolgo močno trese. Peruvanci imenujejo take pa¬ sove in pokrajine mostove. Mesto Kvito stoji na taki pokrajini, ktera je blezo po premnogih votlinah in vodnjakih zavarovana 96 preti potresi (ki krog in krog hudo razsajajo). Iz rečenega pa tudi sledi, da so poslopja, hiše, stolpi, cerkve itd. na terdih skladih zi¬ dana, v manjši nevarnosti od mest na peščenih in prodnatih po¬ krajinah. Pri potresu leta 1783. so bili deli mesta Mesine, ki so stali ob morji na naplavljeni zemlji, dosta bolj razrušeni, kakor poslopja na bližnjih granitnih višinah. Isto so opazevali pri po¬ tresu v Lizboni in leta 1692. v Kingstonu (izg. Kingstnu) na Jamajki. Nekaj najimenitniših potresov. V Evropi se nobena dežela tolikrat in tako močno ne trese kakor Italija z bližnjimi otoci. Pervi veliki potres bil je leta 63. po Kr., ki je razrušil mesti Herkulan in Pompeje, poslej od Ve- zuvija popolnem pokončani. V obče pa ste Kalabrija in Sicilija t. j. Južna Italija — največ terpeli od potresov. Eden najhujših je bil leta 1783.; zemlja se je s prenehljeji sedaj močno sedaj malo tresla od 5. svečana do 28. sušca. Pri glasoviti Scylli se je utergal velikansk kos hriba ter je šterbukuil v morje, in valovi razburkanega morja so h kratu požerli 1450 ljudi. Skup je bilo okolo 400 mest in vasi razrušenih; nad 100 hribov se je ulomilo ter se pogreznilo in zdersalo v nižine; zaperli so reke, zagradili jezera, skratka vsa pokrajina se je tako promenila, daje bila komaj poznati. Skup je ta potres pokončal ali poškodoval črez 100.000 ljudi. Zelo hud je bil potres na Siciliji leta 1818., ki je 18. svečana v Katanei, Mascalucii, Nicolosi, Trecastagni, Vigrandi, Zafarani itd. premnogo hiš in drugih poslopij ali popolnem pokončal ali le zelo poškodoval. Po drugih evropskih deželah niso imeli tako hudih potresov, če se ne oziramo na potres Lizbonski 1. 1755. Rusko, Skandinavsko, Velika Britanija, Nemško itd. jih le malokrat čutijo. Primorsko, Dalmatinsko, Turško in Gerško jih imajo uže bolj po¬ gostem; pred ko ne izvirajo ti od premnogih votlin, s kterimi so zlasti kraške dežele preprežene. Eden najhujših bil je 1. 1820., ki je mesto Zant na enako imenovanem gerškem otoku razrušil. Po¬ končan je bil poslej tudi Korint, poškodovana pa Klana na pri¬ morskem Krasu. Mnogo terpe od potresov južne pokrajine špan¬ ske in francozke, posebno zelo pa ognjeniški otok Islandija. Primeroma veliko več škode pa je po njih terpela Azija. Sirsko se tu mora na pervem mestu imenovati. Leta 17. po Kr. je bilo v eni noči 13 mest pokončanih. Leta 526. so bila razna mesta v dolini reke Oronta razrušena in pod podertinami je bilo nad 200.000 ljudi ali pobitih ali pokopanih; največ je uže tačas terpela Antiohija; to mesto je v raznih potresih bilo popolnem razrušeno n. pr. 1.458., 526., 587., itd. 1759., 1822. in 1872. Tudi ob Kavkazu se zemlja hudo in pogostem potresa. — Šemaha 1872. Afrika je po notranjih straneh bila premalo znana, zato nimamo poročil o njenih potresih; zelo močne in škodljive so opazevali le v Nilskem porečji. Nobena zemljina se pa z Ameriko zlasti z Južno Arne- 97 riko ne more meriti, naj se uže gleda na število ali na moč raz¬ nih potresov, ki so časih tudi kaj dolgo terpeli. Razširjajo se zlasti po zahodnih goratih straneh, koder so tudi brezštevilni ognje¬ niki razstavljeni. Najhujši so bili 1.1586. in 1746. na Peruvanskem, ki so Limo razsuli in vso pokrajino pokončali (Callao). Leta 1766. je 21. oktobra potres pokončal zlasti Novo Granado ter mesta Kumano, Karakas, Marakaibo itd. ali popolnem razrušil, ali pa hudo poškodoval. Najhujši potres pa je bil 1.1797. na Peruvanskem; iz¬ viral je v ognjeniku Tunguragua (5028 m.) ter se od tu razširil od zahoda proti vzhodu črez 60 miriametrov, v severojužno mer pa črez 100 (miriam.). Pokončal je blezo 160.000 ljudi. Na čiljskem sta bila najhujša potresa leta 1730. in 19. novembra 1. 1822. Silno hud je bil tudi potres, kije zadnjič (19. aprila 1.1873.) razrušil s. Salvador ter črez 70.000 prebivalcem napravil neizrekljivo ve¬ liko škode. Vzdigovanje in nižanje suhe zemlje in 'podmorskih tal. Posebno važno je vzdigovanje in nižanje suhe zemlje in podmorskih tal, kar se ne godi samo v sedanji zgodovinski dobi naše zemlje, ampak se je godilo tudi v prejšnjih, predzgodo¬ vinskih dobah. Naj se uže zemlja s prenehlaji nagloma vzdiguje ali znižuje, ali naj se to le polagoma in redoma godi, vsakakor je in je bila ta prikazen posebno imenitna za premembe poveršja ze¬ meljskega obla, zlasti pa za naličje suhe zemlje. Tudi po obširnosti so te premembe po raznih straneh jako različne. Tu se vzdiguje ali znižuje le mali kos zemlje, kaki hrib ali mali otok, tam pa ob¬ širna dežela, črez sto miriametrov dolgo primorje in celo cela zem¬ ljina. Najlože se ta prikazen opazuje ob morji; ker se srednja vi¬ sokost gladine vesoljnega morja skoro nič ne prominja, vreže to ob suhi zemlji skoro povsodi tako natanko mejo med vodo in suhim, da se zlasti vsako vzdigovanje zemlje lehko spozna. A tudi sredi celin opazevali bi lehko tako vzdigovanje in nižanje zemeljske sko- rije po raznih premembah n. pr. po padu in hitrosti rek, po večem ali manjem obzoru itd. Ena najimenitniših teh prememb opazujejo v južni Italiji. Pri Pozzuoli ob zalivu Neapoljskem stoje razvaline Serapijevega tem- peljna. Tla njegova iz 4oglatega rezanega kamena so pokrita z morjem, ki obliva tudi spodnje dele ostalega ozidja; na strani, od morja odmaknem stoje po konci trije stebri iz terdega marmora. Visoki so okolo 13 metrov in pol. Ti stebri so od podstolpja ali od tal (na kterili stoje) 4 metre navzgor popolnem nepoškodovani in gladki, kakor so jih starodavniki izdelali. A više gori so stebri okolo metra na dolgo krog in krog luknjasti; navertala jih je školjka, kterej pravijo kamenovert (modiola lithophaga). (Ti kamenoverti žive zlasti v Jadranskem in Sredozemskem morji ter se od naj niže gladine morske naselijo ob skalnatem obrežji. Kako školjka na- verta najterjo skalo, ni še popolnem razjasneno). Više gori so Zemljepis, 7 98 stebri zopet dobro ohranjeni in gladki. One luknje, v kterili se celo nekteri mutasti kamenoverti nahajajo, očitno pričajo, da je morje enkrat pokrivalo tempelj ter ob stebrih segalo vsaj do naj¬ više luknje. Različno so to prikazen skušali razjasniti, kajti go¬ tovo je, da starodavniki tempelj na niso postavili tako globoko v morje. Ker se po prejšnjem morje ni za toliko upadlo, morala se je zemlja, na kterej tempeljnove razvaline stoje, znižati okolo 7 metrov in pol. Tako globoko v morji so stebri morali stati dalj časa, da so se kamnoverti naselili ob zaznamovanem pasu ter jih navertali. Poslej se je dotična pokrajina zopet jela vzdigovati in je dospela prej zaznamovano lego ob morji. Ognjeniško kamenje (lapilli) in ognjeniški pesek bil je zasul razvaline, ktere so leta 1749. iz ;njega izkopali. Morebiti se je zemlja znižala še le v dru¬ gem tisočletji po Kr. —namreč 1.1198. pri zadnjem hudem izmetu solfatare vzdignila se je morebiti leta 1538., ko se je Monte nuovo (t. j. Novi hrib, skoro 140 m. visok) vzpel iznad vulkanskega polja liegrejskega. — Sedaj se to obrežje blezo zopet znižuje. Omenili smo uže ognjeniški otok Ferdinandea, ki se je blju- vaje bil 8. julija 1.1831. vzdignil iznad morske globočine med Sicilijo in Afriko. Do konca julija je otok se neprestano vzdigoval in se primeroma tudi razširjal, tako da je v premeru meril okolo 260 me¬ trov. Najviši je bil na vzhodnem konci, namreč okolo 20 metrov; a ker je žrelo skoro neprestano bljuvalo, zrasla mu je visokost do 70 metrov. Med angleškimi in neapolitanskimi diplomati se je bil unel prepir, čegav da je otok: Angleži so se ga lastili, ker ni bil daleč od otočja Maltskega, Neapolitanci pa, ker je bil še bliže Siciliji. Pa prepira je bilo h kratu konec, ko se je Ferdinandea, ktero so An¬ gleži imenovali Graham (izg. Greeni), 28. decembra istega leta po¬ polnem potopila. Enaka prikazen je bil otok Sabrina v Azorskem otočji. Blizu otoka S. Miguel se je Sabrina, neprestano goreča ognjeniška gora, leta 1811. vzdignila iznad morja, a konec tistega leta jela je po¬ jemati, in 1.1823. je morje na njenem mestu bilo uže črez 115 me¬ trov globoko. — Največi ognjeniški otok, ki se je v zgodovinskem času (leta 1796.) iznad morja vzdignil, je Ivana Bogoslova tik Unaljaške med Aleutskimi otoci; leta 1819. imela je v obodu skoro 30 kilometrov ter je bila 680 m. visoka. Sedaj nje velikost pojema. — V zadnjih letih (leta 1866. opazevali so jo tudi avstrijanski mornarji) najbolj opazevana enaka prikazen pa je otok Santorin v Egejskem ali Gerškem morji. Santorin se namreč imenuje ognje- niška gora z razdretim in zatopljenim žrelom, ob in v kterern se sedaj pa sedaj vzdigujejo mali estrovi: Tera, Terazia, Aspronizi, Neo- in Mikro-Kaimeni, Paleo-Kaimeni. — Najzanimiviši primerljej vzdi- govanja zemeljske skorije pa je ognjenik Jorullo (izg. Iloruljo) v Mehiki. Leta 1759. so strašni potresi pretresali pokrajino medTo- luko in Kolimo; kar se začne vzdigovati svet, okolo 2 0 miriametra na prostoru in napne se primeren velikanskemu mehurju, kterega jiajviša točka je stala črez 155 metrov nad bližnjo okolico. Zemlja 99 se je na raznih mestih proderla ter hudo bljuvala iu pokončala vso pokrajino; 9 stožkom, kterih žreli so se neprestano kadili, rekli so Španci hornitos (horno — „peči“). Ti stožki so se sedaj skoro popolnem izgubili, a vzdignilo se je med njimi 6 hribcev (400 do »00 metrov visokih nad bližnjo pokrajino), med kterimi je bil Jo- rullo naj imenitniki (skoro 1300 m. nad morjem, in 480 naci bližnjo okolico). , V Vzhodni Indiji se je kos suhe zemljo znižal. Ko je leta 1819. hud potres tresel okolo 175 □ miriametrov veliko pokrajino Catch (izg. Katč) med vzhodno panogo Indskega ustja in reko Luni, vzdignil se je velik del planjave, bližnji pa se je znižal nizko pod svojo prejšnjo visokost. Opazevaii in dokazali so dalje, da se cele dežele tu vzdigujejo, tam pa znižujejo, in da se je tako go¬ dilo tudi v predzgodovinski dobi. A te premembe nadmorske lege celih dežel se tako polagoma verše, da njih razloček v enem stoletji iznaša le nekaj centimetrov, ali k večemmalo metrov. Uže pred stoletlji n. pr. mislili so (prebivalci) primorci skandinavski, da se Baltiško ali Vzhodno morje od suhega odmika in upada; in Celsius je (leta 1743.) pervi očitno izrekel, da se gladina nje¬ gova zniža vsako stoletje za 120 centimetrov. V začetku tega sto¬ letja (1807) je geolog L. Buch pojasnil prikazen rekoč, da se vse obrežje od Friedrichshalla do Abo - morebiti celo do Petrograda polagoma vzdiguje. Naslednja opazevanja so dokazala, da se vzdigne vsako stoletje za 0 - 3 do 1*3 metra, vendar ne zmerom in ne povsodi redoma (na severji okolo metra, na jugu pri Kalmaru pa za 0'3 m.). V Malmou stoje ulice tako nizko, da je časih morje pokrije; a vendar so kopaje 2 - 6 pod sedanji tlak naleteli na drug tlak iz ka¬ mena, kar neovergljivo kaže, da je nekdaj tu suha zemlja stala dosta više nad morjem kakor sedaj. Ko so v Sodertaljci kopali prekop, dobili so pod 21 metrov debelim naplovom sidra, ostanke čolnov in ribiško kočo, silno na debelo iztesano. To so dokazi, da seje obrežje enkrat znižalo, takrat zasulo iu potem zopet vzdignilo do sedanje nadmorske lege. Danec Pingel je dokazal, da se zahodno obrežje grenlandsko polagoma znižuje; kajti koli, na ktere so la- dije privezovali, so se celo z verhovi v morje potopili. V Velikem oceanu in Indijskem morji potopila seje cela celina, ktero so pri- rodoznanci po polopicah imenovali Lem urijo. Dokazal je to Karol D ar w in, ko je 1. 1831. do 1836. krog zemlje potuje opaze- val postanek in naraščanje ondotnih pod- in nadmorskih koralskih grebenov in otokov. Zemeljska skorija se je po onih straneh, ki so z nizkimi koralskimi otoci posejane, polagoma pogrezovala in se sedaj še pogrezuje v globočino morja; kajti Darwin je koralske stavbe opazeval še črez 330 metrov pod morsko gladino, če do- tične živalice prav le žive še 'po 30 do 50 metrov velikih globo¬ činah (Prm. str. 29 in 30). Tisti Darwin (in pred njim prirodo- znanec Edvard Poppig na svojem potovanji po Čiljskem, Peruvan- skem i. t. d.) je tudi opazeval, da se Južna Amerika, zlasti nje zahodno obrežje sedaj polagoma vzdiguje nad morsko gladino, Na 7* 100 Čiljskem je od mesta Conception (izg. Konsepsion) proti severju morje nekdaj stalo 245 metrov, in pri Valparaisi celo 390 metrov više, kakor sedaj. Pri Valparaisi se je obrežije v 20 letih blezo za 3 metre vzdignilo. V pradobak se je tudi Patagonija vzdignila iznad morja. Ce se nasprotni ti prikazni — vzdigovanje in nižanje suhe zemlje, otokov, obrežji — sploh zemeljske skorije — med seboj primerjate, pokaže se, da ne prevlada druga nad drugo. Tu ter tam se zdi, da se več zemlje in hitreje vzdiguje, kakor drugodi znižuje, a pomisliti je, da nižanja ni moči povsodi opazevati. Da se nasprotni prikazni popolnem poravnate, sklepali bi tudi iz tega, ker isto obrežje se za ene dobe vzdiguje, za druge dobe pa se znižuje, ali ker se med vzporednimi ali nasprotnimi obrežji eno vzdiguje, drugo pa znižuje. Tla Jadranskega morja in is ter¬ sko in dalmatinsko obrežje se znižujejo, nasprotno laško pa se blezo kaj po malo vzdiguje. Skandinavsko obrežje se vzdi¬ guje, severno nemško primorje, Holandija in Jutlandija se pa po¬ lagoma znižujejo. Južno in zahodno primorje grenlandsko se zni¬ žuje, temu nasproti se zvišuje Labrador in Newfundland. Da se je nadmorska lega zemeljske skorije tudi v predzgodo¬ vinskih dobah zelo prominjala, pričujejo razni dokazi. Najimenit- niši med temi so morski naplavi iz raznih zemeljskih dob; taki naplavi sestavljajo velike dele zemljin ali celin, in sicer so iz greza ali blata, peska in grošča, iz školjek in drugih morskih tvarin. Dalje dokazujejo morski naplavi, med kterimi so tu pa tam raz¬ širjeni naplavi sladke vode itd., da se je nadmorska lega zemeljske skorije nekdaj — v predzgodovinskih dobah — veliko bolj in hi¬ treje prominjalo kakor sedaj — v zgodovinski dobi. Oskar Peschel, imeniten zemljeznanec, je z bistroumnimi razlogi in raznimi pri¬ meri pokazal, da so se celine od terciarne dobe naprej v obče proti severju in zahodu razširjale in rasle, tedaj iznad morja vzdi¬ govale, proti jugu in vzhodu pa zmanjševale in v morji izgubovale, tedaj se zniževale. Še le po terciarni dobi je n. pr. nastala seve- ronemška nižava. Največa prememba površja in oboda starega sveta se je veršila na njegovi severni strani, ko ste se vse Severno Rusko in transuralska Azija (severna Sibirija) vzdignili iz nad morske gladine. Morje je takrat še segalo vsaj tako daleč proti jugu, kakor sedanje (ruske) tundre segajo. In v Aziji se je severno ledeno morje v terciarni dobi razširjalo do Bajkalskega jezera (to je takrat bilo velik njegov zaliv) in blizu Altajskih gora. Kazni potniki so tudi dokazali, da Sibirija na severni strani (ob Ledenem morji), od ustja veletoka Lene do Beringovega preliva še sedaj rase. — Mimo grede so bile uže omenjene enake premembc ze¬ meljskega poveršja v Velikem in Indijskem oceanu, kjer se je Lemurija, pervotna domačija polopic, potopila ter za sabo le v otocih pustila nekoliko sleda. Nje so se deržali Madagaskar, še zmerom nižajoči se otoci Sešelski (iz granita), Maledivi, Lakedivi, Ueilon. Nizki otoki v južnem Velikem oceanu, zversteni y podol- 101 govata otočja,-ki se neprestano še znižujejo, kažejo očitno, v ktero mer so gore, —njih grebeni deržali na nekdaj suhi, a sedaj potopljeni zemljini. imenitne priče potopljenih pokrajin in dežel so tudi p o d- morski gozdovi, kterih drevje po nekodi n. pr. pred obrežjem Normandije in Bretagne po konci stoji v podmorskih tleh — po 15 do 20 metrov pod gladino morsko. Vzroki vzdigovanja in nižanja zemeljske skorije. K ter e moči preminjajo nadmorsko lego zemeljske skorije, ni še dognano. Geologi so v tem prašanji jako različnih misli. Premnogo med njimi jih misli, da enake vulkunske moči, ki narejajo ognjenike in tresejo zemljo, tudi zemeljsko skorijo sploh sedaj zvišujejo, sedaj pa delajo, da upada. Notranje raztopljeno jedro se neprestano razhlaja ter sterduje; a nejasno je, ali se zemeljsko oblo v obče zmanjšuje (kar celo astronomi dosedaj niso mogli do¬ ločiti), ali se pa sterjena skorija razpne črez več prostora in tako deluje na pline in drugo tekočo tvarino zemeljskega droba. Drugi (Davy) mislijo, da se te premembe gode vsled kemičnega razloče¬ vanja in spajanja raznih zemeljskih tvarin. Te bi se namreč spre- minjaje se zilatno razširjale ter verhnje sklade zemeljske skorije kvišku porivale. Postanek gord na zemlji, Razni geologi so skušali postanek gord razjasniti iz vzdigo- valne moči vulkanske. Te moči so pervo skorijo zemeljsko proderli v raznih razpokah ter ob njih iz raztopljene snovine, iz notranjega porinene, nakopičili razna pogorja. Če pa je niso mogle prodreti, vzdignile in izbočile so jo ter dolnji prazni prostor na¬ polnile z raztopljeno snovino, ki se je časoma ohladila in tako postala terda podlaga verhovnega kamenja. — Drugi drugače raz¬ kladajo postanek gora. Laplace (izg. Laplas), eden najimenitniših francozkihastro¬ nomov in prirodoznancev, sestavil je posebno teorijo o nastanku zvezd našega osolnčja. Kakor drugi planeti je tudi zemlja sperva bila iz raznih plinov. Ko se ti bližajo drug drugemu, zedinijo se in kemiški proces se začne. Kemiško zedinjenje pa pri vseh skušnjah dela vročino. Zemeljska krogla je morala ta čas vsa skozi goreti, kakor na vodi žareča krogla gorečega kaliuma, ki žvižgaje (po njej) okolo plava. Razne tvarine so se združile v takes pojine in zmesnine, ki so mogle obstati v tadanji preve¬ liki vročini. Plini so delali ozračje krog zemeljskega jedra in vanje so puhtele pare raznovcrstnih hlapnih spojin, ki v oni vročini niso mogle obstati niti v tekočem nitivterdem stanu. Vse sedanje morje bilo je tedaj vodena para, zemlja pa je bila žareče jedro iz raznih tekočih snovin in okolo nje razpet je bil zelo velik in jako m gost parokrog. Neprestano je ognjeno oblo toploto izgubivalo v neizmernem merzlem prostoru nebeškem; žareča zemlja se je sča¬ soma nekoliko ohladila, zlasti na poveršji. Zelo težko razstopljive spojine kemiške, kakor kremeno-kisla galunina, shladivši se, jele so se sesedati, in napravila se je tenka preproga, šibka škraljup po verhu žarečega jedra. S tem je bil storjen pervi začetek zemeljske skorije, ki je ločila jedro od gostega ozračja; tudi je skorija sedaj nekoliko lože naraščala, ker so se po odstranjenji neposrednjega upliva notranjega žara razne parne tvarine, plavajoče v ozračji, mogle vsaj nekoliko sesedati na zemljo : napravile so tekočine — vodo na njej. Dandanašnji tudi spektralna analiza (preiskovanje solnčne šare) kaže skoro neovergljivo, da je zemlja enkrat bila taka žareča tekočina, kakor je solnce še sedaj. A polagoma je izgubila pre¬ mnogo toplote v neizmerni merzli prostor nebeški ter se sterdila. Vsako telo — uči prirodoznanski zakon, se razhlade nekoliko stisne ali skerči. Perva šibka škraljup morala se je razpočiti in razdreti v veče in manjše skrili in plošče, ki so plavale na žareči tekočini. Ker so gruče in skrili pritiskale na tekočino, silile so jo k višku med rečene razpoke, in sicer tako dolgo, dokler jih ni po¬ polnoma zalila. Sčasoma se je tekočina v razpokah sterdila in na¬ redila je najstarše plutonsko kamenje, ki se sedaj na poveršji zemlje nahajo n. pr. granit, sienit, porfir, bazalt itd. A s tem se znotraj ni prenehalo razhlajanje in sterjenje zemlje. Ker se je drob zopet skerčil, bila je unanja terda škraljup zanj prevelika. Naredile so se votline pod unanjo škraljupjo ali, kakor nekteri mislijo, med unanjo škralupjo in neko drugo notranjo. Ker unanja škraljup ni bila primerno podperta, poderla in vdrla se je na raznih straneh ter je napolnila votline. Vderte skrili in plošče so se različno ko¬ pičile, druga proti drugi se postavile na robe, in nektere so se celo prevernile, da so spodnjo stran kazale navzgor. Pravilnost zemelj¬ skega obla se je izgubila, kajti po konci ali vsaj na pošev postav¬ ljene skrili so na njem narejale visoke robove in obronke, ki so tu stali posamez, tam bile med seboj vzporedne ali so se pa v različnih kotih razhajale ali druge drugim približavale. Zato so razne tvorbe v gorah tako različno razdeljene. Kjer so se škraljupi le sterdile in stisnile, niso se razlomile, ampak se le različno udale in pregnile. Napravile so gorske sklade, ki niso razlomljene, ampak le zavite. Take tvorbe so zlasti vzpo¬ redne gore Alleghaniske (izg. Eligeniske) v Zedinjenih deržavah Severne Amerike. Uže rečeno je bilo, da vsled teh prememb zemeljsko oblo na poveršji ni bilo več tako pravilno in gladko kakor poprej, ko je je sestavljala sama žareča tekočina. Dobilo je namreč na poveršji razne višine in nižine. Pokonci stoječi robovi razderte ali pa le napete škraljupi so narejale višine, vderte skrili in vpognena mesta škraljupi pa nižine. Po nižinah se je naberala in pretakala voda, ko hitro se je razhlajena para v ozračji vanjo premenila. 103 Morje se je sltoro gotovo zelo zgodej _ nabralo , vsaj v istej dobi, v kteri je nastalo kristalinsko kamenje, kajti le s tem se razjasne postanek velikanske in zelo razširjene tvorine, tako imenovane paleozontne dobe: ona namreč je naplavina iz snovi pervih višin, ktere je oblivajoče morje razderlo in razjedlo. A tudi s tem se ni prenehalo razhlajenje in sterjenje zemeljskega droba. Oblo zemelj¬ sko se je primerno skerčevalo, ter sicer ostalo okroglo, pa po ne- kterih pokrajinah postalo je zelo vderto — to so kotline z morjem napolnene, — po nekterih pa je kazalo visoke robove vlomljenih in vdertih skrili — to so razna pogorja, — ali pa le izbočeno, vendar ne prederto skorijo — to so visoke planjave. Ker voda ne¬ prestano razjeda terdo zemljo, ki se razdrobljena pologa po globo¬ činah morja, debeli se zemeljska skorija pod morjem, ter pomno- žuje tlak, ki tišči na zemeljski drob. Ta tlak je pod morjem sedaj najmanjši, dosta manji kakor sredi celin, zato se morebiti ognjeniki tako pogostem nahajajo v okrožji vesoljnega morja, ali pa na nje¬ govih bregovih. Vulkanska moč po teh straneh najlože prodere terdo skorijo; najlože jo tudi vzdigne na široko in dolgo ali pa na posameznih mestih in pokrajinah. Drob ali jedro naše zemlje in vzroki vulkanskih moči. Zemlja jepovečem le na poveršji znana, notranja što¬ rijam njeni dr ob sta pa skoro popolnoma neznana; kajti prime¬ roma jako malo njene skorije so neposrednje opazovali v raznih luknjah, vodnjakih in rudnikih. Zato le iz toplinskih razmer za- moremo sklepati, kakšna je pred ko ne nam nedosegljiva skorija in jedro pod njo. Solnčna toplota preminja le malo temperaturo po- veršnjih plasti zemeljskega obla. Opazevali so namreč, da se vsak dan na zmerno toplem pasu temperatura poveršnje plasti zemeljske le za meter, k večem za meter in pol globoko prominja po solnč- nem ogrevanji; letne premembe temperature poveršnjih plasti, ko¬ likor se ravna po solnčnem ogrevanji, se poznajo še 20 do 26 metrov globoko. Globokeje solnce nima nobenega upliva na tem- paraturo dotičnih zemeljskih plasti. Od zaznamovane globokosti, v kteri vlada neprestano taista — stanovitna temperatura, dalje v zemljo kopaje so zasle¬ dili, da toplina ne pojema, ampak da rase. I)a je v globokih rud¬ nikih zlasti po zimi dosta topleje, kakor na poveršji, vedeli so uže davno ; natanko so pa te razmere opazovali še le v novejših časih. Pri tem so tudi zapazili, da v raznih zemeljskih skladih in tvorbah temperatura rase v zelo različni razmeri. Tako narase temperatura za i° C. 104 V obče se je pokazalo, da temperatura glede na razne glo¬ bočine v premognikih skoro dvakrat hitreje rase, kakor v drugih — zlasti kovinskih rudnikih; tudi v škriljatemkamenjihitreje rase kakor v granitu itd. Natančna razmera vendar še ni določena, po kterej da rase; le nad tem ni dvomiti, da rase, kajti pokazalo se je to celo v silno globoko zmerzneni zemlji severne Sibirije. Primerno enaki naraščaj topline so opazevali tudi v globokih vodnjakih, zlasti v tako imenovanih artoiskih (izg. artoaskih —• kar so drugi napačno premenili v artesišk) vodnjakih. Tako je po Aragu temperutura bila v artoiskih vodnjakih la Grenelle v Parizu: BOO metrov globoko 400 500 550 n n n n n n 22- 2° C, 23- 75» „ 26'43° „ 27-70» „ v Neusalzwerku na Pruskem (Westfalen): 188 metrov globoko . . . 19'8° C. 418 „ „ ... 27-5 0 „ 628 „ „ ... 31-4» „ 697 „ „ ... 33-6» „ Pri teh vodnjakih se je pokazalo, da temperatura rase v različnih skladih različno, pri parižkem (la Grenelle) se za 1» poviša na 30 metrov in pol v Neusalzwerku pa na 29 - 8 metra. V Mondorfu na Luksenburškem je enaki vodnjak, kterega tempe¬ ratura je prej na dnu (malo črez 671 m. globoko) bila 34° C. Sedaj je ta vodnjak blezo najglobokejši na svetu — namreč 730 m. Počez temperatura v raznih artoiskih vodnjakih rase za 1" C. na vsakih 29 - 4 do 39 metrov. V obče se lehko reče, da se toplina za 1» C. pomnoži na vsakih 35 metrov. A preiskave so tudi pokazale, da toplina ne rase z globočino v istej razmeri; treba je namreč v večih globo¬ činah dalje iti kakor 35 m., da se toplina pomnoži za 1» C. In ta razmera je tem različniša, čim globokeje se prerije. Potem ni dvomiti, da je toplina v večih globočinah še veča. 3000 do 6000 metrov globoko je gotovo tolika, da voda vre, kar kažejo topli in vroči studenci, ki iz velikih globočin šiloma iz zemlje vro. V glo¬ bočinah, iz kterih razbeljena lava teče, meri temperatura najmanj 105 2000° C. V takih vročih globočinah, v kterih se kamenje topi, prišli bi do razpotijenega ali tekočega droba zemeljskega obla. Ko bi po Mitsch erlicbu temperatura, pri kterej se granit topi, merila 1300° C., bilo bi to črez 42.000 metrov globoko. Zemeljska skorija bi bila v primeri z zemeljskim polopremerom prav tenka. Ker se pa po prejšnjem toplina zemeljske skorije ne množi v enaki — aritmetični razmeri z globočino, mora biti dosta debe¬ lejša. Nektcri menijo, da je 6 do 7 miriametrov debela; Cordier (izg. Kordje), imenitni francozki prirodoznanec, jej je preračunil debelost od 10 miriametrov; še drugi menijo, da 30 miriametrov in Hopkins, angleški geolog in prirodoznanec, je izračunil celo 128 do 160 miriametrov t. j. % ali pa */„ zemeljskega polopremera. •— Po drugih prirodoznancih zemeljska skorija ni povsodi enako debela, ampak tu tenša, tam debelejša; celo votline se semtertje v njej nahajajo, ki derže do raztopljenega droba; po teh votlinah se nabera lava, od središča vanje porinena in še le od tu jo vulkanske moči bljujejo skozi preduhe in žrela. Na to hipotezo ali podmeno o žareče-tekočem jedru zemeljskem, ki se med drugimi vjema z raznimi zvezdoznan- skimi in prirodoznanskimi prikazlri, je postavljena teorija o plu- toznizmu ali vulkanizmu. Po njej izvirajo vsi vulkanski pri- kazki iz moči, delajočih v zemeljskem jedru iz žareče tekočine, ki je krog in krog obdano s terdo skorijo. Ta teorija uči dalje, da so vulkanski prikazki — goreči ognjeniki in zemeljski potresi pa vzdigovanje in nižanje zemeljske skorije — v prešnjih dobah bili bolj po gostem, bolj razširjeni in bolj močni kakor dandanes, ki jih opazujemo le po nekterih krajih in v določenih ali nedoločenih dobah. Po tej teoriji so ognjeniška žrela neposredno po preduhih sklenjena s tekočim zemeljskim drobom; zato je Humbolt goreče gore primerno imenoval varovalne zaklope, kajti one varujejo dotične pokrajine pred pogubljivimi potresi. Nevarnost pred potre¬ som je zmerom veča, če so žrela ognjenikov zamašena, tako da pod preduhom ni več neposrednje zveze med raztopljenim jedrom in ozračjem na zemlji. Premnogi geologi nasprotujejo tej teoriji ter jo spodbijajo z raznimi razlogi. Ko bi drob zemeljski bil še dandanes iz žareče tekočine, morala bi terda skorija zemeljska biti dosta debelejša — namreč vsaj 10 do 15 miriametrov debela. Ne moremo se skoro misliti, da bi skozi toliko debelo skorijo deržali preduhi od po- veršja zemlje do njenega tekočega droba. Tudi pričajo mnogi pri¬ kazki, da vulkanske moči, ki porivajo lavo itd. skozi žrela ali pa zemljo potresajo ter jo sem ter tje celo napihujejo, ne izvirajo glo¬ boko v zemeljski skoriji, ampak primeroma blizu njenega poveršja. Dalje ni pravega razloga, po kterem bi jedro zemeljsko še danda¬ nes bilo iz žareče tekočine. 106 Najnovejše misli o plutonski teoriji. Angleška geologa Hopkins in PoulettScrope (izg. Skrop) sta nekoliko prenaredila platonsko teorijo. Mislita namreč, da se je zemeljsko oblo iz žareče tekočine jelo terditi v središču, ne pa ob poveršini, kajti vsi razhlajeni teži ali uže celo sterjeni deli so pa¬ dali skozi tekočine proti zemeljskemu središču. Preden so se zadnji del sterdili, pro menila se je tekočina tako, da na zemeljski po¬ veršini razhlajeni teži deli niso mogli skozi njo proti sredini ter so se med seboj sterdili in naredili poveršujo skorijo zemeljsko. Sterjenje še razstopljenega dela zemeljskega obla napreduje po ta¬ kem od dveh strani, od središča proti poveršini in od poveršnje skorije proti središčnemu uže terdemu jedru. Med tema jo v po¬ sebnih kotlih ali podzemeljskih jezerih še raztopljena žareča sno- vina zemeljska (po Scropeu nareja ta tekočina debelo plast med poveršnjo skorijo in terdim jedrom), ki je pravi izvir vulkanskih moči. v Še drugače pa razjasnuje vulkanske prikazke na zemlji hi- droplutonska teorija, ktero je priobčil angleški geolog Sterry Hunt (izg. Iient). Tudi po tej je zemeljsko oblo sestavljeno iz terdega jedra brez vode v središči in iz terde poveršnje skorije, med kterima je plast razstopljene z vodo mešane tekočine. A ta tekočina ni še nesterjeni ostanek one žareče tekočine, iz ktere je sperva bilo vse zemeljsko oblo; Hunt misli, da so kemične in mehanične moči razkrojile unanje dele sterjene zemlje; ti so se napojili z vodo ter se vsled neizmernega tlaka, s kterim razne tvorbe nanje pritiskajo, razstopili. Iz te razstopljene tekočine izvi¬ rajo vulkanske moči. Zato (uči Hunt dalje) so ognjeniki največ razstavljeni po straneh, ob kterih so se na debelo posedali in se še posedajo naplavi in poplavi, zlasti ob morskih obrežjih in po morskih tleh, ki so se vsedla ali se še vsedajo. 107 Tretji oddelek. Zemeljska skorija. Občni pojmovi. Zemeljska skorija, ktere debelost ni natanko znana, ampak se geologom le dozdeva, je sestavljena iz raznih kamenov in persti. Ker se perst nareja iz perknelega kamenja, pa v poseb¬ nih razmerah tudi kamenje iz persti, imenuje se v obče vse tvarine zemeljske skorije kamenje. Nauk, ki razjasnuje razne last¬ nosti kamenja zemeljske skorije, imenuje se mineralogija ali oriktognozija. Kako je razno kamenje razdeljeno po zemeljski skoriji v skupine in sklade, razkazuje stratigrafija ali skla- doslovje. Vse pa obsega geognozija t. j. znanstvo, ki raz¬ jasnuje sostavo zemeljske skorije in razne razmere kamenja, ki imajo največ upliva na razvitek in obstanek rastlin in živali in pa na podnebje posameznih pokrajin in vse zemlje. Peča se pa geognozija tudi s postankom sedanje zemeljske sko¬ rije in njenih delov, z različnimi njenimi premembami od neke pradobe do sedanjega časa. Ta zgodovinski nje oddelek se navadno zove geologi ja, pogostem tudi geogonija. V sedanjem stoletji zelo imeniten oddelek geognozije je tudi paleontologija ali okamninoslovje. Imenitost geognozije in geologije za prirodoznanski zemljepis. Geognozija z raznimi svojimi oddelki je preimenitna za prirodoznanski zemljepis. Le natančno znanje kamenoslov- nih razmer in zemeljskih skladov dostojno razjasnuje naravne za¬ kone, po kterih postajajo, se razvijajo in razširjajo rastline in živali. Da se poveršina zemlje t. j. nje naličje po večem ravna po kamenji, iz kterega je sestavljena, primerno razjasnuje poglavje: „verhovi in prelazi gorski“ (st. 42 in 43); tudi na drugih mestih je ta upliv kamenja na poveršnjo podobo tal bil mimogrede večkrat omenjen. Razen tega posrednjega upliva zemeljske skorije na raz¬ vitek organičnih stvari, zlasti "pa na razvitek človeštva ima nanj tudi neposredno premnogo moči. Nikdo ne bo dvomil, da so studenci kaj različno razdeljeni po zemlji; tii se nahajajo pogostem, tam pa jako poredkem; rav¬ najo se pa po večem po kamenji in njegovi skladbi ali legi v ze- 108 meljski skoriji. Zelo razprosterte pokrajine iz apnenca in dolomita so povsodi zelo ubogi studencev; tudi so njih redki studenci več¬ krat zelo apnati, zato ne posebno slastni in zdravi; pogostem se iz njih izločuje kapnik in lahki kamen. Iz bituminoznega ali lapora- tega apnenca izvirajo pogostem žvepleni studenci. Po pokrajinah iz granita, gnajsa (ali rule) ali peščenca so studenci bolj pogostem in dosta razmerniše semtertje razdeljeni kakor po pokrajinah iz apnenca, dolomita ali lapora; v teh niso tudi tako čisti kakor v pervih. — Znano je, da so rastline in živali po posameznih delih naše zemlje med seboj jako različne; razlikujejo se ravno zarad stanovitnih razlik med posameznimi pokrajinami. Pokrajine pa se med seboj bistveno ločijo po podnebnih razmerah, po podobi njih poveršine in po geologični ali kameneni svoji sestavi. Iz prejšnjega pa sledi, da se unanja podoba zemlje ali nje naličje ravna po no¬ tranji njeni sestavi; po unanji podobi pa se zelo preminjajo pod¬ nebne razmere (ki se sicer po večem ravnajo po zemljepisni šir¬ javi itd.). Da je notranja sestava preimenitna za razvitek živalstva zlasti pa rastlinstva, kaže se najočitniše v razlikah rastlin in ži¬ vali istega podnebnega pasa na isti zemljepisni širjavi, a po raz¬ ličnih zemljepisnih dolgostih. Rastline in živali kakove pokrajine iz različnega kamenja so tudi dosta muogoverstniše kakor rastline in živali kake pokrajine, ki je sestavljena le iz enoverstnega kamenja. Od več bi bilo v tem oziru omenjati posamezno kamenje. Več živca (ali ortoldasa) ko n. pr. ima granit, tem lože in hitreje sperhne in tem rodovitniša je iz njega narejena glinata zemlja. Sperhnjen apnenec nareja apneniško zemljo, ki je (še brez drugih sno- vin) jako nerodovitna; primeromanajrodovitnejša jelaporasta zemlja apneniška. — V obče znan je tudi upliv na različnost v obdelo¬ vanji zemlje. Po nekodi je zemlja le gozdom ugodna, in silno na¬ pačno ali vsaj le malo koristno bi bilo jo n. pr. razoravati ali razko¬ pavati in z raznim žitom obsevati. Zemeljska skorija ima po svojej ravnoverstni sestavi tudi premnogo upliva na človeka. Po njej se ravna n. pr. njegovo naselovanje. Po nekterih pokrajinah je ljudstvo naseljeno zelo gosto, po nekterih pa zelo redko, vendar to se ne ravna le po ro¬ dovitnosti in nerodovitnosti polja, ampak po raznih drugih razmerah: po potih, po obilnosti vode, po rudniških zakladih (premoga, kovin itd.). Razdelitev selišč se pa posebno ravna po poveršji in notranji kakovitosti zemlje. Posebno ugodne človeškim seliščem so te-le razmere: planjave, terda tla, mnogi studenci in tekoče vode, obil¬ nost pripravnega gradiva (kamenja, ilovice ali lesa) v okolici, obilnost raznih prirodnin (kopanin, živalskih in rasti i listkih suro¬ vin) itd. Ravnajo se pa te razmere največ po notranji sestavi ze¬ meljske skorije, po lastnosti in legi njenega kamenja. — Lov, ribštvo in gozdnarstvo se primeroma le malo ravnata po notranji sestavi zemlje, nekoliko bolj uže kmetijstvo, posebno zelo pa ru¬ darstvo in močno tudi obertnijstvo. Kjer je zemlja človeku posredno ali neposredno ponujala obilo raznoverstnih surovin, napotila ga 109 je tudi na pot viže izobraženosti. Potem se ni čuditi, da se člo¬ veška omika ni začenjala v enoličnih planjavah, ampak v deželah, ki so po poveršji in po svojej notranji sestavi najmnogoličniše ustvar¬ jene kakor Mala Azija, Gerško, Italija. Promet človeški bi prime¬ rili tekočini, ki se po hidrostatičnih zakonih razširja po zemlji. Pov- sodi derži iz višin v nižine, ogiblje se verhov, prehodi gorovja prek najnižih jarmov ter se razvija po naravnih ali pa po napravljenih potih do velikih kotlin in ravnin raznih dežel. — V novejših časih so jeli zdravniki in prirodoznanci posebno preiskavati, po kterih naravnih — zemeljskih razmerah se najbolj zdravje človeško ravna. Tako se toplinske razmere nekoliko ravnajo po zemeljskih tleh, ali njihovo kamenje v se poserka solnčne žarke kakor bazalt, zelenjak, bituminozni apnenec in razni glinasti škriljniki, ali jih pa po večem odbija kakor beli apnenec, gips ali mavec in razni pe¬ ščenci; ali je kamenje njihovo dober prevodnik topline ali slab. — Voda iz ozračja prišedši je skoro povsodi enaka in skoro po¬ polnem čista; studenci pa, kteri se iz nje napajajo, so med seboj jako različni: različni so po globočini in zlasti po snovini zemlje, skozi ktero je voda tekla, rila in lezla, preduo se je na drugem mestu ko studenec prikazala. Uže stari Plinij je v svojem naravo- pisu (Histor. nat. XXXI, 29) to jasno izrekel: „quippe tales sunt aquae, qualis est terra, per quam fluunt." V obče so pa zdravniki še premalo preiskavah upliv raznih voda na človeško zdravje. •— Opazevali so tudi, da nektere bolezni kaj rade nastajajo na kakem kamenji; ni jih pa v bližnji okolici, kjer je zemlja iz drugačega kamenja. Po tem se tudi ravna razširjanje nekterih — zlasti kužnih bo¬ lezni. S temi preiskavami se je pervi temeljito pečal Francos Boubee (izg. Bube) ter dokazal, kako se kolera razširja le po nekterem kamenji, na drugem (granit, tinjec, tinjčev škriljniki itd.) pa so pred njo popolnem zavarovani (Comptes rendus 1854, puisque, il ya loin de quelques cas isoles, sonvent contestables, a une inva- sion veritabliment epidemique). Na Nemškem se Pettenkofer v Mo- nakovem posebno peča s temi preiskavami. Statistično je tudi dokazano, da po pokrajinah iz rodovitnega apnenca in basalta ve¬ liko več ljudi urnerje (1: 3G) kakor na zemlji iz nerodovitnega porfira (1:44); tudi na glinastem rodovitnem svetu umerje jih mnogo več (1:20), kakor na suhem in nerodovitnem peščenem (1:487). — Dosedanje narodopisne in človekoznastvene preiskave pričajo, da sestava zemeljske skorije ima pri vsakem narodu premnogo upliva na duševni in telesni raz v it e k. Uže Viljem Humbolt je v svoji preimenitniknjigi „dieKawisprache“ rekel: „narečje po¬ stane po različnem selišči ali pa po rodu“. Angleški geolog Lyell povdarja v drugem popisu svojega potovanja v Ameriko, kako srečno so mesta v Zedinjenih deržavah razstavljena; tostran Ala- ganskih goni imajo na ostajanje čistega antracita, ki se pri kur¬ javi ne kadi. „Celd v nravstvenem oziru zdi se mi jako koristno in važno, da amerikanska mesta kurijo z ogljem, ki se ne kadi. Bo¬ gati in izobraženi prebivalci v takih mestih žive poleg ubogih in 310 manj izobraženih meščanov, kar bi gotovo ne storili, ko bi zrak in hiše bile tako polne clima kakor v Manchestru, Birminghamu, Leedsu (izg. Lidsu) ali Sheffieldu (izg. Šefildu). To združevanje in občenje bogatih in revnih meščanov pospešuje napravo knjižnic, znanstvenih in slovstvenih zavodov in zbirk ali muzejev itd., skratka vse, kar duh bistri in okus lika.“ Kdo ve, ali bi bili Gerki tako napredovali v kiparstvu, da so njihovi izdelki vsem narodom še nedosegljivi uzori, ko bi jim domovina in Mala Azija pa otoki v Egejskem morji ne bili ponujali na kupe najlepšega mramora in porfira. Mehikanci niso mogli ustvariti tako lepih malikov, ker so jih izdelovali le iz trahitov. Rečeno vsaj nekoliko razjasnuje veliko imenitnost geologičnih ali geognostičnih razmer zemeljske skorije za prirodoznanski zem¬ ljepis. Vendar jih v tej knjigi ne bomo razkladali, uže zato ne, ker je „Matica slovenska' 1 s tretjim snopičem Schoedlerjeve »knjige prirode" izdala »mineralogijo in geognozijo". *) Res, da poslovenjena knjiga skoro nikjer ne razpravlja načertanih raz¬ mer med geognozijo in prirodoznanskim zemljepisom, premnogo jih še ne omenja; vendar ima drugo vse hvale vredno prednost, da se namreč skoro povsodi, sedaj v malo versticah ali besedah, sedaj v dolgih pristavkih, ozira na geognostične razmere slovenskih pokrajin. Tu hočemo ob kratkem pregledati le tiste rudnine ali kopanine, ki so za življenje ali obertnost bolj ali manj imenitne. Povdarjali bomo posebno njih razprostranjenost po zemlji, kajti sestavljene iz raznih 64 enoterih tvarin ali kemičnih pervin, kazale bodo, da so te kemične pervine razširjene po vsi zemlji. Razdelitev pervotnih tvarin in njih sestav po zemlji. K alij’u m (kaljun ali kiljun pomenja v arabskem pepel neko- jih rastlin) je po zemlji silno razširjen; nahaja se zlasti v razno- *) Tu postavimo mali spomenik rajnkemu prijatelju, ki je poslovenil »mineralogijo in geognozijo'' Schodlerjeve »knjige prirode''. Ranjki J a- nez Zajec bil je rojen v Sodražici 15. decembra 1. 1842. Sin kmečkih starišev, ki še sedaj živč, doveršil je 4razreduo ljudsko šolo v Kočevji, kjer seje bil dobro naučil kočevske nemščine. Gimnazijo je doveršil v Novem mestu (1857—1864), kjer je v VIII. razredu poprej kaj živi mladenič polnega obraza vsled prevelikega dela uže nekoliko obledel in pogostem bolehal. Vseučilišče obiskoval je v Gradci ter se pripravljal za učiteljstvo v sred¬ njih šolah in si izbral prirodopis. Lepa ta leta duševnega izobraževanja godilo se mu je jako terdo, tako terdo, kakor se navadno godi nam kmeč¬ kim študentom na vseučilišči. Delal je ter se duševno napenjal, pri tem pa stradal, da bi mu bil lehko skozi trebuh zvezde ogledoval. Kaj mu je pomagalo imeti bogatega strica (žp. v D. ob hervatski meji), ker mu ni pomagal v največib potrebah: »ta fant se mi zdi preveč freisinnig"; ko bi bil šel v teologijo, dal bil bi mu vse! 1 ' In koliko izverstnih glavic poznam, ktcre je taka ozkoserčuost med odraslimi >» veljavnimi Slovenci 111 verstnih spojinah, v kremenčevokisli glinici, magneziji (ali lojevi persti), apneniški zemlji, v okisih železnih; nareja tinjec in živec (ortoklas), dve kaj zelo razširjeni rudnini. Nahaja se v vodah, ktere so se ga iz raznih spojin navzele v zemlji. Raztopljive ka¬ lijeve soli lezejo v rastline, v kterih se nekoliko zvežejo z organ¬ skimi kislinami; iz sežganih rastlin n. pr. iz lesa dobimo ogljenčevo- kisli kalij, ki se iz pepela izparjen in posušen imenuje pepeljika. Po rastljinah prehajajo raztopljive kalijeve soli v živalska telesa, kjer se razno spajajo, dokler se zopet ne povernejo v zemljo. — Tinjec, ki ima okolo 10% kalija, nareja zlasti granit, gnajs, tinjčev škriljnik, glinat škriljnik itd. Posebno velike Skrili in plošče — do S metre dolge — se nahajajo na Sibirskem; pa tudi na Cuhon- skem (Finlandiji), Grenlandiji itd. — Ortoklas ali živec se šteje med najbolj razprostranjene rude ter po sestavi nareja več zversti n. pr.: adularski živec (sv. Gotard, Tirolsko, Salcburško, Jekatari- nenburg, v Uralu, otok Elva itd.), amazonski kamen (v produ reke Amazonske), navadni živec v vsakem granitu (Alabaška pri Mur- sinsku, Karlovi vari itd.), steklenati živec ali sanidin le v vulkan¬ skem kamenji (Vezuv, Eifel, Etna, Ischia, Gleichenberg na Štajer¬ skem itd.), felzit ali gosti živec v rudečih porfirih n. pr. na Šved¬ skem. — Posebno imenitna spojina kalijeva je solitar, ki semtertje v veliki množini cvete iz zemlje. Posebno bogata te tvarine je vzhodna Indija, zlasti planjava ob Gangesu; preveliko ga imajo tudi ravnine ob dolenji Volgi, na Ogerskem, na Podolskem, Ara- gonskem itd. Mnogo ga napravi tudi Perzija, Arabija in Egipet. V Zedinjenih deržavah severnoameriških ga nabirajo v jamah in luknjah Kentuckskih; ž njim so pokriti suhi pašniki ob morji pri Limi na Peruvanskem itd. Natrij um, druga lehka kovina, je morebiti po zemeljski sko- riji še bolj razširjen kakor kalijum; pa skoro zmerom je spojen z klorom ali pa s ldselcem. Med drugimi spojinami najimenitniši ste (ined duhovniki in neduhovniki) ali jih pokvarila in spravila s prave poti, ali jih tudi telesno umorila, ali jim vsaj prezgodnji grob izkopala ! Izšolan Janez Zajec je supliral v Ljubljani, kjer sem se bil z njim seznanil in sprijateljil. Antropologija, s ktero sem se nekdanja leta toliko pečal, bila je skoro stalni predmet najunih razgovorov. Poslej je bil malo časa blezo suplent v Kranji. Za rednega učitelja bil je nastavljen na gimnazijo v Vinkoveih (v Krajini vojaški) 12. novembra 1. 18G9. Od tu premeščen je prišel meseca oktobra 1. 1870. na višo in realno gimnazijo v Novo mesto. Bil je uže takrat jako ,,reven in piškav**, kot mi neki tovariš piše, ter je zlasti drugi semester pogostem bolehal. Da bi se okrepčal, dali so mu odpust, pa vse zastonj 1 Niti mila sapa goriška, niti razne toplice mu niso mogle odpraviti smertne bolezni. Iz Gleichenberga spravil ga je verli doktorand Gorenjec v bolnišnico gradsko, kjer je v petih dnevih — 24. julija 1. 1872. umeri. Komaj si dobro bil pero zastavil, in uže oterpnila ti je roka! Mirno spnvaj, brate blagi! Pisatelj, 112 čiljski solitar in kuhinjska ali kamenena sol. Čiljski solitar ali solitarnokisli natron se dobiva na brezdežnih pokrajinah Čiljski h in Peruvanskih; zlasti v distriktih Atakama in Tarapaka se po 20 in več miriametrov daleč razteza v poveršnjih ležiščih po 50 cen¬ timetrov do 2 metra in pol debelih, tu je sam terd in suh, tam pa zmešan z drugimi snovinami n. pr. s peskom, školjkami itd.; izva¬ žajo ga zlasti iz pristanišča Iquique (izg. Ikike) največ na Fran- cozko in Angleško. — Kuhinjska ali kamenena sol ali pa narav¬ nost sol imenovana (znanstveno ali kemijsko ime jej je natrijumov klorec) je ena najimenitniših rudnin na zemlji. Po raznih straneh je je na ostajanje, a ker ni redoma razdeljena po zemeljski pover- šini, razperli so se uže večkrat narodi med sabo zarad te v gospo¬ darstvu neobhodno potrebne stvari, in mnogokrat so zarad nje der- žave sklepale pogodbe med seboj. Nahaja se v naravi ali kakor terd kamen iz čiste soli — kamenena sol, ali pa v vodi raztopljena ali pa v morji. Kamenena sol kopljejo in lomijo rudokopi v rudnikih kakor kako drugo rudo. Največi nje skladi so v Cardoni na Špan¬ skem; v obodu merijo črez uro hoda in so okolo 180 metrov debeli. Prebogata je je tudi Avstrija (v karpatskih deželah, n. pr. Velička), Prusija (Stassfurt), Turingija (Artern), Valahija, Angleško (pri Nortwichu), Južna Amerika ob reki Hualagi, v Maranon tekoči (Salinas de Pilluana), Azija (ob Gorenjem Indu so cele velike po¬ gorja iz čiste kamenene soli), Rusija (ob Ileku pri Orenburgu), Algerija (pri Uled Kebbadi) itd. Pustinjska sol cvete po nekterih straneh iz peščene ali glinate puščobne zemlje (takim pokrajinam pravijo solne pustine) n. pr. na Ruskem (ob Hvalinskem morji), v Korasanu, Tibetu, Arabiji, v Afriki (Nubija in v Atlasu), na Pe- ruvanskem, Čiljskem, Brazilskem in Mehikanskem. — Morska sol se v solinah dobiva iz morske vode. V toplih in vročih krajih se ob nizkih bregovih napušča zelo slana morska voda v plitke mlake, gredice imenovane, kjer solnčna vročina in topli vetrovi vodo izpa- rivajo. Take soli napravi posebno veliko Avstrija (ob zahodni Istri in na Dalmatinskem), južna Italija, otoka Sicilija in Sardinija, južno Francozko, Špansko, Portugalsko (tu pravijo solnim gredicam „ma- rinhas“ — izg. marinjas) itd. Morsko sol dobivajo semtertje tudi v merzlih krajih, kajti sol se pri zmerznenji morske vode izloči od ledu. Tako ob Botniškem zalivu; Rusi imenujejo to iz ledu izlo¬ čeno solino: „razsol“. — Dobiva se sol tudi iz solin na suhi zemlji. Sladka voda — dežnica in snežnica — leze in rije v zemljo, ki je iz čistega slanokainena ali pa vsaj z njim pomešana, jo raztopi ter na drugem kraji izpod zemlje privre kot slan studenec. Ločijo se naravni in umetni slani studenci. Iz te s soljo nasitene vode ali soline se dobiva tako imenovana varjena sol. Soline se v solo- varnah porabijo, če imajo vsaj 10% soli v sebi. Po Avstrijskem jo varijo na premnogih krajih. Tudi druge dežele imajo pogostem obilo solin. — Ogljenčevo-kisli natron ali krajše soda imenovan se v veliki množini nahaja v Natronskih jezerih v Egiptu (na zahodni strani Nilske dele). Veliko je je tudi na Ogerskem, kjer se o su- 113 kem in vročem poletji vse polje Debrečinsko pokrije s šilastimi belimi kristali iz sode. — Glauberjeva sol,e ki je v velikih skladih v Guipuscoi na Španskem. Amonijum (iz dušeča in vodenca) se nahaja v zraku, dežnici in potočnici, glini, černi persti (na njivah), v soku raznih rastlin itd. — Salmijak ali klorovodenčev amonijak: v lavah iz Etne, Vezuvija, v solfatari Pozzuolslci, naLipari, v ognje¬ nikih Tatarskih in Južno-ameriških itd. Barij um se nahaja v raznih spojinah po zemeljski skoriji. Žveplenokisli barit ali težec v raznih gorah; ogljenčevo-kisli barit, navadno „witherit“ imenovan, pri Steinbauru na Štajerskem in na raznih mestih na Angleškem (v Lancashiri, Cumberlandu, Shrop- shiri itd.). •— Stroncij um se v naravi še redkeje nahaja kakor barijum. Kalcij um je v raznih svojih spojinah ena najbolj razširjenih kovin na zemlji, kajti cela velika gorja so iz ogljenčevokislega apna; tudi ga nikjer ne manjka v rastlinah in živalih (kosti); skoro neprestano se nahaja tudi v morji, jezerih, rekah in studencih. — Ogljenčevokislo apno je povsodi preimenitno za zidarje in stavi- telje in pa za kiporeze. Beli, drobnozernati mramor je najlepši v Carrari in Serravezzi na Laškem, na otoku Paros-u in v gori Pen- teliku na Gerškem; v Ameriki je v grofiji Berksu (Massachusets); v Alpah in Pirenejih se dobiva tudi beli mramor, a ni tako drobno- zernate in enakoterne snovi. Černi mramor tudi lucullau ali nero antico, pri Starodavnikih patebski ali egiptovski mramor imenovan, dobiva se pri Dinantu, Namuru v Belgiji, v Smrečinah, na Šved¬ skem, Ruskem itd. Rudeči mramor ali rosso antico so starodavniki lomili med Nilom in Rudečim morjem); sedaj ga lomijo pri Nar- bonni na Francoskem, pri Veroni (marbre griotte); rumeni mramor ali giallo antico prihajal je iz Nubije in Macedonije. Bolj pogostem so pa barvani mramori z raznimi pegami in žilami n. pr. černi mramor s zlatorumenimi žilami (portor) pri Porto Venere blizu Genove na Laškem. — Razen ogljenčevokislega apna je posebno imenitno in zelo razširjeno žveplenokislo apno, znano pod imenom malec ali gips, ki se nahaja v veliki množini ali kristalizovano ali pa lepo belo in zernasto kakor cuker. Beli in zernasti malec — alabaster — se dobiva v Volteri na Toskanskem. Tudi m agnezij um s svojimi spojinami je zelo razširjen po zemeljski skoriji. Spojen z žvepleno kislino pa klorom in bromom je v morji in slanih studencih; pogostem nareja tudi sestavo veli¬ kih pogorij (dolomit). — Žveplenokisla magnezija ali grenka sol dela posebno imenitne rudnice, tako zvane grenčice (ker je je jako dosta v njej razmočene) n. pr. v Zaječici (Seidschiitz), Sedlici, Pilni in Epsomu i. t. d. V zvezi s kremčevo kislino sestavlja magnezija mnoge rudnine n. pr'.' lojovec, salovec, stivo, serpentin i. dr., ki so po zemeljski skoriji silno zelo razširjene. Aluminij um spojen s kiselcem se imenuje glinica, ki je ena najimenitniših rudnin zemeljske skorije. V zvezi s kremen¬ čevo kislino sestavlja večino drugih mineralov, tako da razen kal- Zemljepia. & 114 cijuma (ogljenčevokislo apno) vse druge kemične pervine in njih spojine narejajo primeroma zelo mali del naše zemlje. — Čista gli¬ nica se v naravi imenuje korund, kteremu pravijo beli safir, če je brez barve in bel kakor voda, če rudeč - orientalski rubin, če rumen — orientalski topaz, če vijolčasto-plav — orientalski ametist, če zelen — orientalski smaragd (najredkeji med žlahnimi kameni), če nekoliko mlečnato rudeč ali plav — rubin ali kalce- donski safir. Največ teli kamenov ima Vzhodna Indija (Ceilon, Malabarsko obrežje, Pegu, prava domačija rubinov, Birma, Siam, Kitajsko), Avstralija i. t. d. — Smirek ali gladivec je kot gosta zernata snovina vrasen v tinjčev škriljnik; najboljši je na otoku Naksu, kjer ga v kladah kopljejo iz rodovitne persti; dobiva se tudi na Saškem (Ochsenkopf), pri Smirni v Mali Aziji, na Špan¬ skem, na Guernseyu, otoku normansltem v kanalu la Manche. — Glinica v zvezi z magnezijo nareja razne spinele. Najdraži je ru- deči spinel, imenovan tudi rubinov spiiiel, kterega je uže slavni Benečan Marka Polo nabiral v pokrajini Balašiji ob gorenjem Oksu; dobiva se tudi v Hiudostanu, Ceilonu, Avstraliji. — Premnoge rud¬ nine so sestavljene iz fosfornokisle glinice, nekoliko kovinskih oksi¬ dov in malo fluora, kakor valvelit, gibsit, ambligonit i. t. d. Naj- imenitniši med njimi je turkus ali kalait (Rusi mu pravijo birjuza). Najlepši ta kamen za lišp de vieille roche prihaja iz puščave Arabske ; premnogo ga dobivajo tudi ob severovzhodni meji Perzijskega kra¬ ljestva (med Nišapurom in Mešedom), od koder ga Bohari proda¬ jajo v Moskvo. Od orientalskih turkusov se ločijo okcidentalski, turkus de nouvelle roche, kterili mnogo izkopljejo na južnem Fran¬ coskem pri Siinorreu v departementu Gers-u. — Susol iz žvepleno- kisle glinice in žveplenokislega kalija se imenuje galun, ki se čist v naravi le redkokrat nahaja (v jamah na otoku Milo v Egejskem morji, pri Tolfi. v srednji Italiji, i. t. d.) •Silicijum ali kremenec se v prirodi nikjer ne nahaja sam za se, ali njegova spojina s kislecem, kremenčeva kislina tudi kre- menica imenovana, je glavna sestavina premnogih mineralov; lehko se reče, da za kislecem kremenec sestavlja naj več terde zemlje ter v tem oziru prekosi celo glinico in apno. — Rudnine, ktere so iz same kremenčeve kisline, ali pa, ki imajo zelo malo drugih bar¬ vajočih oksidov v sebi, imenujejo se kvarci. Najimenituiše zversti rodbine kvarca so: Kamenena strela v premnogih krajih zlasti v Alpah. — Ametist ali kvarc, kterega je manganov okisec, bolj ali manj temno vijolčasto pobarval. Premnogo jih dobivajo v Braziliji, posebno lepe na Ceilonu, pa tudi na Tirolskem (Teis), Ogerskem, Sibirskem itd. — Gost pa prozoren kvareč se imenuje kalcedon, ki se dobiva na podnožji gore Olimpa pri Brusi v Mali Aziji ne pre¬ daleč od starega mesta Kalcedona. Neprogasti so tudi v ognje- niškem kamenji, na Islandiji, Faroerskem otočji, na Ogerskem. Zelo različno barvani in navadno jako pisani so karueoli (Japonsko, Gudžerata); z belimi in rudečimi marogami so sardoniksi (Sibirsko, Polikratov persten); z belimi in černimi marogami se zovejo oniksi, 115 ktere so nekdaj dobivali le iz Kitajskega, Indije in Arabije; sedaj jih izkopljejo premnogo v Obersteinu (Hunsruk), še več pa v Monte- videi (Južna Amerika); po celem starem svetu slovela je zbirka oniksov, ktere je imel Mitridat VI., kralj pontovski. Znani so tudi hrisopras, plasma, lieliotrop itd. — Jaspis je neprozoren (zarad go- lunice in železnega okisa) kvareč ter se nahaja v veliki množini na Egiptovskem. Čer ni jaspis ali lidijski kamen rabi se za bruse in za poskušalne kamene, na kterih zlatarji poskušajo zlato. — Opal je posebne verste kvareč, ki ima kemiško vezano vodo v sebi. Naj- imenitniši lomi tega kamena so pri Červenici med Kožicami in Prešovem na Ogerskem (tudi pri Tokaji), na Erdeljskem, v holmcih Evgenejskih blizu Padove, naMont-Doru (na Francoskem). — Hialit ali stekleni opal v podobi čistih, ledenih kapelj, ki nakopičene po¬ krivajo drugo kamenje (Valš na Češkem, na Ischii itd.) Kremenčeva kislina spojena z raznimi kovinskimi oksidi sestavlja dolgo versto rudnin, ki se v obče imenujejo silikati. Naj- imenitniši so granit, gnajs, tinjčev škriljnik, rožencev granit, fo- nolit ali zvonik, bazalt, trahit, lava i. t. d. Iz preperelih in raz- palih teh rudnin se nareja ona gnjetua snovina, kterej pravimo glina. Glina je po takem kremenčevokisla glinica, mešana več ali manj s kremenico in s kovinskimi okisi, ki jo različno barvajo. Po barvi se tudi kaj različno imenuje. Med temi najimenituiša in najkoristniša je porcelanka (kaolin, po kitajski kaoling) t. j. čista bela glina brez železa. Največe lege porcelanke so pri Mišenjskem, Altenbergu in Schneebergu na Saškem, pri Karlovih varih na Če¬ škem, pri Limogesu na Francoskem (tli je nje lega pri St. Yrieuxu črez 30 metrov debela; v tej jami jo lomijo tudi za preimenitno labriko Sevres pri Parizu), na angleškem polotoku Čormvallisu, premnogo jo je na Japonskem, zlasti pa na Kitajskem: tu je v pokrajini Kiang-si — pri mestu Kiug-te-čin debeli nje sklad, ki meri okolo 8 kilometrov na dolgost. — Kameneni mozek se najde po razpokah v kositarjevci (v Iludni ali Krušni gori, pri Ščavnici na Ogerskem itd.). Terra di Siena je rujavec, glina, ki se rabi za ma- lauje in tiskanje (Siena na Toskanskem, Strigova na Sležkem, Terra sigillata ali lemniška perst pride tudi iz Strigove na Sležkem. Si- nopska perst je dohajala iz Sinop v Mali Aziji. Hišne stene v Pompejih so ž njo pomalane. — Se ve, da je navadna glina za večino ljudi še važnejša kakor porcelanova perst; imenujejo jo ve¬ čidel lončarsko glino; razprostranjena je skoro po celem svetu; če je precej peščena, pravijo jej ilovica, iz ktere žgo opeko. Kame¬ nina se izverstna dobiva v Boleslavu (Pruska Šlezija), Vallendaru (nasproti Koblenzu), premnogo pa je je v Teignmouthu (izg. Ten- mets, v pokrajini Devonshiri) in Stourbridgei (izg. Staurbridž, v pokrajini Worcesterskiri) na Angleškem. — Izverstni fayence ali majolika je pri Faenzi v srednji Italiji. — Glina za lule: na Oger¬ skem in drugih deželah, zlasti pa na Holandskem. — Naj boljši risarski škriljnik dobivajo blezo v Marvilji (na Andaluskem) in na Laškem. 8 * 116 Dalje se tem kamenju prišteva labrador (ki spreminja barve v zelene, plave, rumene in rudeče tako kakor golobji vrat ali krila nekterib metuljev) na obrežji Labradorskem itd.; — razni silikati so še fonolit ali zvonik, smolnik, perlovec, obsidijau ali bouteillni kamen (za dukanice, gumbe itd.; južni Amerikanci iz njega izde¬ lujejo ostro orodje in orožje), plovec (blizu vulkanov), vulkanski tuf. — Morska pena ali stiva (iz magnezije in kremenčeve kisline) se dobiva na Evbeji (Negroponte) in v Tebah na Gerškem, v Kil- čilui 3 ure daleč od mesta Konieha v Mali Aziji, v Krimu, na Por¬ tugalskem in Španskem (Cabanas pri Toledi in Valecas pri Ma¬ dridu), v Itubžici na Moravskem. — Lončenec v velikih skladih na Švajcarskem, Čuhonskem, Kitajskem, v Grenlandiji itd. — Mjilovec ali saponit (ert Lezard na Kornwalskem), salovec ali steatit (na Parmaskem, Škociji itd.) —■ Razni granati se posebno nahajajo v kristalinskem kamenji, bolj po redkom pa v apnencih. Posebno bogate so teh kamenov sledeče dežele: Indija, Češko, Sležko, Oger- sko, Špansko, Korzika, Laško, pokrajine pirenejske in alpske. Ver- nerit, Aksinit in Turmalin so najimenitniši. Coisit, po Cojzu, pre¬ slavnem slovenskem rodoljubu imenovan, se nahaja v Svinji pla¬ nini (Saualpe) na Koroškem in pri Weisensteinu v Smrečinah. —• Lazur ali lapis lazuli, tudi armenski kamen ali ultramarin imenovan, se v največi množini dobiva ob Bajkalskem jezeru, kjer se nahaja z granati, živcem (ortoklas), lojevcem in žveplenatim kizorn. Mnogo ga je tudi v mali Buliariji ob zahodnem pobočji Bolordaga, kjer ga je Benečan Marka Polo našel in odkoder ga armenski tergovci prinašajo v Orenburg na Ruskem. Ima ga dalje Mala Azija, Per¬ zija, Kitajsko (v raznih pokrajinah) in Tibetansko. — Med silikate se tudi prišteva hrisolit ali olivin; roženčev granit je glavna sesta¬ vina vseh dioritov, pa tudi v serpentina in lojevega škriljnilca; na¬ haja se pri Kostenblatu na češkem, na Tirolskem (Zillerthal), Šved¬ skem, Grenlandskem, na Faroerskem otočji, v Massachusetsu (izg. Mesečuzetsu), itd.; temu se prištevajo še razne zversti po raznih krajih zemeljske skorije razprostranjene. — Topaz se dobiva po večem le v kristalinskem kamenji, večkrat v takem, ki ima cin ali kositar v sebi (kakor v Sclmeckenbergu na Saškem, v Korn- Yalu.) Brezbarveni topaz ali vodene kapljice (pingos dagoa) v po¬ krajini ob srednjem Rio Belmonte (Minas novas) na Braziljskem. Tak topaz, debel kakor kurje jajce, je blezo tudi oni demant v za¬ kladnici kralja portugalskega, kterega vrednost cenijo na GOO mili¬ jonov forintov. Sibirski topazi, tudi aquamarini imenovani, so ze¬ lenkaste barve; lomijo jih zlasti iz granita v okolici vesi Mursinsk, 4 ure hoda na severno stran od Katarinenburga. Premnogo dobi¬ vajo braziljskih topazov zlasti v pristavah Capao do Lana in Bona Vista pri mestu Villa Rica na Braziljskem. O g 1 j e n e c, edna najimenituiših kemičnih pervin, se kaže v prirodi v kaj različnih — največkrat zelo priprostih oblikah z jako različnimi lastnostimi; tudi so njegove in njegovih spojin razmere do živalstva in rastlinstva tolike in tako različne, da je v priroduem gospodar- 117 stvu razen kisleca ni imenitniše kemične tvari. Kristalovani og- ljenec imenujejo demant; uže v starodavnih časih so ga celo surovi narodi posebno cenili zarad njegove terdote, prozornosti, svetlosti in zmožnosti, svetlobo v barve razkrojiti. Nahaja se navadno v na¬ plavini, to je med kamenjem, gruščem in peskom, kterega voda iz starejših gora prinaša v ravnine in doline. Ima ga in sicer uže od starodavnih časov sem Vzhodna Indija na peterih krajih. (Največ jih izpero v pokrajini (visoki planjavi) Golkondi, kamor ga iz gor prinašate reki Pener in Kistna) in Južna Amerika (na Peruvan- skem, zlasti pa v Braziliji — pokrajina Minas-Geraes z mesticem Tehuko sedaj Diamantina imenovanim —); v novejšem času jih dobivajo tudi pod ruskim Uralom (od leta 1829., pri Adolfsku) in zlasti v južni Afriki. Borneo in Sumatra sta blezo zelo bogata d e- mantov. — Skoro čisti ogljenec (96%) je tudi grafit ali tuha, ki se kakor drugi minerali nahaja po pervobitnih gorah; največ je vrasen v kamenji, kakor v Pasovi na Bavarskem, Borrowdale (izg. Borodelu i na Angleškem (Cumberland), pri Marbelli na južnem Španskem, na Moravskem in Češkem, Ceilonu itd. ■— Antracit, pre¬ mogu podobna rudnina (nekoliko manj čist ogelj kakor grafit, za to pusti za seboj malo perstenega pepela, kedar izgori), se nahaja v ležiščih semtertje jako na debelem v starejših gorskih tvorbah. V Evropi jepo raznih krajih razprostert; največa ležišča njegova so na Francoskem ob Loiri (izg. Loari) med Nantesom in Angersem (izg. Nantom in Anšeom); tako velikih pa nikjer na zemlji dosedaj niso našli kakor v Zedinjenih deržavah tostran Aleganskih gora (Severna Amerika). Ob Modrih gorah poleg reke Susquehane (izg. Sekvi- hene) je namreč njegovo ležišče okolo 60 miriametrov dolgo in črez 2 široko ter sestavlja okolo 500 metrov visoke hribe. ■— Černi pre¬ mog je postal iz rastlinskih tvari in sicer pred ko ne iz drevesnih stebel. Ta stebla so se pa v dolgem času, v veliki vročini in pod velikim tlakom tako spromenila, da so nekteri celo do novejšega časa terdili, da černi premog ni rastlinskega postanka. A to so sedaj dokazale mnogobrojne preiskave černega premoga z mikro¬ skopom ali drobnovidom; dokazale so pa tudi, da je sestavljen iz 800 raznoverstnih rastlin, ki so pri postanku premoga nepopolnem zogljenele. Z ozirom na različni stroj ločijo škriljasti, zernati, laknati, svitlogori (Kannelkole), smolni in sajasti premog. Ležišča njegova so po raznih krajih silno različna, naj se gleda uže na njihovo širokost in dolgost (razprostranjenost), ali pa njihovo de¬ belost. Ležišče Alpalaško (po Appalachih ali Aleganskih gorah imenovano) je črez 115 miriametrov dolgo (od jugozahoda v severo¬ vzhodno mer) pa le okoli 30 široko; obsega pa črez 1600 □ miria¬ metrov. Sležko obsega le okolo 20 □ miriam., palatinsko-saarbruško pa 30. Vsi skladi premoga, drag na drugem nastavljeni, v Lanca- shiri (izg. Lenkeširi) na Angleškem so blezo okolo 2150 metrov debeli, pri Monsu (v Belgiji) 975, v južnem Walesu (izg. Velsu) 4400 (se ve da z apnencem in peščencem), vNoviŠkociji (Severna Amerika) pa 4750 metrov. Med dosedaj znanimi preinogniki je 118 ležišče v Saarbriicku blezo najdebelejši, kajti (po Dechenu) sega blezo črez G700 metrov pod morsko gladino t. j. toliko globoko pod njo, kolikor visoko nad njo je verh Chimborazo. Nektere de¬ žele so posebno bogate černega premoga. V Avstriji ga po dose¬ danjih preiskavah imajo veliko: Češko, Sležko, Moravsko, Gališko, Ogersko in Dolenje-avstrijsko. Med evropskimi deželami ima ga največ in najboljšega: Velika Britanija, potem Nemčija, Belgija, Francija itd. Vse pa prekosi Severna Amerika, ktera ležišča le v Zedinjenih deržavah merijo črez 2300 Q miriametrov. Premnogo ga je tudi v Aziji, zlasti po Kitajskem. — Rujavi premog ali lignit je največ lesu podoben, iz kterega se je naredil. Ogljenca ima do 70 odstotkov v sebi, k večemu do 80 in sicer s kislecem in z vo- dencem v veči ali manji meri. Glede različnega stroja ločijo se te-le versti rujavega premoga: bitominozni les ali fossilni les, na¬ vadni rujavi premog (v Zagorji), papirnati premog, smolni in per- steni premog. Premog rujavi pričuje, da sta antracit in čemi pre¬ mog le njegova dosta starša prednika, ki sta v mnogo starejših dobah zemeljskega razvitka postala iz rastlinske snovi, iz stebel in debel; samo da so je te rastlinske tvari v drugih razmerah bolj spromenile kakor pri rujavem premogu. Rujavi premog pokazuje namreč razne čudovite stopinje in prelaze od zogljenega lesa tje do pravega černega premoga, na kterem se celo z mikroskopi komaj da razlikovati lesni ali rastlinski sklad. Tudi njegova ležišča so po zemlji kaj različno razprostranjena. Med avstrijskimi deželami ga imajo vse, največ pa ga je (po dosedanjih preiskavah) na Češkem, Štajarskem, Ogerskem, Moravskem, Gorenje-avstrijskem, Kranjskem, Dolenje-avstrijskem itd. Premnogo ga imajo tudi druge evropske deržave. — Raznega premoga posebno bogato je Kitajsko, morebiti to v tem oziru prekosi celo Zedinjene deržave v Severni Ameriki. Razni premogniki kitajski so razprostranjeni namreč črez 10400 □ miriametrov; najbolj obdarjena ž njimi je pokrajina Hunan, kajti v njej sami merijo premogniki okolo 560 □ miriametrov. — Šota je najmlajša ogljevnata stvar, ki se neprenehoma še zmeraj dela pred našimi očmi; postaja namreč največ iz majhne, neznatne rastline, šotni mah (sphagnum palustre) imenovane, ki posebno bujno rase po močvirnatih tleh. Vsako leto se usahli deli pridru¬ žijo doljni prepereli plasti ogljevnatih tvari in črez nekoliko časa narase šota na znatno debelost, tako da se v njej izgube ceste, koli in druge stvari, ki so nekdaj bile na njenem poveršji. Ali rase šota bolj hitro ali bolj počasi, delajo to močvirna tla in podnebje. Na nekem močvirji pri Hanoveru je v 30 letih na¬ rasla plast en meter do 2 metrov debela; ob Bodemskem jezeru en meter (v 24 letih); po danskih šotiščih zrase v 250 do 300 letih plast komaj 3 metre debela; drugodi potrebuje po 5 ali 10, 20, 50, 80 let, da znova doraste tako visoko, kakor je sperva bila. Po različnem njenem stroji in po nje legi ločijo razne zversti šote. Nekteri deli zemlje imajo zelo razprostranjena šotišča. Na Irskem je črez ’/ 7 vsega poveršja s šoto pokrito; zelo obširna so šotišča v 119 Škociji, na Švedskem, Holandskem, Dolenjem Nemškem in Pruskem; veča ali manja so tudi po raznih avstrijskih deželah, zlasti po Ga- liškem, Češkem, Tirolskem, Kranjskem (Ljubljansko mahovje), Ko¬ roškem, Štajerskem, Salcburškem in Gorenjeavstrijskem. — Asfalt, tudi peklina ali kamenena smola imenovan, se nahaja po raznih vulkanskih pokrajinah. Žveplo je v prirodi jako razprostranjeno; tu se nahaja v veliki množini, tam kakor prah, drugodi zopet je spojen z raznimi tvarinami. Vulkansko žveplo se dobiva v kristalini obliki pri Gir- genti na Siciliji, Benamaurelu pri Granadi (nekdaj tudi v Konilu pri Kadiksu), v Galiciji itd. Preveliko žvepla je tudi med apnen¬ cem in laporom v Siciliji, blizo Neapolja, v bazaltski tvorbi otoka Reunion (Indijski ocean), na Guadeloupi, v trahitski tvorbi Mont- Dora (Francosko) itd., v vulkanih Islandskih in južnoameriških itd. Žveplo pa tudi drugodi v prirodi ni ravno redko, zlasti rado se na¬ haja spojeno z raznimi kovinami (železni žveplec, bakreni žveplec itd.) ali pa s kislecem kakor v žveplenokislem apnu ali malci (gips), ki pogostem nareja cele pole v gorah. — Žveplena kislina se v prirodi nareja na raznih krajih iz vodenčevega žvepleca in zračnega kisleca n. pr. v jamah Aixskih (izg. Eskih) na Savojskem, oh Etni, ob vulkanskem hribu Zoccolinskem pri Santi Fiori na Toskanskem. Rio Vinagre, ki izvira ob ognjeniku Purace v Južni Ameriki, ima nekoliko same žveplene kisline v sebi. — Nekaj žvepla je tudivne- kterih rastlinskih in živalskih tvareh, zlasti v belakovinastih spojinah. Selen se v prirodi redkoma nahaja; največ je spojen z ne- kterimi kovinami, zlasti s svincem, z živim srebrom (San Onofrio na Mehikanskem) itd. Fosfor je v prirodi precej razprostranjen, kajti skoro povsodi je v zemlji najti fosfornokislih soli; samega pa v veči množini še nikjer niso dobili. Premnoge rastline izpijo iz zemlje fosfornate soli in po teh rastlinah pride fosfor tudi v živalsko telo, kjer ga je mnogo v možganih, živcih, jajcih, mesu, največ pa v kosteh. — Fosforovo kislo apno, navadno apatit imenovano, nahaja se v Krušni gori, Cornwallisu, Moravskem (Rožna in Marschendorf), Uralu (Miask) itd. Kristalinski fosforit dela pri Logrosanu (pri Trujilli v Estramaduri na Španskem) na granitu dobra dva metra debela ležišča. Klor se v največi množini nahaja v rudninstvu zvezan z na- trijumom v spojino, ki se navadno imenuje kamenena ali kuhinjska soi (klornatrium); z vodencem spojen je tudi v vulkanskih parah; zveže se tudi z raznimi kovinami, in te njegove spojine se kakor raznoverstne rudnine nahajajo v zemeljski skoriji. Brom je ena redkejših pervin v prirodi, znana še le od leta 1826. Z natrijumom in magnezijumom spojenega se nekoliko na¬ haja v morji in nekterih slanih studencih, v slaniku (ribi), morski gobi in nekterih drugih morskih živalih in rastlinah. S srebrom zvezan nareja ruda plata verde (t. j. zeleno srebro) v pokrajini Plateroski na Mehikanskem; tudi priPacosu (izg. Pakos) na Čiljskem. 120 Jod se tudi prišteva bolj redkim pervinam v prirodi; z na- trijumom in magnezijumom spojenega se nahaja po malo v morski vodi in več ali manj skoro v vseh morskih rastlinah in živalih; mnogo ga je v morskih algah, morskih gobah, v lupinah morskih rakov, morskih ježkov, morskih zvezd, v jetrenem olji raznih mor¬ skih rib itd.; nahaja se tudi v nekterih rudnicah (n. pr. pri Vo- gheri, Salesu, Castel-nuovu itd.), S srebrom spojen (sreberni jodec) se nahaja na Ciljskem, Mehikanskem, Španskem (Guadalajara) in Sibirskem; z živim srebrom spojen v las Casas viejas (t. j. stare hiše) na Mehikanskem. Fluvor se največ s kalcijumom spojen nahaja v jedavci in po redkem še v nekterih drugih rudninah. Jedavec se po gostem nahaja v raznih gorah. Z natrij umom in aluminijumom zvezan na- reja spojino, ki se zove kriolit (ob Arksu-fjordu na Grenlandskem, pri Miasku v Urali in sicer v jamah, v kterih topaze kopljejo). Bor se prišteva zelo redkim kemičnim pervinam v prirodi; nahaja se posebno spojen s kislecem v borovo kislino po nekterih vulkanskih jezerih, zlasti na Liparskih otocih in v Toskanskih la¬ gunah. Z natronom spojen se imenuje tinkal, punksa ali rudeči boraks ob bregovih in na dnu jezer pri Tišulumbu, v jezeru Nek- bulu na Tibetanskem; na Kitajskem, v Indiji, Ceilonu, v Južni Ameriki itd. Platina ena najdražili kovin, se zmerom nahaja samočista. Kopljejo in izpirajo jo iz grošča, največ na onih mestih, v kterih se tudi zlato dobiva. Največ je je v Novi Granadi, zlasti v Cho- cou (izg. Čoku) in Barbakaosu ob zahodni strani reke Kauke; v Braziliji, zlasti v Mattogrossi; na vzhodni strani otoka Hajtia v pesku reke Jakia, pa v severni Karolini in Kaliforniji (Zedinjene deržave v Severni Ameriki). Ima jo tudi Ava (Zadnja Indija), Bor¬ neo in otoci Moluški. V tekočem stoletji so jo našli tudi v Uralu, kjer so na vzhodnem njegovem pobočji velike izperilnice; večidel je dotičnemu pesku primešano nekoliko zlata, pa tudi nekaj drugih kemičnih pervin, ki se vse kaj po redkoma nahajajo v prirodi: te so paladijum, rodijum, iridijum in ozmijum. Zlato, najlepša vseh kovin, se nahaja ali samočisto ali pa zvezana z drugimi rudninami. Največ ga dobivajo po deželah vro¬ čega pasa: v Avstraliji (10—39" juž. širjav., Bathurst — izg. Bed- serst), vzhodni Indiji (Borneo, Sumatra, Sumbava, Hindostan od 7—35° severne širjave, Zadnja Indija od 1 do 27" severne širj.), Afriki (Zanguebar 10" juž. širjave, Mozambique od 10 do 25" juž. širjave, Gvineja 15" severne širjave, Sudan od 6 do 12", Senegam- bija od 11 do 17", Sahara od 15 do 33", Tripolitansko od 27 do 33", Kordofan od 10 do 15", Abisinija 12 do 15", Nubija od 10 do 25" in Darfur od 10 do 10° vse severne zemljepisne širjave), Ame¬ riki (Brazilija od 4" severne širjave do 34" južne širjave, Čiljsko od 25 do 44" juž. širj., Kolombija od 12" severne širj. do 6" juž. širj., Peruvansko od 3" severne do 23" južne širjave, Mehikansko 121 od 16 do 32° severne širj., Kalifornija od 32 do 47° severne šir¬ jave); v Evropi ga ima naj več Avstrija (Erdeljsko in Ogersko) in Rusija (Ural, Kavkazija). Srebro, naj prijazniša, če tudi ne najdragocenija kovina, se v prirodi nahaja samočisto, največ pa ga je v zvezi s svincem (v srebernatih svinčenih rudah) ali pa z drugimi rudninami. Dežele, ki sedaj dobivajo največ srebra, se druga za drugo verste tako-le: Mehikansko (je srebra najbolj bogata dežela na svetu), Peruvansko, čiljsko, Špansko, Nova Granada (v Južni Ameriki), Ogersko, Češko, Saško, Rusko itd. Samo čisto srebro se nahaja v kristalinskem kamenji n. pr. v rudnikih saskih, čeških, norveških. — Klorovo srebro po raznih krajih. — Največkrat pa je v zvezi z žveplom (Ogersko — v Veliki in Gorenji Banji), — z zlato in svinčeno rudo, (Saško, Češko, Norveško, Sibirsko pri Kačjem verlm na Altaji, Por¬ tugalsko : Adi§a itd.), z bakrom ali kuprom (v Oraviei v Benatu, v Smolniku — Schmollniz v županiji Šipuški, Ogersko), z jodom (Los Algodones in CkanarciRo na Čiljskem) itd. Živo srebro, najcenejša plemenita kovina, se nahaja v pri¬ rodi samočisto, navadno v večih ali manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste glinfe in premogovega peščenca kakor v Idriji na Kranjskem, ali pa spojeno z žveplom. Glavna nahajališča ži¬ vega srebra so v Evropi: Idrija, Almaden inAlmadenejasvManchi na Španskem (tu so razen ameriških najbogatejši njegovi rudniki na svetu), v Ripi na Toskanskem, v Seravezzi na Laškem, pri Stal- bergu in Landsbergu v porenskeiu ali bavarskem Palatinatu, v Za- latni in Smolniku na Ogerskem. Mnogo ga ima tudi Kitajsko in Japonsko, še več pa Čiljsko (Punitague), Peruvansko (Huancave- lica), Mehikansko in Kalifornija. Baker se v prirodi nahaja tudi samočist, zato so ga stari narodje poprej poznali, nego železo, ki se teže da iz rud v kovino taliti. — Bronzova doba v zgodovini. Še bolj pogostoma pa se baker dobiva s kislecem spojen v bakrov okisec (rudeči bakrovec); največ pa ga je spojenega z žveplom v bakrenem keršči. Posebno bogat je bakra polotok Cormvallis na Angleškem (večidel kakor bakreni keršec). Tu dobivajo % vsega bakra, v Evropi izkopanega. Med evropskimi deželami ga imajo tudi Švedsko (Falun; v gnajsu), Laško (Monte Catini na Toskanskem v kredi itd.), Avstrija (Oger¬ sko z Banatom, Tirolsko, Bukovinsko, Erdeljsko, Štajersko, Češko), Rusko, Nemško (Prusko) itd. Sibirsko in nektere druge dežele v Aziji. Veliko ga je v Ameriki: Kanada in Nova Škocija ste ga posebno bogati; v Kanadi našli so kosove po 100 do 1000 kilo¬ gramov čistega bakra. Mehikansko, Čiljsko (v rudnikih Los Ca- marones, Carrisal, San Juan in la Higuera), Peruvansko (Morococha). Zelo bogata je te rude blezo tudi Nova Holandija, ker so enkrat našli klado 1200 kilogramov težko iz čistega bakra. — Nekdaj je bil otok Ciper (Kypros) v Sirskem morji tako bogat te rude, da je smrad tega slovel po vsem starem svetu; zato so jo tudi po njem imenovali kuper — kufer (baker). 122 Ko si tar ali cin se samočist ne nahaja v prirodi, ampak dobiva se le s kislecem spojen v rudi kositrovec imenovani, dru- godi je v zvezi z žveplom. Kopljejo to rudo v najstaršem granitu in v prehodnem gorovji, kjer dela velike čoke in rudohode. Naj- bogateje te rude so pokrajine: Cormvallis (Wheat Rock izg. Hui- trok), Saško in češko. Veliki zakladi angleški so vendar prime¬ roma mali z nepotekljivimi rudniki (kositarnimi) v Malaki (Zadnja Indija) in na indijskih otocih (Banka, Billiton, Sumatra), kjer se ob podnožji granitnih hribov ta ruda dobiva še 20 metrov globoko. Cin ek, lepo bela kerhka kovina, se samočist ne nahaja v prirodi, ampak dobiva se največ iz dveh rudnin, kalamina (cala- mine) zvanih, kterih ena je ogljenčevokisli, druga pa kremenčevo- kisli cinkov oksid. Kopljejo ga največ v gručah in rudohodih pri Tarnovici in Bitonji (Beuthen) na Sležkem, Bleibergu in Rabelu na Koroškem, pri Aahenu v pruskem Porenji, v Mendip-hils pri Bristolu na Angleškem, v Belgiji, Franciji itd. Pogostem dobivajo cinkov bliščenec (iz žvepla in cinka*— žveplenokisli cinkov okis) n. pr. pri Kapniku in Rodni na Erdeljskem, Pribramu na Češkem, Koroškem, Angleškem, Norveškem i. t. d. Svinec, kaj težka pa zelo mehka kovina, se malokedaj najde samočist v prirodi, ampak spojen je s kislecem, največkrat pa z žveplom v svetlo belkasto sivo rudnino, ki se svinčnati sijajnik ime¬ nuje. Samočist se nahaja v lavi na otoku Madejri in v Uralskih in Altajskih gorah. Svinčnati sijajnik (pokojni Zajec ga je imeno¬ val svinčeni lesketač) se nahaja v veliki množini zlasti v rudo¬ hodih v prehodnem gorovji, ima pa tudi ležišča v drugih tvorbah. Zelo razširjena ta ruda se dobiva na Koroškem, Sležkem, Angleškem (Castleton, Cromford, Cumberland, Northumberland i. d.) v iia raznih mestih francoskih (zlasti v departementu Finisterre), na Španskem, kjer so njene lege razprosterte med Almerio in Bergo: 4 miria- metre na dolgo in 11 kilometrov na široko; — najbogatejše jame so na južnem pobočji Sierre Nevade (Baja in Santa Susanna). Ne¬ izmerni so pa'njeni zakladi v Severni Ameriki; tu se v deželah Misuri, Illinois, Jowa (Ajova>, zlasti pa v Wisconsinu (izg. Viskon sin) najde razprosterta črez pokrajino 13 miriametrov dolgo in 8 široko; na nekterih mestih je tako bogata, da je en sam rudokop na dan nakoplje po 400 kilogramov. Enaka ruda se dobiva v Zi- mapanu in Guanajuati na Mehikanskem, z antimonom vezana pa na Francoskem, (depart. Gards), Švedskem in Ruskem. — Beli svin- čenec (ogljenčevokisli svinčeni okis) se nahaja pogostoma zlasti pa v Zellerfeldu (Harz), Eschvveileru (Breisgau) Leadenhillih (izg. Ledn- hilih) v Škociji, v Cormvallisu, Vogezih, pri Nerčinsku in Beresovu v Uralu. Železo je najbolj razprostranjena kovina na zemlji, je pa tudi med vsemi najimenitniša in najdragoceneja. Samočisto železo se na zemlji dobiva le v meteoritih ali spodnebnikih; kjer se samo¬ čisto nahaja še v prirodi (v plitvih ležiščih, — ali pa vtrošeno v obliki zern in listkov); misliti je, da se je v posebnih razmerah 123 raztalilo iz železne rude kakor se navadno tali železovec v plavžih (v ležišči černega premoga pri la Bouichei ('izg. la Buiši) v depar- tementu Allierskem, v la Salle v depart. Aveyronskem). V spod- nebnikih ali meteorskih kamenih pa so po premnogih krajih našli veliko samočistega železa. Pri hribu Kemiru blizo Krasnojarska ob •le ni seji (v Sibiriji) našel je prirodoznanec Pallas črez 660 kilo¬ gramov težki spodnebnik, ki je sedaj hranjen v petrogradskem mu¬ zeji (Pallasov spodnebnik). Pri Otumpi na Tukumanskem (repu¬ blika Argentinska) in pri Bahiji sta največa znana podnebnika še črez dva metra dolga. Pri Chilniahui na Mehikanskem tehta, en sam spodnebnik črez 1700 kilogramov (35 cent.), pri Durangi pa blezo celo 15000 kilogr. (300 cent.). Leta 1751. pri Zagrebu na zemljo padli spodnebnik je tehtal črez 35 kilogr. (71 funtov). Leta 1803. jih je pri P Aiglei (izg. Egli) v Normandiji padlo 2000 do 3000, najteži je imel skoro 9 kilogr. (17‘/ 2 funt.)'. Pri Galamu ob Senegalu je velik spodnebnik, kterega so Arabci uže mnogo pora¬ bili za se. Na ulici v Zacateeasu (ali Zakatekah na Mehikanskem) je tehtal spodnebnik okolo 10000 kilogr. (200 cent.). V okolici mesta St. Fe de Bogota v Novi Granadi (Južna Amerika) jih je toliko, kakor bi bilo deževalo železne kepe. Tudi v Severni Ame¬ riki so na mnogih mestih našli meteorske kepe iz železa. Navadni spodnebniki ali meteorski kameni imajo razen čistega železa še nekaj drugih snovin, ktere se tudi drugodi na zemlji nahajajo (Prim. Jos. Torbarjev sestavek v „Radu jugoslavenske akademije; knj. Vlil. 1869). Zcleznati sijajnik (pokojni Zajec je na nekem mestu ta železni okis imenoval železni lesketač) nahaja se v veliki množini na Šved¬ skem, pa tudi v votlinah ognjeniških gora, kjer se je mogel izhla¬ pita iz ognjeniških par (Vezuvij); enakega postanka je pred ko ne v Pirenejih in na otoku Elbi. Dobili so ga tudi v razpokah žekna ognjenika na otoku Stromboli, v solfatari na otoku Guadeloupe itd. Tabličast železni sijajnik dobiva se na Norveškem in Švedskem, kjer tli in tam kakor v Gellivari na Laponskem sestavlja cele hribe. — Rujav železovec in glinati železovec (hidrat železnega okisa) ali limonit sestavlja tudi velike- sklade v raznih gorah. Posebno imeniten pa je rudeči železovec (železni okis) za sestavino in barvo celih tvorb. Spojine železne so tudi okra, umbra (Siena) podruž¬ nica, ki se seseda iz močvirja ali ruš. — Najbogatejša železna ruda pa je magnetovec ali magnetni železovec, ki se semtertje nahaja v veliki množini (Arendal, Dannemora na Švedskem; Svapavara, Kerumavara in Gelivara na Sibirskem; sestavlja celo cele hribe kakor Taberg na Švedskem, Visokajo goro v Uralu (na zahodni strani od Nižjega Tagilska) in Blagodat v istem kraji. Ob Go¬ renjem jezeru v Severni Ameriki stoji več po 300 do 400 metrov visokih hribov take železne rude. Dobiva se pa tudi na Angleškem, Kitajskem, Siamskem v Indiji in na Filipinskih otocih, na Korziki (v lojevem škriljniku). Magnetovčni pesek se po večem nahaja v pesku raznih rek, zlasti v zlatonosnih; Jezerin se imenuje na Ce- 124 skem (pri Marklisi na Jezerski ledini in pri Flinsbergu na Kerko- noših). — Najbolj razprosterta železna ruda je železnati keršec (železni žveplec), ktere vendar zarad žvepla nikjer ne rabijo; na¬ haja se v kristalinskem kamenji ter se semtertje izločuje iz toplih studencev (Chaudesaigues izg. Šodzek t. j. tople vode). Ako se prirodni železnati keršec okisi, naredi se železni ali zeleni vitrijol (Rammelsberg pri Goslaru, Honfleur in Noyon — izg. v Onher in Noajon na Francoskem in v bakrenih Falunskih jamah na Švedskem). Nahajajo se tudi spojine železa z arzenom, v obče arzenovi kizi imenovani, ki so belega kovinskega leska; tako žveplenati arzenov kiz (mispikel) v Cornwallisu, na Sibirskem, v Schladmingu naŠta- jerskem itd.) — Jeklenec (ogljenčevokisli železni okisec), ena naj- imenitniših železnih rud, je posebno zelo razprostranjena po sta¬ rejših tvorbah. Avstrija ima največ te rude na Štajerskem in Ko¬ roškem (kjer daje po 36% čistega železa), pa tudi v Dolenji Av¬ striji, na Salcburškem, Kranjskem in v južnem pobočji Karpatskih gora (Ogersko, Erdeljsko). Ima jo tudi Saško, Angleško (Corn- \vallis), Francozko itd. —- Ostale spojine železa z raznimi kemič¬ nimi pervinami n. pr. s tantalom, titanoin, fosforom itd. so zelo imenitne za mineraloga, a kakor železne rude nimajo v človeškem gospodarstvu nobene važnosti, zato tudi tukaj ne bomo zasledovali njih razprostranjenosti po zemlji. Bi z m ut, zdravnikom, še bolj pa ženskam, ki se rade lepo- tičijo, dobro znana bela, nekoliko na rudečkasto nagibljajoča ko¬ vina, se v prirodi nahaja skoro zmerom samočist; spaja pa se tudi z ogljencem, žveplom, skislecem. Dobiva se v Schneebergu, Alten- bergu i. drg. na Saškem, na Češkem, Švedskem, Angležkeln (St. Agnes-Cornwallis), Ruskem (Beresov pri Katarinenburgu), Špan¬ skem (ert Finisterre). Nikelj se nahaja z žveplom spojen v Krušnih gorah, v Harci in Cormvallisu, z arzenom zvezan (navadno bakreni nikelj imenovan) na Saškem (Annaberg, Marienberg, Freiberg i. drg.) v Cormvallisu, Lancashiri (Leadenhills); tudi v Smolniku na Ogerskem. Kobalt se v prirodi nahaja spojen z raznimi pervinami, naj¬ večkrat pa z žveplom in arzenom. Žveplenat kobalt (kobaltov kiz) se dobiva na Švedskem (Bastnas pri Ryddarsbytta), na Vestfalskem (Jungferngrube pri Siegenu). Kobaltarzenat in kobaltov cvet na- reja rudohode v prehodnem in kristalinskem kamenji na Saškem ter se tudi dobiva na Radenskem, Norveškem (Skuterud), pri Gre- nobli (Allemont) in drugodi. Svitli kobalt v Tunabergu in drg. na Švedskem, Skuterudu na Norveškem, Conecticutu (izg. Konek- tiketu) v Zedinjenih deržavah Severne Amerike, Oravici (v Renatu). Kadmij um se nahaja skoro le cinkovim rudam primešan; redkokrat je spojen z žveplom. Arzenik je arzenova sokislina; arzen se imenuje dotična ke¬ mična pervina. Samočist se arzen v prirodi nahaja in sicer v Kruš¬ nih gorah, v Harzu, zlasti pa na Sibirskem. Največ pa je ta ko¬ vina, ki posreduje prelaz od nekovin do kovin, spojena z žveplom 125 ali pa z raznimi kovinami n. pr. z železom, bakrom, nikljem, ko¬ baltom. Arzeno žveplec (rudeči), tudi realgar imenovan, se nahaja v Kapniku in Nagiagu na Erdeljskem, Banjški Bistrici na Ogerskem, v vulkanskem kamenji ob Vezuviji, Etni in na Guadeloupi, na Ja¬ ponskem in Kitajskem. Operment (Auripigmcnt) ali rumeni arze- nov žveplec se dobiva na Ogerskem. Antimon, najkerhkeja vseh kovin, se v prirodi nahaja samo- čist po svinčnih rudnikih v Šali na Švedskem; dobiva se tudi v Allemontu (blizu Grenobla na Francoskem), v Harzu in na Mehi- kanskem (Cuencame, izg. Kuenkame). Pogostem se najde spojen z žveplom in nareja zlasti kot antimonovnati sijajnih ali raztok (antimonov trojni žveplec) po raznih krajih velike sklade in rudo- hode n. pr. v Malacki na Ogerskem, Kapniku na Erdeljskem, na Saškem (Mobendorf, Biiunsdorf), na Vestfalskem, Toskanskem. Do¬ biva se tudi pri Pribramu na Češkem in drugodi. Mangan se dobiva le v spojinah z drugimi rudninami, zlasti pa z železom; kajti ni je skoro železne rude, ktera ne bi imela nekoliko mangana primešanega (zato ima tudi železo navadno malo mangana v sebi, časih celo 4 do G%) in je tedaj za železom naj¬ bolj razprostranjen med težkimi kovinami. Kujavi manganovec (manganov prekis) se najbolj pogostem dobiva v prirodi, n. pr. v Turingiji, Harzu, na Moravskem (Ebersdorf, Tarnovice), v Alzaciji, pri Aberdeenu na Škocijskem itd. Še bolj razširjena po zemlji pa je manganovata spojina psilomelan imenovana. Malibden se nahaja z žveplom spojen posebno obilo na Saškem (Altenberg), v Cormvallisu, Uralu, Finlandiji itd. Uran se v prirodi nahaja le spojen s kislecem in semtertje tudi z drugimi rudninami, zlasti z žveplom in s fosforom (Saško, česko-Jaahiinov dol, Cormvallis, Bavarsko, Francosko — Autun, Limoges). Volfram se v raznih spojinah dobiva po raznih krajih. Vanadij um, ena najredkejih kemičnih pervin v prirodi, je primešan raznim železnim rudam ali pa spojen s svincem in bakrom (Zimapan na Mehikanskem, Taberg na Švedskem, v Slovenski Kaplji na Koroškem, Freiburg v Brizgavi, Beresovo pri Katarinenburg-u, Wanlockhead v Dumfrishiri, v Boliviji). Krom se nahaja v prirodi le spojen z drugimi rudninami, zlasti pa z železom in s svincem. Kromovec (iz železnega okisca in bromovega okisa:—pokojni Zajec ga je imenoval bromov železovec) se dobiva pri Kraubatu na Štajerskem, Grahovem na Sležkem, Grob- žici na Moravskem, v Černem lesu (Sch\varzwald), Šmrečinah, na Šetlandskih otocih, Sibirskem, v Tchasu, Pensilvaniji, Baltimoru. — Kromovokisli svinčeni okis se nahaja na zlatonosnih rudohodili (Beresov pri Katarinenburgu na .Ruskem in v pokrajini braziljski — Minas Geraes imenovani). Tudi hromit se dobiva v prirodi na več krajih, zlasti v Zedinjenih deržavah Severne Amerike. Tantal se v prirodi nahaja le spojen s kislecem in še taki kaj poredkoma; dobiva se na Švedskem, Connecticutu (imenovan 126 kolumbit), na otoku Kimiti tik Čuhonskega; pri Fiubi, Ftterby na Švedskem (tu imenovan itrotantalit); ferguzonit se imenuje nje¬ gova spojina blizu ertaFarewell v Grenlandiji; piroklor pa v Fried- riks\varnu. Titan je blezo ena najstarših prirodnih pervin; nahaja se malo po malo (in kaj po redkem) in zmerom oksidiran, semtertje spojen tudi z apnom in skremenico. Anatas (čisti titanov okis) na Francoskem (Oysans-Dauphine), v Smrečinah (Hof), Cormvallisu, Španskem, Braziliji (Itabira). — Rutil (titan in kislec) z raznimi rudninami pri Gasteinu (Salcburško), Lizensi (Tirolsko), Svinji pla¬ nini (Koroško), na Bavarskem (Aschaffenburg), Francoskem (St. Yrieux), Španskem (Buitrago), Sibirskem itd. — Titauit na pre¬ mnogih krajih; med drugimi v Avstriji na Saleburškem (Stubachov dol), Tirolskem (Pfaunders), Koroškem (Svinja planina) in Češkem (Toplice in Ustje na Labi). — Ešinit blizu Miaska na Ruskem. — Piroklor na Norveškem Lauervig) in v Uralu. — Polimignit na Nor¬ veškem (Friedrikswarn). Telur se v prirodi nahaja precej po gostem, ali samočist ali pa spojen z ogljenčevo kislino, pogostem tudi v zvezi z zlatom, z srebrom, svincem in z bizmutom. Samočist se z železom in zlatom nahaja pri Zalatni (Fatzebay) na Erdeljskem in Nemškem Pelznji na Ogerskem in še po nekterih drugih krajih na Erdeljskem. Ima ga tudi Norveško (TellemarkeiO, Sibirsko (Zavodinsk v Altaji), Bra- ziljsko (Minas Geraes), Virginija, Severna Karolina. I tri j um je tudi kaj redka kemična perviua v prirodi; nahaja se le spojen s fosforovo kislino in z okisanimi kovinami na Norve¬ škem (Lindernas i. drg.) in Švedskem. Berilij um je kaj redka rudnina v prirodi ter se nahaja le v zvezi z drugimi snovinami. Hrisoberil se dobiva na Moravskem (Weissenburg in Marschendorf), Sibirskem (Takovaja), v Braziliji, Pegu, Konektikuti. — Evklas poleg Topazov v Capao do Lane pri Villa rica v Braziliji, na Peruvanskem — Tenakit ima največ berilijuma v sebi. — Beril in sicer lepo barvani smaragd (najlepši se dobiva v dolu Tunka na Peruvanskem; skoro enako lepe dobi¬ vajo od leta 1831. ob Takovaji na Sibirskem) in sinjezeleui žlahni beril, navadno aquamarin imenovan v Uralu (Mursinsk), Braziliji, Algeriji, Vzhodni Indiji. Navadni beril se dobiva na premnogih krajih naše zemlje. C eri j um je tudi zelo redka rudnina v prirodi; nahaja se le okisan in zlasti spojen z kremenico ter se potem imenuje cerit (pri Ryddarshyttanu na Švedskem) in ortit (kremenica in še ne- kteri drugi okisi z cerijumom) v Krušuih gorah, Turingiji in na Švedskem. Cerijuma še ne morejo ločiti od lantana in didima, dveh drugih kovin in kemičnih pervin. Torij um se nahaja le v dveh kaj redkih rudninah, v toritu, ki ga dobivajo na otoku Lovonu (pri Brevigu) na južnem Švedskem, in v pirokloru. 127 Cirkonijum je silno redka pervina v prirodi; največ se dobiva spojen s kremenico ter se potem imenuje cirkon ali hiacint. Naberajo ga v zernah in kristalih na Ceilonu, v Pegnu, Madrasu, na Erdeljskem (Olapijan), Češkem (Bilin) i. t. d. Cetverti oddelek. Voda. Razen zraka je voda najbolj razprostranjena snoviua na zemlji. Voda se v različni obliki neprestano po njej pretaka, a pri tem se njena množina tudi nekoliko zmanjšuje; zmanjšuje se pa pervič zato, ker nobeden kamen in nobena organska stvar ni brez vode. Celo najterdejši in najgostejši kameni in rudnine n. pr. granit, porlir, bazalt, ahat, opal posrebljejo nekaj vode v se ter jo kakor higroskopično in kristalinsko vodo obderže v sebi. Večkrat je uže bilo rečeno, da kamenje in perst na poveršji neprestano preperite; pri tej spremembi se tudi z novimi telesi kemično zveže nekoliko vode, innarejajo se tako zvani hidrati ali vodani; in te vodine spo¬ jine s kislinami in osnovami zmanjšujejo drugič množino vode na zemlji. Geologi so preračunih, da jevsled teh prememb uže V, vse vode, ki je bila sperva na zemlji, zvezane z raznimi hidrati in dru¬ gimi stvarmi. Nasledki so očitni, kajti če se v prirodi premembe še tako počasi gode, gode se vendar in neprestano. Zgodilo se bode enkrat •— konci nedoločene predolge dobe, da se bode vsa voda na zemlji zvezala z minerali v razne hidrate. Ko pa bode voda iz prirode izginila, izginilo ali vsahnilo bode tudi vse orga- nično življenje. Zemlja bode potem popolnem podobna svojej sprem- niei, našej luni, na kterej ni več le kaplje vode; kajti na tej se je uže davno davno vsa kemično zvezala s kislinami in osnovami v puščobne hidrate. Tega se nam vendar še ni tako hitro bati, če prav voda vesoljnega morja (srednja globokost njegova postav¬ ljena 3250 metrov, drugi za srednjo globokost vzamejo 3900 m.), tehta le l / g , 4U0U vsega zemeljskega obla. Preračunih so namreč, da le vesoljno morje ima v sebi črez 1.500.000 kubičnih miriametrov vode. Kolika je ta množina, mislimo si lehko po sledečem. Voda, ki vsako leto v podobi rose, dežja, snega in toče ah sodre pade na suho zemljo, bi jo, vsa pravilno črez njo razdeljena, ne pokri¬ vala za meter visoko (dobro 97 centimetrov visoko bi stala) in bi merila dobro 1300 kubičnih miriametrov. Po takem bi se vesoljno morje, iz kterega se voda v podobi soparov vzdiguje, še le v 1160 letih posušilo popolnoma, ko bi mu prav nič vode ne pritekalo po rekah in potokih. Iz tega se lehko tudi sodi, koliko malo vode je vsaki trenotek v letu odločene od morja ter po tenkih in gostih 128 soparih (megle, oblaki) in po studencih, potokih, rekah in jezerih po zemlji razdeljene. Prav primerno govorimo o kroženji vode na zemlji, kajti kakor kri po človeškem telesu, tako se voda pretaka in kroži po zemlji (in njenem ozračji). Morje je oserčje tega vodnega kroženja, stu¬ denec vseh studencev, velikanska vodoshramba potokov, rek in vele¬ tokov. Morje (in voda sploh) se zmerom in povsodi, po leti in po zimi, ob gorkem ravniku in ob merzlima tečajema izhlapuje ter ozračje napolnuje s parami, meglami in oblaki. Iz oblakov in megle, sploh iz soparnega ozračja se pa voda zopet sceja na zemljo v kaj različnih podobah — namreč v podobi rose (in slane), dežja in snega, toče in sodre. Kar se te vode precej zopet ne izhlapi in kar je rastline ne poserkajo in živali ne popijejo, izgublja se pod rahlo zemljo ter na drugem mestu kakor studenec vre na po- veršje. Studenci se zbirajo v reke in veletoke, ki semtertje nare- jajo jezera ali pa naravnost v morje teko. In tako se kroženje vode neprestano ponavlja. Kopnozemeljske ali sladke vode je v pri¬ meri z morjem jako malo. Munke je nje množino cenil okolo 32 kubičn. miriamet. (75 kubič. milj, izpraznen morski kotel bi ona napolnila še le v 45000 letih. Buffon je cenil množino te¬ koče vode črez 198 kubč. miriam. (455 - 5 kubč. milj), de la Me- theria pa 148 kubč. miriam. (341 kubč. milj.) Studenci ali vrelci. Postanek studencev. J. Dalton (izg. Dosilfn), preslaven angleški fizikar in ločbar, je pervi skušal za Angleško kraljestvo dokazati, da res nanje pade toliko vode (dežja, snega itd.), kolikor se je ali izhlapi ali jo ži¬ vali in rastline popijejo in kolikor jo po raznih rekah in potocih odteče v morje. Po njem pade na Angležko vsako leto poprek 79'7 centim. (3P4 angl. palc) vode iz ozračja, s prišteto roso pa 91 (centim.), kar črez leto in dan da dobro 130 kubičnih kilome¬ trov vode (iz ozračja). Te vode odteče vsako leto okoli '/, J5 po Temzi v morje, po drugih rekah pa % 5 (po vseh tedaj dobro 33 centim, padevine), ostala pa se izhlapi ali jo pa rastline in živali poserkajo ali se zveže v hidrate. Glede na enake preiskave se lehko reče, da se vse vode, iz ozračja padajoče, tretjina precej izhlapi ali jo pa rastline in živali poserkajo, druga tretjina se precej po poveršji odteče v morje, reke in potoke in zadnja tretjina je zleze v zemljo in ravno zadnja ta tretjina na drugem mestu nareja studence. Voda leze skozi rahlo zemljo zmerom niže, dokler ne pride do sklada ali plasti zemeljske, ktera je ne pušča skozi sebe. Ne¬ koliko se je pa navzame vsako, tudi najterše kamenje (granit, portir), kajti vsako je luknjičavo; zato so stene najglobokejših rud- 129 nikov tudi v zmesnem kameliji opolzne in mokre. Rahla njiva puhlica je premnogo sama popije, drugo pa rastline v se poserkajo ali jo vsaj zavirajo lezti globokeje v zemljo. Najglobokeje leze skozi prodnato ali peščeno zemljo; plasti iz ilovice in lapora pa je naravnost ne puste prav nič skozi sebe. Če pride voda do plasti, skozi ktero ne leze globokeje, teče po njej ali noter v zemljo, če je plast noter naklonjena, ali pa proti njenemu koncu, proti poveršju zemeljskemu, če je plast na unanjo stran naklonjena. Taka plast se imenuje vodo no s na, na njej tekoča voda pa vodna žila. Kjer vodonosna plast derži do poveršja, vre po njej tekoča voda izpod zemlje in ravno tej vodi pravijo studenec ali vrelec. Zato so v gorah one strani (ali ona pobočja), na ktere so gorski skladi s konci naklonjene. posebno bogate raznih stu¬ dencev ; v ob takih pobočjih studenci večidel vro v verstah izpod zemlje, če so pa skladi prelomljeni in vzdignem, odtekati se voda ne more po njih ter ne nareja po raznih stopinjah več studencev v verste razstavljenih, ampak po prelomu vzdignenih skladov leze na stran ter skuša po tej poti priti do poveršja. Če pride voda v zemlji do horizontalne (na nobeno stran ne naklonjene) plasti, ki jo skozi se ne pušča, nabera se na njej tako visoko, dokler ne začne odtekati na strani vodoravne plasti. Tej vodi, ki v zemlji nad vodonosno plastjo navadno stoji toliko vi¬ soko kakor v bližnji reki ali v bližnjem jezeru iu morji, pravijo podtalna voda (Gruudwasser). Podtalna voda v rečenem kraji sedaj rase (stoji više nad vodonosno plastjo), sedaj pa upada (stoji niže), prav tako kakor gladina bližnje reke ali bližnjega jezera in morja. V gosto naseljenih krajih, zlasti v velikih mestih, zamore podtalna voda zdravju škodovati. Po teh krajih leze nam¬ reč scalnica iu druga nesnaga ali dežnica in snežnica z raznimi živalskimi in rastlinskimi tvaricami v tla, v tla, ki so sedaj z vodo napolnjena, sedaj le vlažna ali mokrotna, ter v njih razpadajo, pre- pere in gnjijejo ter zrak okužijo. Pogubljive njih nasledke so najprej skušali pokazati Angleži in Francozje; poslej pa se je Pettenkofer, sloveč učitelj zdravilstva na vseučilišči v Monakovem, s temi razmerami najbolj pečal ter dokazal, kako se ravno kužne bolezni (kolera azijska, tifus ali močuh — legar i. dr.) ravnajo in razširjajo po višanji in nižanji podtalne vode. Studenci vro na kaj raznih krajih izpod zemlje. Povsodi jih je največ ob pobočji iu znožji gora; nahajajo se pa semtertje tudi verh hribov ali vsaj blizu njega, po ravninah in nižavah, po moč¬ virjih in ob morskem obrežji, celo na tleh rek (v vodotočih), jezer in morij (n. pr. v zalivu pred mestom Spezzia v gorenji Italiji, v Egejskem morji, v prelivu med Jukatanom in otokom Kabo v In¬ dijskem oceanu, kjer dobro 26 -miriametrov od obrežja v morje teče Buremputer itd.). Nekdaj so mnogo ugibali, odkod studenci dobivajo svojo vodo. Sedaj je dokazano, da se skoro vsi studenci napajajo z vodo, ki v podobi dežja iu snega, rose, toče in sodre pade iz ozračja na tla. Le na dveh ali treh krajih so dosedaj opa- Zomljepis, 9 130 zevali studence, kterih voda se razhlapuje iz vodnih par ognjeni- škili gor (na vulkanskem otoku Pantelariji, Stromboli in verhpika na Tenarifi — narines del Pico). Semtertje so blizu morskega brega in na otocili tudi studenci, ki se ravnajo po morski plimi in oseki ter sedaj teko, sedaj pa usahnejo. Uže starodavniki so ob¬ čudovali tak studenec pri Ivadizu na Španskem; nahajajo se tudi pri Brestu, Calaisu (izg. Kalen) na Francoskem, Bergenu op Zoom, Ševeningenu na Holandskem, na Grenlandskem, ki teko le ob visokih plimah itd. Voda iz ozračja pada na zemljo, se vanjo zgublja in leze v z viših krajev v niže , kjer se dalje časa ali pa prav nič ne mudi ter se vsled vodotežnega zakona zopet vzdiguje in kakor studenec iz zemlje vre. Drugodi prihajajo sicer studenčnica pod zemljo iz viših krajev, vendar v nižini vre precej iz poveršnje zemeljske plasti. Ponekodi se studenci napajajo v više stoječih jezerih, iz kterih voda teče v poševnih razpokah in podzemeljskih cevih. Po¬ nekodi dobivajo studenci vodo iz bližnjih rek, če te nekoliko više teko, kakor so postranske planjave. Še na drugih krajih izvirajo studenci iz podzemeljskih vodoshramb, iz kotlin z vodo napolnjenih in iz podzemeljskih jezer, iz kterih se po poševnih cevih in raz¬ pokah voda le odteka; semtertje pa iz teh podzemeljskih vodoshramb leze globokeje v zemljo noter do vododerži^ plasti, od ktere jo vodotežna moč žene kvišku, da kakor studenec izpod zemlje vre. Iz rečenega se vidi, da se vsi studenci ravnajo po vodotežnih zakonih; po njih se ne ravnajo le studenci, kterih voda iz viših krajev prihaja in kakor po poševnih cevih tekoča na nižih izvira; ravnajo se po njih tudi oni studenci, ki v nižinah globoko iz tal vro. Pri teh je navadno vodni tlak ona silna moč, ki vodo globoko izpod zemlje kvišku žene. Semtertje vodna para in drugi plinovi v podzemeljskih votlinah nadomestujejo vodni tlak ter na vodo, v podzemeljski kotlini se stekajočo, pritiskajo in jo skozi razpoke in luknje ženo na poveršje. Vodni tlak je vzrok celo onih studen¬ cev, ki verh hriba ali blizu njega izvirajo. Tako so se prej zelo čudili nad Čarobničnim studencem verh Brokena v Harzi, ki daje na dan okolo 50 kubičnih metrov vode. A premerili so, da studenec izvira G metrov pod najvišo točko rečenega hriba. Ko bipoveršina nad njim v polumeru merila le 160 metrov, preračunih so, da bi lehko dajal na dan črez IGO kubičnih metrov vode, ko bi te na poveršino vsako leto le G5 centimetrov na debelo padlo in bi vsa studencu pritekala. Artoiski vodnjaki. Tudi pri umetno napravljenih studencih žene vodni tlak vodo izpod zemlje. Imenujejo jih v obče artoiske (izg. ar- toaske) studence, ker so jih v severni francoski pokrajini, v grofiji Artoisi (izg. Artoazi), najprej (leta 112G.) napravljali. Arago, imenitni francoski astronom in prirodoznanec, je najob- 131 širneje popisal te za suhe kraje preimenitne studence, njih vodne in dotične geologične razmere (Oeuv. compl. VI. str. 263—480). Pri zelo razprostertih skladih zemeljskih, poševno v veliko kotlino zavitih, se pogostem od daleč okolo voda zbera na vododeržni plasti; pa ker nad njo ni le rahla zemlja, ampak je še kakova druga vododeržna plast, ne more se voda kljubu velikemu stran¬ skemu tlaku pokazati na poveršji dotične pokrajine. Neprestano se nabera v tej podzemeljski kotlini ter se k večemu na konci vododeržne plasti polagoma odteka. Če se preverta gornja vodo¬ deržna plast, primerna je luknja rami občevalnih posod, iz ktere se voda navadno zelo močno in visoko vzdiguje. Primerno se bi voda morala tako visoko vzdigovati, kakor visoko stoji verhni ko¬ nec vododeržne plasti, po kterej se na pošev steka do izvertane luknje. Semtertje so opazevali, da je več vodonosnih plasti druga na drugi in med njimi pa so plasti rahle zemlje. Pri Dieppi na Francoskem (ob kanalu la Manche) jih je do 330 metrov globoko sedem, iznad kterih kaj močni studenci zelo visoko vro. V sedanjem stoletji so po raznih suhih pokrajinah izkopali artoiske vodnjake, ki ljudi in živino napajajo; drugodi n. pr. v Algeriji in v puščavi Saharski so ti umetni studenci oživili na¬ ravo; puščobna tla so se pokrila z najbujnišimi rastlinami. Zarad te prevelike njih vrednosti v vodeubogih pokrajinah napravljali so jih uže stari Egipčani, in na Kitajskem se nahajajo na premnogih krajih do 900 metrov globoki, o kterih najstarša zgodovina na no¬ benem mestu ne spričuje, kedaj so jih izvertali. Najglobokejši artoiski vodnjak je sedaj blezo v Mondorfu na Luksenburškem, meri namreč 730 metrov (in sicer 521 m. pod morsko gladino); vodnjak la Grenellc v Parizu meri 547 metrov in vendar se iz nad njega voda še 28 metrov visoko vzdiguje. Iz enakega vodnjaka v Toursu (izg. Turu) na Francoskem brizga voda še skoro 20 metrov visoko nad verhnjo luknjo. Vodnjak v Neusalz- \verku na Vestfalskem je skoro 700 metrov globok (prim. str. 104), v Riidersdorfu pri Berlinu okolo 290, v Congei au Cher (izg. Kon- šei o Šer) na Francoskem okolo 319, v Wurzburgir na Bavarskem dobro 65 metrov (vendar iz tega leti voda še dobro 11 metrov visoko). Množina vode raznih studencev. Ponekodi teko jako močni studenci, ponekodi pa dajo le malo vode, tako da komaj curlajo izpod zemlje; tudi ne teko zmerom enako močno ■, nekteri se zelo napno ob deževnem vremenu, nekteri pa, zlasti v visokih gorah, ob suhem, zelo vročem poletji, kedar se razstopi največ snega ih leda. Tudi so v 'tem oziru razne studence, zlasti pa naravne še premalo opazevali in med seboj primerjali. Artoiski vodnjak la Grenelle v Parizu je tako močen, da daje vsak dan 3 milijone litrov vode, skoro 200 metrov globo- kejši v Neusalzwerku pa le 29380; v Congei au Cher je daje celo 9 * 132 5,836.000 litrov ter nareja mali potok. Enake, da še v e če razlike so med naravnimi studenci. Vsi studenci v Karlovih varih dajo vsak dan blezo 65.000 litrov (črez 192.000 kubič. črevljev), v Ba- denskem-Badenu pa le 4800, studenec pri Vignoni (izg. Vinjoni) na Toskanskem črez 55300, vrelec pri Upsali na Švedskem le ne¬ kaj črez 5000 litrov (na dan). Nekteri studenci so posebno močni, zlasti studenci, po kterih se le pod zemljo odtekajo velika jezera. Studenec Savica pod Triglavom je jako močen ter nareja mnogo obiskovan velečasten slap; velik slapGoling imenovan, nareja tudi stude¬ nec, o kterem pravijo, da pride iz Kraljevega jezera pri Berchtesgadnu na Bavarskem in Timav pri Devinu na Primorskem nosi ladije do izvira, Loiret (izg. Loare) na Francoskem celo parobrode itd. Začasni in presihajoči studenci. Studenci ne teko zmerom enako močno. Množina njih vode se zlasti ravna po množini ulage iz ozračja (po dežji in rosi, snegu in ledu). Nekteri studenci teko le ob deževnem vremenu, ob mo¬ krem času, potem pa pojemajo in nazadnje celo popolnem usahnejo. Ko se ob novem dežji zopet napolni njih podzemeljska vodoshramba, v kterej se napajajo, začno znova vreti. V visokih gorah so stu¬ denci, ki teko le po leti, posebno močno ravno ob veliki vro¬ čini , ki sneg in led gorski topi; po zimi pa usahnejo ali vsaj jako slabo teko, kajti v merzlem času ni niti suežnice niti dežnice, ktera bi jih napajala. Takim studencem pravimo začasni vrelci; ponekodi pravijo hudourniki onim začasnim studencem, ki le ol) močnem deževji vro. Nekoji studenci teko le v določenih dobah , tako namreč da potem počasi pojemajo ali pa h kratu prenehajo. Črez nekaj časa začno znova tako močno izpod zemlje vreti, kakor so poprej vreli. Doba kedaj teko , kedaj pa presihajo, je večidel določena ter se redoma ponavlja; pri nekterih se ponavlja jako neredno, tako da še misliti ne moremo (pravega vzroka), zakaj sedaj teko, sedaj pa ne. Tem vrelcem pravijo presihajoči studenci. Blizu jezera Komskega je studenec, ki praviloma vsak dan trikrat pojema. Bullerborn blizu Altenbekuraa v Paderbornski pokrajini je v pre¬ teklem stoletji po leti zmorom usahnil, ali pa le tekel vsakih 6 ur, pomladi, jeseni in po zimi vrel je vsake 4 ure in pol tako močno, da je gnal nekaj mlinov. Sedaj neprenehoma teče, a dosta slabeje ko nekdaj. Presihajoč studenec pri Eichenbergu blizu Witzenhau- sena v pruski Hesiji presihuje redoma vsake dve uri. Vodnjak na gradu v Karlovih varih je leta 1809. (2. septembra) h kratu usah¬ nil in je še le 15. oktobra 1823 jel teči tako močno ko poprej. V Švajci in po južnem Francoskem je še mnogo studencev, ki teko le v določenih dobah. — Opomniti tudi moremo, da vsi začasni in presihajoči vrelci navadno neprestano teko ob dolgem ne¬ prestanem deževji; le v Griziji (Graubiindten) jih je blezo nekaj, ki o suhem lepem vremenu teko, ob gerdem mokrem pa usahnejo. 133 Za nas posebno zanimivi so tudi studenci, ki sedaj pa sedaj napajajo C ir kn iško jezero. Misliti si moramo, da je ondev razvotlanem kraškem kamenji premnogo razpok, podobnih krivim nategom t. j. zakrivljenim cevem , kterih krajša rama derži v podzemeljske vo- doshrane (podzemeljska jezera in kotla z vodo napoljnena), daljša pa do jezera. Ko hitro se vodoshramba ob deževnem vremenu na¬ polni , da voda v njej stoji vsaj malo više, ko je krivina natege, začne se (vsled vodotežnega pravila) voda po razpoki odtekati. Odtekala se bode tako dolgo, dokler nje gladina v vodoshrani ne pade do konca krajše rame krive natege. Potem studenec pre¬ neha in sicer za toliko časa, da se vodoshrana znova napolne do zaznamovane visokosti. Ta doba bode tem daljša, čim prostorniša je vodoshrambe in čim manj vode jej od strani počasi priteka. Ce se lepo vreme redoma versti za gerdim, bodo studenci ob jezeru tekli in presihali v enako dolgih dobah. V neredno deževnem letu bodo podzemeljske vodoshrane skoro zmerom z vode napolnjene in studenci bodo tudi neprestano tekli. — Še bolj zanimivi so pa presihajoči studenci v vulkanskih pokrajinah, izmed kterih bodemo poslej najimenitniše našteli. Merzli in gorki studenci ali temperatura raznih vrelcev. Temperatura studenčnice je silno različna; opazevali so studence, kterih temperatura je bila le malo nad lediščem, na¬ sproti pa pri drugih celo črez 100" C. Najhladnejši so oni stu¬ denci, ki izvirajo blizu ločnice večnega snega, ali pa jih napajajo talejoči se ledniki. V Tirolskih planinah je pri nekterili ledniških studencih temperatura merila 2 do 6°, nad gorenjem lednikom Grin- dehvaldskem v Švajci je temperatura studenca celo le 3 do 3'3 0 G. Geysir na vulkanskem otoku Islandiji pa 99° (po drugih le 90", ali pa celo 127° C.). Sledeče kazalo kaže temperaturo nekterih najimenitniših stu¬ dencev : Geysir na Islandiji. 99° Celsija. Stud. na otoku Ischii. 98° „ Aguas de Comangillas pri Guanajati v Mehiki z 96" „ Petrov stud. v Kavkau. 90° „ Aidipso na Evbeji.90—17" „ Chaudes aigues (Francosko). 87" „ Stud. pri Brusi . 85° „ Katarinin stud. (Kavkaz). 81° „ Abano v Evgen e j ih (Italija). 37—37° „ Karlovi vari (Češko) . ..71—53« „ Wiesbaden (Nasausko). 70" „ Pozzuoli (Neapelj). 68" ,, Baden v Badenskem.67—43° „ Pestheny (Ogersko). 63" „ 234 Herkulovi vari (Ogersko) . Vari v Budi (Ogersko) . To puško (Slavonsko) . Stubica (Hervatsko) . H a r k a n y (Ogersko) . Aachen (Prusko) . Toplice (Hervatske) . Sklene toplice (Ogersko) . , . . . Lucca (Toskansko) . Lipnik (Slavonsko) . Toplice (Češke). G a s t e i n (Salcburško). Ems (prusko Nasausko). Batli (Angleško). Vichy (Francosko) . Bareges (Francosko) ....... Teržec (Montefalcone). Baden (pri Dunaji) . .. Rimske toplice ^Štajersko) . . . . Laške toplice (Štajersko). D o b e r n a (Štaj ersko ). Topel vrelec pri Zbelovem na Štajarskem Toplice (Kranjske). Ribar (Ogersko). Z 1 i j a č (Ogersko) . Lučka (Ogersko) . .. Jeger (Ogersko). Topelbad (Štajersko) y . Toplice pri Soštanji (Štajersko) . . . Bagnoles (Francosko). Sacedo (Špansko) . . .. V o s 1 a u (Avstrija) . Ifferten (Švajca) . B u g y o g o ( Erdeljsko) . Annaberg (Saško) . Audinac (Francosko). Mol ar (Špansko) . Da so studenci nekteri bolj topli, nekteri bolj hladni, ravna se po različnih prirodnik razmerah. V obče se njih tempera¬ tura ravna po zemljepisni širjavi in po podnebji onega kraja, v kterem izvirajo, še bolj pa po temperaturi kamenja ali zemeljskih skladov v onih globočinah, iz kterih vro. Uže v odstavku „Drob ali jedro naše zemlje in vzroki vulkanskih moči“ (str. 103) je bilo rečeno, da se temperatura poveršnjih zemeljskih plasti prominja po letni in dnevni toplini ozračja nad njimi. .Globokeje pod temi poveršnjimi plasti je temperatura vsake plasti konstantna ali stalna — namreč leto in dan ni niti veča niti manja. Boussingault 135 (izg. Rusinjo), preimenitni francoski ločbar, in drugi opazevalci so zasledili, da je meja mod stalno in premenljivo temperaturo zemelj¬ skih plasti po zmerno toplem pasu 20 do 26 metrov globoko (pod poveršjem zemeljske skorije), po vročem pasu pa le 3 do 6 metrov pod poveršjem. Zato kažejo toplomeri v kletih parižkega observa¬ torija, ki so 28 metrov globoki, zmerom isto temperaturo namreč od leta do leta 11‘76° C. Vsi studenci, kterih voda teče le po poveršnjik plastih ze¬ meljskih noter do meje med stalno in promenljivo temperaturo, ime¬ nujejo se mer zli vrelci; njih srednja temperatura je v obče to¬ lika, kakor srednja temperatura ozračja onega kraja, v kterem iz¬ virajo. V posameznih časih pa je njih toplina jako premenljiva, sedaj veča sedaj manja, kakor temperatura ozračja. A. Humbolt je dalje opazeval, da je temperatura teh izpod poveršnjih plasti ze¬ meljske skorije tekočih studencev po vročem pasu veliko manj pro- menljiva, ko po drugih zemeljskih pasovih; in sicer je temperatura studencev na vročem pasu malo pod srednjo letno temperaturo on- dešnjega ozračja, na merzlem pasu malo nad srednjo letno tempe¬ raturo ozračja; ob sredi severnega in južnega poluobla — namreč ob 46° zemljepisne širjave pa je temperatura merzlih studencev enaka srednji letni temperaturi ozračja. Na vročem pasu voda ta- cega studenca niitakor ne okrepča človeka, na zmerno toplem oživlja rastline in živali, na merzlem — po Islandiji in Laponskem pa je voda tako merzla, celo ledena, da ob kratkem in zelo vročem po¬ letji razne rastline v njej oterpnejo in odmro. — V visokih gorah, s snegom in ledom pokritih, se pogostem nahajajo studenci, ki so dosta hladneji, kakor ozračje ob njihovem izviru. Taki studenci se navadno napajajo s snežnico in lednico in se v podzemeljski plasti, skozi ktere njih voda leze od snežnin inlednikov do izvira, niso toliko ogreli, da bi njihova temperatura bila enaka srednji letni temperaturi ozračja ob njih izviru. Studenci, kterih voda se globoko v zemlji, še pod mejo med stalno in promenljivo temperaturo, pretaka, imajo zmerom enako temperaturo. Voda, ki je iz ozračja padla na zemljo ter globoko vanjo lezla, navzela se je topline dotične zemeljske plasti. V obče so studenci s stalno temperaturo dosta toplejši, kakor je poprek ozračje ob njih izviru. Če so semtertje prinekterih opazevaline- koje promembe njih temperature, so te zelo majhne, časih skoro popolnem neznatne. Neznatne so zlasti pri zelo gorkih studencih ; pri manj toplih se one premembe ravnajo po hitrosti, s ktero teko skozi poveršnje plasti zemeljske skorije, po množini njih vode in po različnosti kamenja, ki sestavlja poveršnje plasti (ali so dobri prevodniki toplote ali slabi). Iz globokejih krajev pod zemeljsko skorijo ko njih voda pride, tem toplejši so, ker se toplina redoma množi proti zemeljskemu središču. Studenci, kterih stalna tempe¬ ratura je viša kakor srednja letna temperatura ozračja ob njih iz¬ viru, se imenujejo topli ali gorki studenci (po gerški „terme“). 136 Iz rečenega uže samo ob sebi sledi, da na raznih straneh zemlje imenujejo tople studence, ki so med seboj po tempera¬ turi jako različni; kajti po kaj različni srednji letni toplini na raz¬ nih straneh naše zemlje prominjati se mora tudi pomen besede topli studenec; in nikakor se s številom ne da določiti, koliko sto¬ pinj toplote mora imeti merzli, koliko pa gorki vrelec. Visoko v gorah n. pr. izvira studenec, ki ga, glede na srednjo letno tempe¬ raturo ozračja ob njegovem izviru, prištevajo med tople vrelce; ob znožji iste gore ali v bližnji dolini izvira drugi studenec iste sred¬ nje temperature kakor vrelec na gori, a prišteva se z ozirom na srednjo letno toplino ozračja ob njegovem izviru merzlim ali zelo hladnim studencem. Studenec na Švedskem se prišteva termam, drugi studenec iste temperature ob ravniku pa zelo merzlim stu¬ dencem. Čim bliže je studenec, se lehko v obče reče, ravniku in morski gladini, tem toplejša mora biti njegova voda, da se prišteva toplim vrelcem — in nasproti čim bliže tečajema in čim više nad gladino morsko, tem manj toplote je treba njegovi vodi, da se še prišteva gorkim studencem. Studenec pri Giwarta-Fiiill na Lapon¬ skem z + 1’2° C. se imenuje terma, kajti srednja letna tempera¬ tura ozračja je onde — 3" C. Ob ravniku je srednja temperatura ozračja okolo 26 do 28" C., zato mora temperatura ondotnih stu¬ dencev biti vsaj 30" C., da se prištevajo še toplim vrelcem. Ker so te toplinske razmere po raznih krajih tako različne, so studence, ne oziraje se na srednjo letno temperaturo ozračja ob njihovem izviru, po lastni njih toploti razdelili na čet v or e. Potem so vsi studenci, kterih temperatura iznaša + 30" C. in več, terme ali pravi gorki studenci, od + 20" do + 30° C., mlačni studenci, od + 15° do 4- 20" C., hladni studenci, od 0° do + 15" C. pa merzli studenci. Terme ali topli studenci sami na sebi se tedaj imenujejo vsi vrelci, kterih stalna temperatura je viša, ko srednja letna tempe¬ ratura ozračja ob naj bolj gorkem pasu na zemlji. Po njih toplini so pogostem preračunih globokost, iz ktere morajo priti. Navadno računijo namreč na 1° C. toplote po 30 do 32 metrov globočine (Prim. stran 104). Pravi topli studenci se zelo pogostem na¬ hajajo ter so brez vsega pravila razdeljeni po zemlji. Ponekodi so visoko v gorah in globoko v dolinah, ponekodi pa po nizkih ravni¬ nah in ob morji, po merzlem in gorkem podnebnem pasu, ob rav¬ niku in ob tečajnikih in po naj bolj različnih zemeljskih tvorbah. Vroči studenci. Ker so topli studenci po vseh straneh zemlje, pričajo, da ze¬ meljska sredina mora res imeti posebno sebi lastno toploto; med toplimi studenci pa zlasti zelo vroči pričajo, da mora zemlji lastna toplota kaj velika biti. Vroči studenci so ko ognjeniki posejani po raznih straneh zemlje, največ pa jih je blizu gorečih ali ugasnenih 137 ognjenikov in po pokrajinah iz plutonskih ali vulkanskih utvarov n. pr. bazaltskega, trahitskega kamenja. Zelo vroči studenci, daleč od ognjenikov so n. pr. pri Gelmi v Algeriji med Konstantino in Bono (Haman-Meskutin>, kterih temperatura je med 87 do 100° C.; vro kaj močno iz stožkov do 10 metrov visokih in iz najter- šega kapnika nakopičenih. Tudi v Kaplandiji izvirajo vroči stu¬ denci iz peščenca; in A. Humbolt pravi, da so najbolj vroči vrelci, ki neprenehoma teko, ravno daleč od gorečih gora kakor Aguas calientes de las Trincheras (izg. Aguas kalientes de las Trinčeras) ob severnem obrežji Venezuelskem (med Porto-Cabello in Novo Va- lencijo, — njih temperatura je 97" C.) in Aguas de Comangillas (izg. Komhiljas) pri Guanajuati na Mehikanskcm. Večidel pa vsili izverajo na mestih, kjer so plasti zemeljske skorije prelomljene in vzdignene. Da njih voda izvira iz ozračja, dokazal je fizikar in ločbar Bunsen v islandskih vrelcih. Pri zelo različnih preiskavah je zmerom našel v zraku, njihovi vodi primešanim, isto razmero dušca kakor v zračni ulagi. Pred ko ne voda iz ozračja po razpokah in luknjah leze silno globoko v zemljo, kjer se zelo razgreje; potem jo vodne pare in drugi plinovi šiloma kvišku ženo. Zato nekteri vrelci tako močno brizgajo izpod zemlje. Najzanimiviši vroči studenci so na Islandiji in Novi Zelandiji. Na Islandiji sta po Ilaukadalskem ob podnožji hriba Barnafella veliki Geysir in Strokkur najimcnitniša. Njih voda ima v sebi raztopljenih dosta terdih stvari, zlasti pa ogljenčcvokisli natron, natrijumov klorec, žveplenokisli natron, kremenico, potem ima tudi nekaj neraztopljivih tvari. Veliki Geysir (od islandske besede geysa t. j. divjati, po drugih pa = vrelec), je iz kapnika in kremenca ob izviru nakopičil okolo 9 metrov visok stožek, kte- rega premer meri 65 metrov. Verh tega stožka je okrogel kotel dobro 2 metra globok in 16 do 20 metrov širok; sredi kotla se na dnu vidi okplo 3 metre široka okrogla luknja, dobro 22 metrov glo¬ boka. Voda v kotlu je večidel čista in mirna ter se polagoma na- raša, tako da na vzhodni strani odteka po malih grabničih. Pri polnem kotlu je temperatura vode na (njenem) poveršji 76 do 89°, v luknji pa tako globoko, kolikor je je bilo doseči 122 do 127" C. Po izmetu je voda povsodi nekaj hladneja, na poveršji kotla ima le 60 do 70" C., v luknji pa 122". Voda iz njega brizga vsako uro in 20 do 30 minut, vendar ta doba ni prav natanko določena; z zelo veliko močjo, pa po enkrat na 24 do 30 ur. Vsled močnega tlaka globoko v luknji se blezo voda silno razgreje ter h kratu promeni v paro; razpenjavost njena šiloma poganja vodo iz viših delov luknje in kotla in sicer pri glavnih izmetih po 25 do 30 metrov visoko v ozračje. Prekrasno to pokanje in bljuvanje terpi neprestano okolo 10 minut, potem zopet vse potihne. Kotel seje popolnem izpraznil in celo v srednji luknji popolnem umirjena voda stoji po dva metra pod robom. Pri bljuvanji se voda v ozračji nekoliko ohladi in ker je nekoliko pade znova v kotel in luknjo, pojasnuje to dovoljno, zakaj je temperatura vode v luknji in kotlu po izmetu nižja 138 kakor pred izmetom. Strokkur ali Strokkar (t. j. pinja ali maselnica) je okolo 100 stopinj hoda od Velikega Geysira; njegov kotel iz kap¬ nika je podoben narobe postavljenemu stožku, kterega premer na verhu meri dobro 2 metra. Voda skoro vedno stoji 3 do 4 metre pod verhom, neprestano šumi in vre ter je v doljnem delu malo črez 13 metrov globoke pinje do 114" C. vroča. Bljuje pa na dva do tri dni in navadno še više meče vodo kakor Geysir; časih tudi pesek in grošč. Bljuvanje terpi okolo 15 minut. — Blizu teh blju¬ vajočih vročih studencev je še okolo 40 drugih, ki se odlikujejo z enakimi prikazki. — Skoro 60 kilometrov od teh se nahaja druga skupina vročih studencev, med kterimi je Litli-Geysir (t. j. mali Geysir) najimenitniši. V Kaliforniji, ne daleč od doline Napa, so našli zelo vroče studence, ki kakor Geysir na Islandiji s prenehljeji iz zemlje vro. Med njimi največi bljujejo vrelo vodo po 6 do 10 metrov visoko. — Ferd. Hochstetter je na severnem otoku Nove Zelandije opaze- val več sto vročih studencev, ki ali neprenehoma vro ali pa s pre¬ nehljeji (v določenih dobah) vrelo vodo iz luknje brizgajo. Te imenujejo na Novi Zelandiji ,,puias“ (na Islandiji jim pravijo hver- jari). Najimenitniši so začasni vroči vodometi pri Tokanu, pri Orakeikorokou, pri Kotomahani itd. Med njimi se najbolj odliku¬ jejo studenci ob bregu Rotomahana t. j. gorkega jezera, kajti njih beli tuf se je ob straneh sterdil v sprelepe stopinje, kterim ni para na celem svetu. Naj velečastniši je vrelec Tetarata, kterega kotel — bel kakor sneg, je 26 metrov dolg in 20 širok. Sredi je ta studenec pred ko ne tako vroč kakor vrela voda, ob robu kotla pa je njegova temperatura še 86° C. Studenčnica in njene snovine. Kemično popolnoma čiste vode ni nikjer na svetu; prime¬ roma najbolj čista je dež ni c a in snežni ca. Preiskave so nam¬ reč pokazale, da ima dežnica v sebi nekaj zraka ali vzduha (do 1 / 2 nje prostornine), ogljenčeve kisline (do '/„ nje prostornine), pogostem tudi (zlasti ob hudih plohah) nekaj tlušečne kisline (so- litarna kislina) in amonijaka. Še več raznih snovin pa ima v sebi studenčnica in potočnica, kajti navzame se jih iz zemlje, skozi ktero ali po kteri teče, kar je uže stari Plinij jako dobro zaznamoval z besedami: quippe tales sunt aquae, quales sunt terrae, per quas fluunt. Najimenitniša snovina v studenčnici je ogljenčeva kislina; nekoliko je ima vsak vrelec, vendar je množina njena pri raznih jako različna. Kteri je imajo posebno veliko , imenujejo se kisle vode ali slatine. Ogljenčeva kislina v studenčnici je zato tako za¬ nimiva, ker posreduje in pospešuje raztopljen) e mnogoverstnih soli, sosebno pa ogljenčevokislega apna in ogljenčevo-kisle magnezije, ki sta v čisti vodi skoro popolnoma neraztopljiva. Po množini soli, raztopljenih v vodi, ločijo se terdi in mehki studenci. 139 V terdi vodi, ker je apnata, ostane sočivje, ktero se v njej kuha, terdo; v mehki vodi, ubogih apnatih snovin, se so¬ čivje mehko razkuha. Skoro vsi studenci imajo terdo vodo, kajti ta se je skozi zemeljsko skorijo tekoča bolj ali manj navzela raz¬ nih snovin. Da so žvepleno-kisle soli v nekterih raztopljene, kaže nže njih neprijeten duh, kteri izvira iz njih vodenčevega žvepleca. Terde snovine so ravno tiste, ki raznoverstno spojene sestavljajo zemeljsko skorijo; zlasti alk a 1 iji, persti in kovinski okisi spojeni z žvepleno kislino, kremenico, ogljenčevo kis¬ lino, fosforno kislino, klorom, jodom, bromom, fluorom itd. Te snovine, v studencih raztopljene, ravnajo se po večem po tvorbi ali kamenji, iz kterega voda vre. Vode z natro- nom in ogljenčevo kislino izvirajo večidel iz vulkanske zemlje. Toplina studencev ima večidel mnogo upliva na množino v njih raztopljenih snovin; v obče jih imajo topli mnogo več v sebi kakor merzli. Karlovi vari n. pr. imajo v sebi raztopljenih toliko soli, da hi posušene tehtale vsako leto okolo 1Š milijonov kilogra¬ mov. Močni Karlovi vari se tudi prištevajo med vrelce, ki imajo največ terdih snovin v sebi. Nasproti ima od leta 1038. znana in zelo sloveča toplica Pfalfers v švajcarskem kantonu sv. Gala v sebi le 0 - G325°4> terdih snovin, Gastanjska na v Salzburškem pa le 0 - 0388% t. j. še manj ko navadni vodnjaki. Še bolj ko po toplini se pa njih množina ravna po lastnosti kamenja po kterem, stu¬ denci teko. Različno veliko ga raztopi, če je kamenje spreperelo, ali ne, če je razdrobljeno, ali pa skupno, zmesno in terdo, če se nahaja v velikih legah, ali le’’neznatnih plasteh in čokih, sploh če se v vodi hitro raztopi, ali pa le počasi. To dovoljno razjasnuje, zakaj je studenec Loka na Švedskem (v pokrajini Nerike med Ve- terskim, Tenerskim in Melarskim jezerom) tako čist. da nima skoro prav nič terdih snovin v sebi. Navadna sol se šteje med najlože raztopljive stvari, zato so nektere solnice ali slane vode ž njo skoro popolnem nasičene. Zdravilne vode in rudnice. Zdravilne vode se imenujejo sploh vse, ki imajo kakov upliv na človeško telo ali ki pospešujejo njegovo zdravje. Njim se tedaj prištevajo merzli in gorki studenci, taki, ki imajo mnogo drugih snovin v sebi ali pa zelo malo. Rudnice pa pravijo vsem vodam, ki imajo mnogo tujih snovin zlasti raznoverstnih rudnin v sebi. Skoro vse rudnice so zdravilne, naj uže imajo v sebi plinove, ali pa terde snovine raztopljene, Zato ravno se večkrat besedi zdravilna voda in rudni c a-ne ločite druga od druge. Res ni na svetu vode , ki ne bi imela nekaj tujih snovin — rudnin — v sebi, vendar se le one rudnice zovejo primerno zdravilne vode, ki imajo v sebi toliko rudnin , da oslabelemu človeškemu zdravju pomagajo (in celo zdravemu človeku močno koristijo). 140 Rudni c e se navadno imenujejo po snovini, ktcre imajo pri- inaroma največ v sebi. Najimenitniše so: Apnena voda je posebno bogata ogljenčeve kisline in ogljenčevo-kislega apna; to apno se iz vode izloči in posede v terde mrene in skorije, ko hitro se oglenčeva kislina iz vode iz¬ hlapi. Taki studenci so tu merzli, tam pa topli ali vroči. Uže re¬ čeno je bilo, da ima vsaka voda nekoliko oglenčevo-kislega apna v sebi, kajti vsaka ima nekaj ogljenčeve kisline, ki more ona sol raztopiti. Kremenčeva voda ima razen drugih snovin posebno ve¬ liko kremenčeve kisline v sebi raztopljene; vsaka je vroča, kajti le v vroči vodi se raztopi krcmenica ali pa v takej, ki ima veliko veliko ogljenčeve kisline v sebi. Nekoliko raztopne kremenice se pa nahaja skoro v vsakem vrelci, odkoder prehaja z vodo v rast¬ line, kterim je blezo tako potrebna hrana, kakor človeškemu telesu kuhinjska sol. — Kremenčevim vodam se prištevajo med drugimi prej imenovani zelo vroči studenci: Geysir, Strokkur, Litli Geysir, Tetarata itd. Razne kisle vode ali slatine se odlikujejo s posebno ve¬ liko množino ogljenčeve kisline, po kterej so kisle slasti. Nektere slatine imajo le malo drugih tvarin v sebi — te so prave kisle vode (Rogaške slatine, slatine v Slovenskih goricah, zlasti Oče- slavska slat.); nektere pa imajo poleg ogljenčeve kisline še dokaj ogljenčevo-kislega natrona (sodo) v sebi — pravijo jim sodne vode, (Karlovi vari imajo (>126, St. Nectaire 0202, Vichy 0'381% sode v sebi, toplice na Češkem). Sodne vode se imenujejo po oglenčevo kislem natronu tudi take, ki so brez ogljenčeve kisline, kakor so natronova jezera v Egiptu (v teh je razen sode še žveplenokisli natron in pakuhinjska sol). — Železnate vode ali jeklenice so slatine z oglenčevo kislim železnim okisom (ali jeklencem); tega imajo k večemu 0.03% v sebi (Bela na Koroškem, Pyrmont na Nemškem, Spa v pokrajini Llittich na Belgijskem). Vode z glauberjevo soljo se odlikujejo s posebno mno¬ žino žveplenokislega natrona (glauberjeva sol); imajo pa tudi tii mnogo tam pa kaj malo ogljenčeve kisline; po toplini so gorke ali pa merzle (Marjanske toplice, Karlovi vari, Lavey ob Rodanu in Dent de Morcles v Waadtu na Švajcarskem, Orel na Ruskem, gubernija Poltavska). Slane vode ali slanice imajo posebno veliko kuhinjske soli v sebi raztopljene. Izvirajo po raznih krajih, kodar je v ze¬ meljski skoriji dosta kamenene soli. Po odstotkih soli, v njih raz¬ topljene, ločijo se raznoverstne slanice. Dalje se ločijo naravne slanice in umetne. Naravne slanice imajo po večem le malo soli v sebi, namreč po 2 do 10 odstotkov; kaj pogostem se nahajajo v vzhodnih Alpah (ReichenhalP, v Galiciji, na Erdeljskem, Ogerskem, v Turingiji, Saškem itd. Na Angleškem in v Severni Ameriki izvirajo na mnogih straneh nizko verstne naravne slanice iz tvorbe černega premoga. — Umetne slanice imajo največ 141 po 26 do 28 odstotkov soli v sebi; postanejo pa tam, koder ljudje napeljejo sladko vodo v lege kamenene soli ali vsaj v kamenje in perst, ki ste s kameneno soljo zelo pomešani. Iz takih slanic do¬ bivajo na premnogih straneh zemlje preveliko kuhinjske soli (v tako imenovanih solovarnah). — Slanice se imenujejo tudi one vode, ki imajo mnogo drugih soli in ogljenčeve kisline v sebi (Homburg von derHohe na Nemškem, Kissingen na severnem Bavarskem itd.) Grenke vode ali grenčice imajo v sebi ali mnogo ma- guezijumovega klorca (s kuhinjsko soljo in drugimi klorovodenčevo- kislimi in žveplenokislimi solmi — Jeltonsko ali Žolto jezero na Buškem, Mertvo morje v Palestini), ali pa mnogo žveplenokisle magnezije (grenke soli) in žveplenokislega natrona (glauberjeve soli) z drugimi solmi. Tem vodam se prištevajo zlasti nekteri zelo ime¬ nitni vrelci n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni, Epsomu, Gervaisu (izg. Šervesu) itd. Galunate (ine) vode imajo v sebi premnogo žveplenokisle glinice, pogostem tudi dokaj žveplenokislega železnega okisca (v Bukovini i. dr.). Vitrijolne vode imajo poleg ogljenčevokislega železnega okisca tudi žveplenokisli železni okisec, semtertje pa je v njih samo zadnji okisec razstopljen. Najimenituiša teh voda je studenec v Civillini v pokrajini Vincenci na Laškem (UH gramov železnega oksida in 23'6 gr. železnega vitrijola). Muskau na Pruskem. Bakreni ate vode so v Smolniku na Ogerskem, pri sv. Ipolitu (St. Polten) na Avstrijskem pod Anižo, v Goslaru (Harz), Ealunu na Švedskem itd. Boračnate vode so zlasti tako imenovana tinkalska jezera na Kitajskem in v Perziji (iz Kine se namreč borač t. j. borovokisli natron dobiva pod imenom tinkal); boročeva kislina se nahaja tudi v nekem studenci pri Sieni v srednje Italiji. Solitarne vode so posebno po gostem po Ogerskem, zlasti po velikih ogerskih pustinak in ob Samoši na Erdeljskem. . Žvepleno-kisle vode so v ognjenikih'na Javi, ob ognje¬ niku Purace pri Popayanu v Južni Ameriki; tu ima tudi Rio Vi- uagre 0T"/u žveplene kisline in O'l ll / 0 solne kisline; žvepleno- kislo vodo ima tudi studenec pri Allumi na toskanskem otoku Giglio. Jo dne in brom nate vode imajo nekoliko joda in broma v sebi. Vrelec v Kreuznachu na Pruskem, 3 ure hoda od Bingena na Renu, ima med vsemi dosedaj znanimi največ broma v sebi, namreč v kilogramu vode je 13'2 gramov bromove magnezije in natrijuma. Lipik na Slavonskem ima jodove spojine; Hall na Ti¬ rolskem (5'3 gr. natrijumovega jodca, Luhačovic na Moravskem itd.) Uže stari Rimljani so dobro poznali zdravilno moč raznoverstnih rudnic. Od zdravilnic v P or en s kih pokrajinah (n. pr. aquae Mattiacae (Wiesbaden) in aquae Aureliae (Baden-Baden) do pre¬ mnogih rudnic in toplic ob pobočjih Atlantskih gora v severni Afriki (n. pr. aquae Tibilitanae v Numidiji in razne toplice v obče aquae caledae imenovane) in od H er k ulj e vib kopelj pri Me- 142 h a (liji v erdeljski Vojaški krajini do kopel Pirenejskih v dolu Bagnereiu (izg. Banjeru) so poznali in obiskavali skoro vse, ktere sedanji bolniki in M ra vi ljudje obiskujejo. Med vsemi najbolj so pa slovele kopeli v Baja h blizo Neapolja (aquae Cumanae, poslej pa v obče aquae Bajae imenovane). Prekrasna okolica, sprelepi razgled črez sinje morje, bujno rastlinje na bližnjih berdih, čista zdrava sapa, ki je celo po zimi topla ostala, veseli bližnji kraji (Neapolj, Puteoli, Kume, Misenum, postaja vojnega rimskega fadi- jevja, Avernsko in Lukrinsko jezero) zlasti pa topli vrelci, v kterih je bilo žveplo raztopljeno, vabili so najimenitniše rimske družine in druge bogatine v ta rajski kraj. Poleg bolnikov, ki so v žveple- nici zdravja iskali, razveseljevali so se drugi obiskovalci teh kopel a la mode prav po svojih željah; tu se nikdo ni spodtikal nad njihovo razuzdanostjo. Ta pa je bila tolika, da resnobni Seneka imenuje Baje sedež vseh napak (diversorium vitiorum). OskorjajoSi studenci. Apna te in kremen če vat e vode iz sebe izločujejo ogljen- čevokislo apno in kremenico, ki se ali po tleh poleže ali pa pre¬ vleče s tanjšo ali debelejšo škraljupjo vse stvari, kterih se dotika. Tem vodam pravijo oskorjejoči studenci. Na dnu vodotoča se v takih studencih polega raztopljeno apno ter nareja znani lehki kamen, če pa je kristalinskega stroja pravijo mu kapnik ali siga. Kremenico izločujejo razni vroči studenci zlasti na Islandiji, na Azorskih otocih (v Val da Furnos) in na Laškem;' oglenčevo-* kislo apno pa izločujejo premnogi studenci, ki izvirajo v apneni- škili gorah. Med temi liže od nekdaj slovejo studenci v srednji Italiji, kjer reka Anio ob slapih Tivolskih prehitro nareja lehki kamen, kterega so uže od nekdaj rabili za velikanske stavbe. čim gorkeje so apnate vode, tem več terdih snovin je v njih raztopljenih. Karlovi vari imajo jih toliko, da se vsaka stvar, vanje veržena, kmalu prevleče s škraljupjo. Na Francoskem zarad tega najbolj slove apnenati studenec v St. Allyri pri Clermont Ferrandu (v Auvergni); izlivajoč se v nek potok je ta studenec napravil črez-nj 4 metre širok most iz lehkcga kamena. Enaki utvari so pri sv. Filipu v srednji Italiji (južno Toskansko), kjer studence rabijo za izdelovanje izbočenih del. Imenitni so tudi Prekleti studenci ali Haman-Musketin v Algeriji, ki delajo prelepi slap ob izločenem apnenci. Enakega postanka so tudi stalaktiti in stalagmiti ali raznoverstni kapniki, o kterih smo že zgorej pri jamah govorili. Železu a te vode izločujejo pogostem železo z raznimi drugimi utvari. Ponekod! se je iz nje posedla železna okra in bobovka zlasti pa podružnica. Geologi razjasnujejo skoro vse rudohode s tem, da so se raztopljene rude polegale po raznih razpokah in pre¬ dorih zemeljske skorije. 143 Studenci z nafto ali s kamenenim oljem. Po raznih straneh iz zemlje teče s studenci nafta ali ka¬ ra e n e n o olje, ki ko zelo lehka tvarina plava na vodi. Premnogo je takih vodnjakov na Birmanskem v Zadnji Indiji, ki na leto dajo po 400.000 tovorov (8 milij. cent.) kamenega olja. Otok Čel ek en v Hvalinskem morji ima okolo 3500 takih studencev, ki dajo na leto 300.000 tovorov (6 milijonov cent.) nafte; mnogo jili je pri mestu Baku in na poluotoku Apšeronskem ob zahodnem bregu Hvalinskega morja. Mnogo naftinih virov ima tudi Evropa zlasti na Ogerskem (ob Karpatih), Gališkem, Erdeljskem, Gerškem (Zante), Laškem (Amiano pri Parmi, Monte Zibio pri Modeni) itd. Podzemljski učinki studencev. Razne rudni c e prinašajo prevelike množine ter dih stvari izpod zemlje. Karlovi vari dajo vsako leti okolo 67 2 milij. kilogr. ogljenčevega natrona (po drugih preračunih le 2'/ 2 m. kgr.), 10 milij. kgr. glauberjeve soli (po drugih le okolo G milij. kgr.) in premnogo ogljenčevokislega apna in kuhinjske soli. Toplice Varaždinske dajo vsak dan črez 43.000 hektolitrov vode (5G n C.), v kteri je premnogo žvepla, kalija, natrona, železa, glinice, magnezije, kre- menice, apnenca. E. Hauer, avstrijanski geolog, je preračuuil, da so dale od Ivristovega rojstva do sedanjega časa, če so zmerom enako močno tekle, skore 4 milijone tovorov (78 milijonov cent.) zaznamovanih terdih snovin. Studenec sv. Lovrencija v toplicah Leuskih (kanton Wallis v Švajci) daje na sekundo skoro 15 kgr. vode in na leto okolo 4 milij. kilogramov malca (gipsa). Potem se ne bodemo čudili, če se nekteri studenci v stoletji nekoliko promene z ozirom na snovine v njihovi vodi raztopljene. Studenci Sčasoma tudi razjedo raznoverstno kamenje, eno bolj drugo manj, ter na- rede v zemeljski skoriji ravne veče in manjše votline in jame. Te jame in votline so v teku tisočletij postale zlasti onde posebno velike, kjer je zemeljska skorija sestavljena iz lehko raztopljivega kamenja, iz raznoverstnih soli ali pa iz dolomita in apnenca. Tako so se naredile velike jame v Krasu in Karpatskih gorah , ki po raznoličnih svojih kapnikih slove po celem svetu. Volgcr je tudi povdarjal, kako studenci prestvarjajo poveršje zemeljske skorije. Pozemeljskc votline in jame nastanejo namreč sčasoma tako ve¬ like, da njih nadstropje ne more več nositi poveršnjih zemeljskih plasti. Pogostem se te podre v jame in votline in napravijo hudo potrese. Na zemlji pa vsled tega nastanejo razne nižine, zlasti ka- dunjaste doline in livkom podobne kotline, s kterimi se vsa Kra¬ ševima posebno odlikuje. 144 Reke. NeJeteri občni pojmovi. Studenci se zberajo v potoke, ki pa tudi lehko teko narav¬ nost iz kalov ali ribnikov in jezer. Potoki samo po nekaj časa, zlasti ob deževji tekoči se zovejo lijaki - suhe. Potoki se zberajo v reke in pa v veletoke ali velike reke, ki se večidel v morje izlivajo. Reko, ktera v se sprejemlje več drugih, imenujemo ve¬ liko ali glavno reko. Te, ki va-njo teko, so pa stranske reke ali dotoči; še manjše vode, ki dotokom pritekajo, so pri¬ toki in sicer 1. 2. 3tega reda. Po strani, na kteri se dotoki in pritoki izlivajo, ločijo sc desni in levi (dotočiinpritoci). Glavna reka ima med vsemi dotoči najdaljši tek, tudi ima skoro zmerom največ vode. Scintertje se nahajajo nektere zanimive izjeme. Ina, pri Pasovu se izlivajoča v Donavo, ima daljši tek in več vode ka¬ kor Donava, vendar je le te dotok, kajti Donava obderži mer svo¬ jega teka tudi od Pasova naprej. Primeri tudi Labo in Veltavo, Misisipi in Misouri. Semtertjc se zedinite dve reki v zelo ostrem kotu ter zgubite svoji pervi imeni n. pr. Vera in Fulda, zedinjeni imenovani Vezra; Evfrat in Tigris, zedinjena imenovana Šat-el Arab; Paragvaj in Parana, Bahr el Abjad (Pela reka — Nil)inBahr el Azrak (Modra reka — Nil) itd. Ponekodi glavna reka promeni mer svojega teka po dotoku, n. pr. Rodan pri Lyonu, kjer se vanj izliva Saone (izg. Son), Orinoko pri izlivu svojega dotoka Apure. Ponekodi nosi reka na raznih delih svojega teka razna imena n. pr. Niger se imenuje ob gorenjem teku Džoliba, ob srednjem Kora (Quorra) in ob dolenjem Niger. Amazonski veletok se zove ob gorenjem teku Solimoes, ob srednjem pa Maranon. Tajo na Španskem se imenuje Tejo (izg. Tečo) na Portugalskem. Mnogo takih primer je zlasti v Afriki; reka Godžeb, izvirajoča v južni Abisiniji, ima v raznih pokrajinah, prek kterih teče, črez 20 raz¬ ličnih imen. Rcčje je glavna reka z vsemi svojimi dotoči in pritoci; pri¬ merno se imenuje tudi reška mreža, kajti podobno je veliki žili, v ktero se od vseh strani veče in mauje žile iztekajo. Porečje se zove vsa zemlja vkup, s ktere se vode v eno reko odtekajo. Oni gorenji majhni del porečja, kjer reka zbera le razne studence, imenuje se njeno povirje; nasproti je svet ob njenem izlivu ob us tj e. Porečje se meri s štirjaškimi miriametri. Sledeči pregled kaže velikost porečja nekterih naj- imenitniših rek. Amazonski veletok — po drugih celo Misisipi-Misouri Misisipi . . . . Ob. 48.300 □ 69.400 „ 33.800 „ 27.000 „ 31.800 „ miriametrov. •n 145 — po drugih celo Laplata. Jenisej. Lena. Amur. Jaug tse kiang . . Hoangho . Mackenzie . • • • Ganges. — po drugih le . . Senegal. Volga. Saskačevan . . . Iravadi .... Ileka sv. Lovrencija Indus . Orinoko .... Sir in Amu . . . Donava .... Kolumbija . . . Menam .... Evfrat-Tigris . . St. Francosko . . Rio del Norte . . Dnepcr .... — ali pa le . . Don. Murray .... Severna Dvina . . — ali pa le . . Si Kijang . . . Godavery . . . Ural. Reka sv. Magdalene Neva. Ren. — ali pa ... Visla. Pečora .... Laba. Odra . . • • Loire . . . . Zahodna Dvina Pad . . . • Duero . . . . Rodan. . . . — ali pa . . Ebro . . . Zemljepis 35.100 □ miriametrov. 30.800 „ 146 Garona. 840 □ rairiametrov. Dnester. 790 „ „ Seine.7G0 „ „ Tajo. 750 „ Razvodje je meja med vodami, ki teko v različne večo reke ali pa v različna morja; kratko bi je imenovali vodno mejo med porečji in pomorji. Na nekterih mestih pravijo razvodju tudi prenočišče ali portage (pri Rusih pa volok), ker se čolni in razno blago prek njega prenaša iz ene reke v drugo. Vsako po¬ rečje je primerno kotlu, ob kterega robu je potegneno razvodje. Povirje obsega pri. vsakem najviše njegove dele, ustje in obustjo pa najniže. Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi različna porečja morala ločena biti po visokih pogorjih. V Evropi n. pr. je na enem mestu glavni del razvodja res potegnen prek alpskih pogorij: Ro- dan in Ren se odtekata na eno stran, Pad, Adiža in Ina pa na na¬ sprotno; a sredi Ruskega derži glavno razvodje prek neznatno vzpete zemlje, tako da velike reke: Visla, Bug, Narev, Nemen, Zahodna Dvina, Severna Dvina i. d. teko proti zahodu in severju, Volga, Don, Dnester in Dneper pa proti jugu. Enako nizko je razvodje med Misisipiom in reko sv. Lovrencija v Severni Ameriki. — Posebno zanimivo je prenočišče Atabaska (portage Atabasco) v Skalnem gorovji (Severna Amerika), kjer se iz malega jezera Punch-bowle (izg. Punš-baul) voda odteka na nasprotni strani k raznima rekama. Še bolj zanimivo pa je vilenje ali raz dvoj en j e (bifurka- cija) rek. Kjer v veliki skoro popolnem vodoravni planjavi reka še ni dovolj izkopala svojega vodotoča, razdvoji se ter teče k raz¬ ličnima rečjema. Najimenitniši primer tacega vil en j a reke je Orinoko v Južni Ameriki. Orinoko izvira v gorah Parimskih ter sperva teče iz gora proti jugu, ko bi hotel približati se Amazon¬ ski reki. Na zahodni strani imenovanih gora oberne se glavni njegov tek proti severju, a ob enem se od njega odloči široka in zelo globoka panoga Cassiquiari (izg. Kasikiari) imenovana, ki prek vodoravne planjave derži 45 miriametrov daleč k Rio Negru, velikemu dotoku Maranona. Primemo vilenje so tudi opazevali pri Bahr el Abjadu (pri Belem Nilu) v južni Abisiniji; pri mnogih rekah v zadnji Indiji n. pr. Mobra sklepa dolenji tek Iravadija in Saluena, ladijenosni Anam pa dolenji tek Menoma in Kambodže. Tudi Arno in Tiber v srednji Italiji sta ob gorenjem teku nekdaj bila sldenena. Reke brežniee se po prekratkem in največ zelo hitrem teka izlivajo v morje; njihov pad je v primeri s kratkim razvojem silno velik. Reke brežniee teko ali v globokih planjavah , kjer izvirajo blizu morja, ali pa po gorskih pobočjah, ki so morju pri- maknena. P us tinske ali celinske reke se ne izlivajo niti v morje, niti v druge take reke, ki v morje teko, ampak izlivajo se v pu- stinska jezera, ali se pa po daljšem ali krajšem teku izgubljajo v 147 kakej pustini. Voda se v takih jezerih največ toliko hitro izhla- puje, kakor jim po rekah in potokih doteka. Razen teh pustinskih voda se po nekterih straneh , zlasti po kraškem svetu nahajajo reke, ktere se tii na dnevu prikazujejo, tam v tako zvanih ponikvah ali ponorih se pa pod zemljo pogubljajo. Imenovali bi jih reke ponor niče. Najimenitniša med vsemi je Lj ubij a ni ca, ki se konci kadunjastih dolin dvakrat pod zemljo pozgublja, v drugih kadunjah zopet prikaže in ime spreminja: Pivka, Unec in Ljublja¬ nica. Znana je tudi Reka ali Bistrica, ki se spušča v jamo št. Kocijansko in teče črez 35 kilometrov (35275 metrov) daleč po podzemeljskih votlinah in razpokah do Devina, kjer se Timav imenovana v morje izliva. Potok Pazenski se pri Paznu sredi Istre ponika v jamo (Foibo), ter se nikjer več ne prikaže na dnevu. Tudi Severna Amerika ima enako ponornico ali pravo jamsko reko. V deželi Indijani (Zedinjene deržave v Severni Ameriki) je Cost-River (izg. Kost-river), ki teče več miriametrov daleč skozi podzemeljske _ jame. Daleč po svetu slove tudi Perte du Rhone pri Bellegardi pod Genevo. Globoko vrezano ozko strugo Ilodana so na rečenem mestu okolo 60 stopinj na dolgo pokrile velikanske skale, ktere so se na straneh odtergale. K. Ritter je ločil razvite reke od nerazvitih ter nerazvitim prišteval reke brežnice in ponornice in vse pustinske in celinske reke. Tek razvitih rek. Žleb, po kterem potoki, reke in veletoki teko, imenuje se njih pretoka ali vodotoč, in koder v pretoki navadno teče najglobokejša voda, je njih struga ali korito. — Prctoko mejita bregova, kterih je glede na tok vode eden vodi na desno, eden pa na levo, zato jima pravimo desni in levi breg. Ves tek razvitih rek in veletokov, ki se v morje ali kako jezero izlivajo, se deli v gorenji, srednji in dol en ji. Gorenji tek je večidel razvit med gorami, po grapah in dolili, podobnih globokim razpokam med pogorji. Bregova sta zelo visoka, nazdolje sterino, prave doline ob gorenjem teku še ni, kajti vodotoč za¬ vzame največ vse podolgovato korito. Voda hitro dere od ska¬ lovja do skalovja, ob deževji se naglo napne, se razlije črez vso grapo in dalje vali velikanske skale. Te grape derže v eno mer dalje, ali so pa v ostrih kotih zavite na razne strani. Semtertje so razširjene v kotline, v kterih še sedaj stoje ali so vsaj nekdaj stala lepa dolinska jezera. Te kotline zaznamujejo največ stopinje, po kterih se vsa grapa navzgor vzpenja. Če konci njih stopa voda v nižino, sprejema jo večidel veče jezero, v kterem reka pušča vse terde stvari, predeu popolnem očiščena iz njega dalje teče po glo¬ boki nižavi. Srednji tek nima tako velikega pada kakor gorenji in v vodotoči se le redkokje nahajajo pragovi ali stopinje, prek kterih voda hitro dere ali se celo v slapovih črez nje spušča. Tako Do- 10 * 148 nava od izvira do Požuna močno pada, v vsem za 550 Metrov, od Požuna naprej do izliva t. j. “/s njenega teka pa le za 75 metrov. Oh gorenjem tekn pada pri Sigmaringenu 8 metrov in pol na vsako uro teka, od Ingolstadta do Reznega (Regensburg) le dobro 2 metra in od Dunaja do izliva komaj 7 centimetrov na 1000 m. svojega teka. Pravi izjemi ste, da imata Nil in st. Frančiško še v srednjem teku več skakalcev. Debelega in ostrorobatega kamenja tudi ni v srednjem teku, kajti vse se je obrusilo, razsulo in ogla- dilo v krogle in plošče, v grušč in pesek. Ob srednjem teku no ograjajo s term e gore vodotoča, ampak dolina med griči in holmci je primeroma široka, zelo pogostem pa je vodotoč razvit daleč od gorskega sveta prek neizmernih globokih planjav. Voda se počasi prek njih vali ter ne teče vselej po najkrajši poti z viših strani v niže, ampak vije se semtertje ter nareja tako zvane ovinke (ser¬ pentine) meandrovske (pri reki Meander v Mali Aziji). Tisa na Ogcrskem šteje črez 200 takih ovinkov; premnogo jih ima tudi Donava. NaMisisipiu pomorščaki ali ladijarji merijo pot po ovinkih, koliko so jih vsak dan prešli. Take ovinke nareja voda le po onih straneh, kjer nje vodotoč derži prek mehke perstone ali peščene zemlje. Mehkeja ko jo zemlja, tem bolj koplje voda v vo- dotoči; vslcd tega se manjša nje pad, in toliko rajša se zajeda na strani v mehke bregove. Nje vodotoč se tudi neprestano spreminja, kajti voda na zunanji strani ovinka razjeda in podjeda zemljo, na notranji pa jo pušča- Kjer o velikih povodnjih voda preterga suho zemljo ob velikih ovinkih, postanejo reški otoci (in ostrovi) in logi. Kakor ob gorenjem teku kaže dolina tudi ob srednjem pogostem velikanske kotline, zasuta dna nekdanjih jezer. Tako je nekdaj bila dolina donavska zagrajena pri Pasova, pri Požunu, pri Vacovu in pri Ršavi. Renska pri Birigenu, tako da je med Bazilom in Moguncijo bilo podolgovato jezero. Dolenji tek velikih rek je razvit po globokih planjavah, prek kterih se voda, le malo nad morsko gladino, kaj počasi vali proti svojemu ustju. Bregova vodotoča sta komaj znatno vzpeta nad reško gladino, brebirja in grošča ni več najti v reki, v kterej se le blato in sipa pologa. Iz takih drobnih naplavin je tudi svet oh dolenjem teku velikih rek ustvarjen. Zato se vodotoč zelo spre¬ minja , voda se pogostem deli v panoge, nareja velike in male otoke, večkrat tudi obširne močarine. Naj imenitnika ruka razverstene po njih dolgosti. Ves tek reke od vira do izliva z vsemi njenimi ovinki se zove zaresna dolgost ali razvoj reke. Reška dolgost od vira naravnost do izliva imenuje se poprečna dolgost ali posega; po njej se določuje, na ktero stran voda teče. Prav za prav bi se razvoj reški le ceniti dal po razmeri reško dolgosti z njeno posego. Sledeče kazalo kaže najiminitniše reke na svetu, razverstene po njih pravi dolgosti; vsakej je v drugi versti pristavljena njih po¬ prečna dolgost od vira do izliva, v tretji pa dolgost njih ovinkov. w 150 Terde snovine v potočnici in reČnici. Potočnica nikjer nima tako raznovevstnih tvarin in spojin kakor studenčnica. Primeroma'največ ima v sebi še ogljenčevo-kislega apna; premnogo pa je v vsakej tekoči vodi mehanično razdrobljenih in razpuščenih raznih tvarin. Predrobno blato je razpuščeno v gorskih rekah, ktere sega še le očistijo v velikih jezerih. Salica na Salcbur- škem je le po zimi precej čista, po leti pa največ kalna, kajti nje lednica in snežnica se ne čisti v nobenem jezeru. Travna pa je najlepše zelene barve in popolnem prozorna, ker vse terde tvarine pušča v jezerih ob njenem gorenjem teku. Po tvarinah, v rekah razpuščenih, dobivajo nektere vode posebno barvo in po tej tudi posebna imena, n. pr.: Red River (t. j. Rudeča reka), Green River (Zelena reka), Rio Negro (Cerna reka), Colorado, Atrato itd. Ne¬ ktere so sinje modre, nektere lepo zelene, nektere celo rudečkaste kakor Tarn (pritok Garonsko) v južni Franciji. Bele so reke zelo pogostem n. pr. Rio Branko (t. j. Rio blanco — Bela reka) v Ko¬ stariki (Srednja Amerika). Posebno različne barve so reke v tro- pični Ameriki, tako da jih je A. Humbolt razverstil po barvah. Do¬ toči Nila se konec aprila začno napenjati in rudečiti: Azrok po¬ stane nazadnje popolnem čern, Abjad pa obderži svojo belo mleč¬ nato barvo. Nazadnje se reka tako zgosti, da blato zavzema 'j CM vse vode in % a6 ali V fl74 njene teže. Napet prinese Nil vsako se¬ kundo črez 865 kilogramov blata v morje, in v celem letu mnogo črez 7 milijonov kubičnih metrov. Preračunih so, da ima rumeni Hoangho Tibera V 2 >«, Ganges 7os> Misisipi V 3 , l0 do ‘/ r>2S blata v sebi. Ob, Jenisej in Lena v Sibiriji prinašajo toliko blata Sever¬ nemu ledenemu morju, da to v 500 letih meri črez 3 - 2 kubičnega miriametra. Napenjanje rek in množina njihove vode , Reke niso zmerom enako velike, ampak se sedaj napenjajo, sedaj pa upadajo. Prav redoma in v določenih dobah se to godi pri onih veletokih , kterik studenci in dotoči pridejo iz pokrajin s praviloma ponavljajočimi deževji. Nil n. pr. je pri Kairi meseca aprila najniži; začetka junija se začenja napenjati ter se narase v gorenjem Egiptu za 9 do 11 metrov, pri Kairi za 7 metrov (do¬ bro 6 met. in pol visoka povodenj naredi uže jako rodovitno le¬ tino), v severni delti pa 1‘3 metra. Pri Damieti je ob nizki vodi 2 do 2 metra in pol globok, ob povodnji pa dobro 4 in pol. Od 24. septembra do srede oktobra ostane povodenj enako velika; potem pa polagoma upada, sperva precej hitro (do 10. no¬ vembra je uže za polovico manjši), poslej pa bolj počasi. Senegal v zahodni Afriki je začetka oktobra najbolj napet, namreč za 14 metrov; Zaire začenja se kakor vse reke na južnem poluoblu v sep¬ tembru napenjati. Ganges in Bramaputra začenjata v aprilu rasti. 151 Ganges se je do konca junija polagoma napel za 5 metrov, potem Pa hitrejše rase do 10 metrov črez navadno njegovo gladino ter se razlije črez ondotno vodoravno planjavo, tako da njegova povo¬ denj pokriva črez 8000 □ miriametrov. Reke, kterih dotoki in pritoki prihajajo od visokih s snegom iu z ledom pokritih goni, se posebno napenjajo o času , kedar se topi največ snega in ledu. Pri velikih rekah v Alpih izvirajočih sc to godi zlasti meseca junija, julija in avgusta, o poletnih mesecih, o kterih tudi južni topli vetrovi vlečejo. Ren n. pr. je pri Bazilu meseca januarja najniži, julija pa naj viši; pri Kolinu je meseca okto¬ bra najniži, svečana ali sulca pa najviši. Seine in Loire, največi francoski reki, se pri Parizu in Orleansu napnete za 5 do 6 metrov. Laba in Odra ne izvirate v visokih snežnikih, ampak v primeroma nizkih gorah in ste meseca septembra in oktobra najniži, sušca pa najviši. Da se v hudem in dolgem deževji reke izvanredno napno, treba je komaj izrečno omeniti; znatno je tako naraščanje vendar po večem le po gorskem svetu, kjer se vsled hudih ploh reke ne¬ nadoma nepno ter bližnjim krajem pogostem mnogo škode narode. Se bolj nevarne so povodnji, ko se led taja. Vode zelo nara- sejo, _ keršnje in ledene Skrili se pogostem v vodi zgoste ter se kopičijo druga na drugo; velikanski jezi zapro vodo, ki ali na mah silomo predere ledeno zagrado, ali pa črez njo dere in pokonča vodotoču najbližnje pokrajine. Nektere reke teko le ob deževji, zlasti reke v južni Evropi, Dotoči Padski, ki v Apeninih izvirajo, se po leti največ posuše. Suhe so tudi ob suhem vremenu reke v Arabiji in v severni Afriki. Globokost ali prav za prav visokost rek se meri z mero, ki stoji navpik v reki; imenuje se vodomer. Delitev njegova je pri tem taka, pri onem pa drugačna, v obče se začenja spodej ob čerti, ktero vodo še moči, ko stoji najnižje v reki. Vodomer v Nilu so starodavniki imenovali nilometer, stal je ob južni meji gornjega Egipta , na otoku Elefantine (sedaj je na otoku Rodi blizu mesta Kairo) iu po njem t. j. po visokosti vode v Nilu ob njegovih po¬ vodnjih so določevali davke. Ponekodi uže kaj dolgo opazujejo vi¬ sokost voda v raznih rekah, in zapazili so tudi, da v obče voda v rekah nekoliko pojema. Pri Renu je upadla voda od 1.1808. do 1838. skoro za 22 centimetrov, pri Odri (in sicer pri mestu Kostrinu) od leta 1775. do 1835. za 40 centimetrov, pri Labi (srednja nje vi¬ sokost pri Devinu na Pruskem v letih 1730. in 1830. med seboj primerjenih) za 56 centimetrov. Isto so blezo opazevali pri Rodanu in Volgi. Množino vode v reki določiti je silno težko; kajti določiti se mora, ne le, koliko vode na kakem mestu v časni edinici n. pr. v (eni) sekundi teče skozi prerez- vodotoča, ampak tudi, koliko hitro teče. Hitrost toka pa je v raznili časih jako različna. Ni se tedaj Čuditi, da so le malokterim rekam določili množino njihove vode. Donava n. pr. je napeta tako velika, da pri Dunaji vsako sekundo mimo teče 6800 do 7800 kubičnih metrov (200.000—230.000 ku- 152 bičnih čevljev) vode in hitrost nje je 1'9 do 2*2 metra; ko je voda upadla do čerte O na vodomeru, teče jo na sekundo le okolo 2200 kubičnih metrov in sicer s hitrostjo 1'd do l - 0 metra. Ren jc napet tako velik, da pri Kolinu teče (hitrost mu iznaša l - 3 metra) na sekundo okolo 6800 kubičnih metrov vode skozi prerez vodotoča, pri popolnem upadlem pa le nekaj črez 1000. Prerez Nilskega vo¬ dotoča meri pri Alifunu 6982 □metrov; srednja njegova hitrost jc 1'7 metra in napet ima toliko vode, da je ob rečenem prerezu vsako sekundo teče mimo 5100 kubičnih metrov. Misisipi leto in dan izlije vsako sekundo črez 18.700 kubičnih metrov vode v morje (vsako uro pa črez 67'/ 2 milijona kubičnih metrov); hitrost nje¬ gova je 15 do 19 kilometrov na uro. Ganges izlije pri Sikliguli leto in dan vsako sekundo po 16.600 kubičnih metrov (t. j. črez 487.000 kubičnih čevljev) vode v morje; celo leto pa po Tyloru (izg. Tajloru) črez 184.098,526.000 kubičnih metrov vode in okolo 46 '4 milijona kubičnih metrov blata (po drugih pa celo črez 413 milijonov kubičnih met.); po takem se njegovo porečje na vsakih 5253 let zniža za meter (na 52 let za centimeter). Hitrost telcoSe voda. Pravi in edini vzrok gibanja ali tekanja vode v rekah je pad njih poveršnje gladine. Po padu reke se ravna tudi njena hitrost in sicer tako, da čim veči je nje pad, tem veča je njena hitrost. Mera, s ktcro merimo hitrost reke, se imenuje rheometer (teko- mer) ali tahometer (hitromer); navadno se določuje, koliko daleč pride voda vsako sekundo. Velike plovne reke, ki zmerno hitro teko, preidejo v sekundi 65 centimetrov do 1‘3 metra, pri zelo hitrem toku pa meter in pol do dobro 3 metrov. Hitrost Donave je pri Ulmu 2'3 metra, pri Pasovu P6, pri Dunaji 1*4, pri Buda- Pcšti 1 meter; pri berziei Železna vrata pa črez 3 metre v vsakcj sekundi. Hitrost Rena pri Bazilu je 1 met. 39 centimetrov, pri Bonu P3 met.; Seine pri Parizu 65centimetrov, Rodana pri Avig¬ nonu pa skoro 2 metra. Srednja hitrost gorskih potokov in lija¬ kov je 14 3 metra, če voda v položnem vodotoči 6 metrov na 100 metrov hoda upada, če voda na kilometer hoda le dobro za een- timer upada, teče po ozkem in gladkem prekopu uže tako, da je nje hitrost na uro črez 22 kilometrov. Po zakonih padanja bi hitrost vode v enakomerno položnem vodotoči imela biti enakolično pospeševana, t. j. čedalje veča, kakor pri krogli, ki leti po euakolični stemnili. Voda vendar pri enakem padu zmerom enako hitro teče, kajti trenje ob vodotoči (na dnu in ob straneh) in ob ozračji je toliko ustavlja, kolikor nje težnost pospešuje padanje ob »termini. To trenje dalje razjasnuje, da se voda ne pomika dalje, ampak da se dalje vali. Čim veče je to trenje ob zraku in vodotoči, tem počasneje voda teče. Ker se trenje vode v vodotoči t. j. ustavljavna nje moč deli na ve¬ liko množino vode, rase enakomerno tudi hitrost njenega toka. 153 Zato voda ne teče enako hitro v vseh delih svojega vodotoča: naj¬ hitreje teče po strugi ali koritu, kjer je najglobokeja; poveršnji nje plasti tudi hitreje teko, ko plasti oh dnu vodotoča in ob njegovih Straneh. Kjer je vodotoč zožen (njegov prerez je ob takih berzicah najimiuji) voda zelo hitro dere naprej; kjer pa je nje vodotoč zelo širok, morebiti v velik kotel ali celo v jezero razširjen, voda jako polagoma teče dalje. Poveršjc tekoče vode ni popolnem vodoravno, kakor gladina vode v kakej posodi mirno stoječe. Tlak hitro tekoče vode sredi vodotoča ali v globokem koritu je nekoliko manji, ko tlak polagoma tekoče. Ker ravnotežnost vode zahteva, da vsi navpični stebri vodni nosijo enak tlak in drug na drugega enako tlačijo, morajo oni navpični stebri vodni za toliko zvišani biti, kolikor je njihov tlak zarad velike hitrosti manji. Gladina tekoče vode je po takem vzbočena in sicer terni bolj, čim hitreje teče. V redoma izkopanem vodotoči, v kterem po sredi teče najglobokejša voda, je gladina nje po sredi tudi naj bolj izbočena, kar se pri povodnjih skoro vsake veče reke leliko opazuje. Zato se tudi plavje polagoma valili kraju. Nosilna moč tekoSe vode. Cim hitreje voda teče, tem veča je nje moč prenašati in na¬ prej premikati razne terde stvari, n. pr. skale in manjše kamenje, drobir, pesek in blato. Med gorami se posebno čudimo malim po¬ tokom, ki se oh nalivih napno in velikanske skale prenašajo iz viših krajev v niže. Ostri robovi tega kamenja sc zbrusijo ob skalnatem vodotoči, ali pa se clprgne in tolče kamen ob kamena. V Alpah, zlasti ob zelo stermih stranskih dolinah napeti potoki in lijaki pre¬ našajo zdaj pa zdaj skale po 10 do 40 kubičnih metrov velike; semtertje je voda te velikanske klade postavila na druge klade po 3 metre visoko nad njeno navadno gladino. Ob dolenjem in sred¬ njem teku reke le malo po malo padajo in prenašajo le neznatne stvari. Ilcu'prinaša droben grušč še do Ilona, dalje navzdol je njegov vodotoč narejen le iz sipe in blata. Vsled mnogoverstnih opazeb so določili, kedaj reke ne pre¬ našajo več raznoverstnega proda. Blato se na dnu poleže, če je hitrost vode le 8 centimetrov, zelo droben pesek ali sipa, če je njo hitrost le 1(5 centimetrov, debel in ostro robat pesek, če je hitrost njena le 21 centimetrov, okrogel drobir (ki ima 2 do 3 centim, v premeru), če je nje hitrost le (>5 centimetrov, ostrorobati, kakor jajca debel drobir, če je nje hitrost le 1 meter v sekundi. Posebno nevarni so gorski potoki zlasti ob prebudili nalivih’ posebno pa, če se je ob njihovSm povirji velik oblak pretergal. Vo¬ dotoč se nenadoma napolni, voda se razlije črez dolino ter se po¬ gostem napne več metrov visoko: vse podere in razdore ter naprej odnese, kar koli dosežejo nje gosti valovi. Nekteriui krajem store premnogo škode kakor 1. 1872. na Češkem. 154 Razjedalna in iztrebalna moč tekoče vode. (Erozijon, izstružnost). Čim hitreje voda teče in čim bolj pritiska na dno vodotoča ali pa na njegove strani, tem bolj razjeda in trebi svojo strugo. Kjer so tla mehka, ali iz rahlega kamenja, grušča in peska, izkoplje si naglo tekoča voda v kratkem času najglobokejše struge; iztrebljen drobir prenaša v niže kraje, kjer ob velikih povodnjih ž njim prerada zasipa rodovitno polje. Drugodi so reke vrezale si globoko strugo v živo skalo, kakor Sava med Zalogom in Zidanim mostom ali Soča ob gorenjem in sred¬ njem svojem teku. Na Francoskem so reke, ki so vrezale si vodo- toč po 6 do 24 metrov globok v terdo lavo, kakor Sioule (izg. Sini) v Auvergni. Kjer je voda uže sperva tekla po kakej razpoldjini, razjedala je navadno hitreje terdo svojo podlago, ko tam, kjer sperva ni bilo nobene razpoke. Na južni strani ognjenika Etne zagradil je bil leta 396. po Kr. močen tok lave reko Kaltabianko, potok od rečenega leta neprestano razjeda sterjeno lavo, a ker le malo pada, vrezal je sedaj strugo komaj 4 metre in pol globoko. Na zahodni strani istega ognjenika zagradil je lavin tok reko Simeto (leta 1603).; dosedaj je bolj padajoča reka v terdo lavo izdolbla po 16, semtertje do 100 metrov širok vodotoč. ki je semtertje po 10 do 16 metrov globok. Nikjer pa niso opazevali tako globokih deber, ktera je voda vrezala v živo skalo, kakor v Severni Ameriki, zlasti ob Koloradu in Zeleni reki (Green river) na visoki planjavi Kalifornijski in Novo-mehikanski med 93° in 97" vzhodne dolgosti od Fero. Debro koloradsko, navadno Canon koloradski imenovano, je po Newberryu (izg. Njuberiu) črez 55 miriametrov (300 angleških milj) dolgo in na obeh straneh zagrajeno s skoro navpičnimi stenami po 1000 do 2000 metrov visokimi. Konec takih izdolbenih deber so največ velikanski slapi, ob kterih voda neprestano izstružuje terdo svojo podlago navzgor. Semtertje ostane kamenje za kako veliko klado v vodotoči; če ga voda verti, ne zbrusi si le ostrih robov, ampak izdolbe v terda kamenitna tla vodotoča bolj ali manj navpično luknjo. Na Švedskem pravijo takim luknjam velikanovi lonci, ker mislijo, da so jih velikani njih pravljic izdolbli. Nahajajo se po raznih gor¬ skih vodotočih, pogostem tudi po gorenjskem Kranjskem, kjer so zlasti pod Blegašem tako veliki, da bi jih primerili velikanskim kotlom. Pogostem se na dnu teh lukenj nahaja še uglajeno in okroglo kamenje, podobno topovskim kroglam, ktero seje z vodnim . vertincem vertilo ter rečene lonce v vodotoči izvertalo. Iz trebil na moč tekoče vode je povečem naredila in še nareja razne doline gorskega sveta. Tekoča voda v najmanj¬ šem poševnem razoru ob dolenjem konci razjeda in razširja nižino v dolino, navzgor pa jo zmerom globokeje izkopuje. Časih po¬ polnem odpravlja steno, ki je ločila dva taka dola, tako, da je raz- 155 vodje med njima pogostem potegneno ob neznatno vzpeti zemlji. V Alpah se to najočitniše kaže v Bisterski dolini (Pustertal) med izvirom Drave in Rience, k Eisald tekoče. Poleg vode je po gor¬ skih krajih tudi zmerzav, ki terdo skalovje in pečevje razganja in razklaja ter iztrebilno in izperilno moč vode zlasti o poletnem času posebno pospešuje. Na drugem mestu je bilo uže omenjeno, daje tekoča voda po nekodi v gorskih krajih razdolbila globoke struge v zrasene gore, ki so zapirala in zagrajala velika jezera. Po iz¬ glodanih strugah so se jezera odtekla in za seboj puščala zelo ši¬ roke doline ali v kotline razširjene dole. Drugodi so reke prej za¬ sula jezera, in potem še le prestružile njili zagrade, prek kterih se je voda popolnem odtekla. Slnpovi. Ker tekoča voda vse dole navzgor zmerom bolj izkopuje, na¬ hajajo se slapovi skoro le ob gorenjem njenem teku. Slap se namreč dela na onem kraji vodotoča, kjer je razloček med brez¬ obzirno visokostjo dveh bližnjih mest posebno velik; voda se til naravnost z visočine spušča v globočino. Ob srednjem teku reke le malo kje narejajo slapove in sicer le onde, kjer je prek njiho- hovega vodotoča potegneno terdo pragovje, ktero tekoča voda še ni dosti globoko izstružila. Tako dela Ren pol ure pod švajcar- skim mestom Schaffhausenom pri gradil Lauffenu okolo 100 metrov širok in 20 do 23 metrov visok slap; zelo zožena reka se spušča či.ez terdo pragovje ter tako buči, da se po noči dve uri daleč sliši. Crez enako pragovje teče tudi reka sv. Lovrencija, preden ob dolenjem njenem konci dela preimeniten slap Niagarski. Slapovi so po v is o čini in množini vode med seboj silno, različni. Najviši so skoro vsi v visokih gorah, v ozkih debrib, zlasti ondi, kjer je debro znižano v veliko stopnjevino ali pa raz¬ širjeno v večo kotlino. Vode imajo v raznih časih sedaj manj sedaj več. . Slapovi v zelo visokih ledenih gorah, ki se napajajo s snež- nico in z lednico, imajo po zimi iii ob deževnem vremenu le malo vode; kajti po visokih gorah takrat le sneži, taleujesnega in ledu Pa več ali manj popolnem prestane. Po nizkih gorah se sneg in led topi tudi ob deževji, zato slapovi takrat posebno močno buče. Roleti imajo slapovi v nizkih gorah brez lednikov in snežnin jako malo vode in ob zelo dolgem suhem vremenu popolnem usahnejo, nasproti so pa slapovi v visokih gorah ta čas zelo velečastnega pogleda, ker jim snežniue in ledniki dajo preobilo vode. Nekteri imenitni slapovi: Bohi n j s k a Savica dela precej ob svojem izviru ob stermem Triglavu slap, ki slovi po vsem Slovenskem in daleč po svetu. Vodo si zb era iz 8 jezer, 785 metrov visoko nad morjem, in se kakor močen potok iz navpične stene Zavlastence spušča 75 metrov globoko, „Slap drugo jutro mu germf v ušesa. Junak premišlja, kak bolj spodaj leua 156 Voda razgraja, kak bregove stresa, In kak od uje se gore ziblje stena; Kak skale podkopuje iti drevesa.; Kak do nebes leti nje jeze pcna.“ Keelfoss (fos imenujejo Skandinavci in Švedci vsak slap) na Norveškem blizu Sognefjorda se šteje med najviše na svetu, kajti voda se tam na enem mestu spušča črez 650 metrov globoko ; malo nad njim je Sevlefoss, okolo 325 m. visok. Biiringsfoss na Norveškem blizu Handanger-fjorda je okolo 300 metrov visok. Tam je tudi Rembisfoss iu Skyttiefoss; ta je okolo 280 metrov visok. Imenitni so na Švedskem še lijukan fossi t. j. kadijoči se slapovi v Gorenjih Tellemarkih, ktere v dolu Gausta deia Maane-elf. Sarpen ima posebno veliko vode. S to so odliku¬ jejo tudi (6) slapovi Trollhatta, ktcrc nareja Gota-elf malo pod iz¬ tokom iz Wenerskega jezera pri vasi Trollhatta (t. j. čarobna jama). Šestero slapov se tu versli drug za drugim. Vode ima zlasti zadnji pri vasi Lilla Edet blezo še več ko renski pad pri LaulFenu. Sploh ima Švedsko in Norveško premnogo lepili slapov. Na Avstrijskem nareja Krimlacke najviši slap; izvira v Krimclskih Turah na Salcnurškem ter se spušča črez -i pragove v Piozgavskem dolu; pervi prag je okolo 320 metrov visok, drugi pod njim pa skup le toliko merijo. Gollinger ali Guring, slap v dolini Salice, na južni strani od Salcburga, je eden najlepših slapov v vzhodnih Planinah ; razdeljen v dva odstavka se voda vkup 165 do 200 metrov globoko spušča. Cetinja v Dalmaciji se pri vasi Dvuri spušča črez 25 do 35 metrov visoko pečino ter nareja okolo 25 metrov širok slap Malo in Veliko Gubavico. Na Švajcarskem je tudi mnogo imenitnih slapov. Ren se pri Lauffenu spušča črez 100 metrov široko in 20 do 21 metrov visoko pragovje, ki derži prek njegovega vodotoča. Staubbach v kantonu Bcrenskein pod veršaccm Juugfrau je najimenitniši ; visok je okolo 300 metrov in voda se padajoča po¬ polnem razkropi in razperši. Aara nareja imeniten slap Reichenbacli pri vesi Meiringen v gorenji dolini Hasli (tudi na Berenskem); pervi slap je okolo 65 m. visok. Staffelbach se v kantonu Švicu na severni strani hriba Dodi-a spušča črez 270 metrov globoko. Toza ima pri Trutvalu v dolini Formazzaski (na južni strani sv. Gotarda) tri krasne slapove, ob kterih zelo močna voda pada 100 do 130 metrov globoko. V Pirenejih je tudi več slapov, na francoski pa tudi ua špan¬ ski strani; najimenitniši je v kotlu podobni dolini Gavarniski (v francoskih Pirenejih), kjer se Gau de Pan spušča črez 400 metrov globoko — Marbore, — Pissette, blizu Montblanka, se spušča 590 me¬ trov globoko. Lepi slapovi so tudi na Laškem : Cadutta delle marmore se imenuje sprelep slap (okolo 145 metrov visok, po drugih merijo vsi 157 odstavki okolo 345 metrov), ki ga reka Velino nareja pri mestu Terni ob izlivu v reko Nevo. Slap mramorski mu pravijo zato, ker ima voda toliko apnenca v sebi, da vse prevleče z mramorsko okorijo. Teverone (pri starodavnikih Anio imenovan) ima lepe slapove pri Tivoli, ne daleč od Rima. Na Ruskem ima reka Vuk malo nad svojim ustjem v Belo morje dva velika slapova (v dolini Muzmajski in Mamluski), ki se prištevata najkrasnejšim na svetu. Azija'ima na raznih straneh več slapov; posebno velečastni so visoki slapovi v ledenih visokih snežnikih Himalajskih, kterih je več popisal imenitni potnik in zemljepisec Schlagintweit Zakuen- linški. — V Prednji Indiji pa ima reka Kavcri več slapov po 120 do 150 metrov visokih. Če je reka polna vode, so blezo nje sla¬ povi. tako velečastni, da se lehko merijo z imenitnim slapom Nia¬ garskim v Severni Ameriki.— Na jugu od mesta Goa dela blezo reka Siravati okolo 300 metrov visoke slape Garispeske. Tudi Afrika ima zlasti na svojej južni polovici več slapov, a dosedaj jih je le malo dobro znanih. Avstralija ima na vzhodni strani Nove Holandije najimenitniši slap: reka Apsley (izg. Epsi) so okolo 35 miriametrov proti severju od mesta Sydneya (izg. Sidnia) navpik spušča črez kameneno steuo okolo 76 metrov visoko. Tudi Nova Zelandija ima po Hochstetterji več slapov. Vse zemljine pa v tem oziru prekosi Amerika. Mnogo slapov je v Kaliforniji, kterih so nekoji po 500 do 700 metrov visoki. Reka Tijuco (izg. Tižuko) ima blizu mesta Rio de Janeiro okolo 50 me¬ trov visok slap. — Teguendama se imenuje prekrasni slap v dolini Bogotski, kterega nareja Rio de Bogota v Novi Granadi, 170 me¬ trov globoko so spuščajo. — Še viši jc slap Kaictur v angleški Gvijani. Imenitni potnik Karol Barriugton Broun (izg. Braun) ga je našel 24. aprila 1870; voda se namreč spušča na v enem mestu 210 metrov navpik v globočino, na drugem pa 25. Še imenitniši ko slap reke Potare (velikega dotoka Essequibskega) pa je slap, kterega reka Karuni (velik dotok Orlnoke, iz gorovja Reraima tekoč) dela na Venezuelskem; voda njegova se spušča nad 650 me¬ trov globoko. Trentonski slapovi v deželi Novi-jorški (Zedinjene deržave) škof o najbolj slove med 80 slapovi in berzicami Severne Amerike. IVest-Cauada-Creek se spušča pri mestu Treutonu črez 4 pragove 60 metrov globoko; zadnji prag jo okolo 30 metrov visok. Carp Iliver na Michiganskem ima 65 metrov visok slap. Med vsemi slapovi na svetu najimenitniši pa je slap Niagara; tako se namreč imenuje dobro 54 kilometrov dolga reka sv. Lovrencija med Erieskim in Ontarioskim jezerom. Onta¬ rijsko jezero stoji okolo 100 metrov niže ko Erijsko C173 m. nad morjem). Zelo sredi med tema jezeroma je sedaj imenitni slap, kterega velikanska skala, goats-island ali kozji otok imenovana, 158 deli v amerikanski pri terdnjavici Shlosher (izg. Šlošer) in v za¬ hodni ali veliki po svoji podobi tudi podkovni slap (Horseshoe) imenovan. Amerikanski slap je 297 metrov širok, podkovni pa celo 339 (krog podkovnega loka pa G58 metrov). Voda pada navpik črez skalno pragovje na amerikanski strani 50 metrov (po drugih 54 m.), pri otoku pa 47 globoko. Vsako uro se spusti na tem slapu črez 1,428.000 kubičnih metrov (42 milijonov kub. čevljev) vode z visočine v globočino, ki med 80 do 100 metrov visokimi stenami tako buči, da se časih sliši po 18 ur daleč (do mesta Toronto). Kjer voda najhitreje teče, je tudi njena iztrebilna moč naj- silnejša; po takem je največa ob slapovih. Ob teh se voda padaje spušča z visočine v globočino, razjeda in razvertava tla tako, da so velikemu kotlu podobna. Ker delovanje njeno nikdar ne preneha, razširja se kotel zlasti navzgor t. j. ravno pod pad. Voda tu spodje dolenje dele ali spodnje plasti kamenenega pragovja, ki se potem lomi v velikanskih skalah (če jih deroča in padajoča voda sama ne razje) in pada v kotel pod slapom. Zato se stene in pragovi ob slapu neprestano preminjajo in voda ne pada zmerom na enem in istem mestu, ampak slap njeni — rekli bi—se u mi ka navzgor. To prikazen, to preminjanje in umikanje slapa niso nikjer toliko in tako natanko opazevali kakor pri Niagari. Niagara prišedši iz Erijskega jezera teče namreč po plasteh, narejenih iz kaj različ¬ nega kamenja. Poveršnje plasti njenega vodotoča so okolo 30 me¬ trov debele in iz terdega silurskega apnenca; leže paskoro popol¬ noma horizontalno. Pod temi so primeroma zelo mehke plasti iz lapora in glinatega škriljnika. Tem pa je podlaga peščenec, kte- rega skladi narejajo vodotoč od slapa navzdol proti Ontarijskemu jezeru. Padajoča voda primeroma naglo razjeda in izpera mehki lapor in škriljasto glino, ki se uže sama na sebi rada perhnita in drobita. Tako spodverta debele plasti terdega apnenca, ki se raz- jedalni vodi dosta bolj ustavljajo. Ko so te toliko spodkopane, da prednji konci ne morejo več nositi lastne teže in teže vode, po njih deroče, ulomijo se, ter zvale ali prav za prav padejo v glo¬ boki kotel pod padom. Tako sc slan od stopinje do stopinje umika navzgor. Gotovo je, da je enkrat bil dosta bliže Ontarioskemu je¬ zeru. Globoki vodotoč Niagare derži namreč med navpičnimi zelo visokimi stenami iz navedenega kamenja skoro 21 kilometrov daleč do Levistona in Queenstowna (izg. Kinstauna). Pri Queenstownu je bil slap pred 21500 leti, ko bi se bil od tu do sedanjega mesta vsako leto umaknil le za 1 meter (3 črevlje) navzgor. Dezor je sicer mislil, da je dosta, če se je slap le vsako stoletje umaknil za meter navzgor in preračunil je, da je rečena globoka struga po¬ stala v 2,150.000 letih. Angleška geologa Hall (izg. Hoal) in L veli sta opazevala, da se slap sedaj vsako leto za 30 centimetrov umakne navzgor in preračunila sta, da je debro pod slapom do Queenstowna postalo v 3G.OOO letih in da se bo v 70.000 letih slap pomaknil do Erijskega jezera; pretergal bode zadnji kos visokega praga in Erijsko jezero, le dobro 20 metrov globoko, sc bode popolnem odteklo. 159 Enako se bode zgodilo tudi Bodenskemu ali Konstanskemu jezeru, skozi kterega Ren teče. Ko bode Ren primerno izstružil di odpravil terdo pragovje Jurskega pogorja, prek njegovega vodo¬ toča nad sedanjim slapom pri Schaffhausnu potegnenega, bode se jezero odteklo. Majlmi slapovi se imenujejo skakalci, po tuje kaskade ali katarakte, besedi, ki v obče le slap pomenite. Kjer je tekoča voda uže popolnem izdolbla in iztrebila kameneni prag, prek nje vodo¬ toča potegnen, izgube se skakalci in mesto njih so v vodotoči tako zvane berzice. Po takem bi berzice lehko imenovali zelo razteg- nene skakalce ali slapove. Med premnogimi skakalci in berzi- cami na svetu so najimenitniše katarakte Nilski v Nubiji (tam na¬ vadno „šelali“ imenovane). Na 10 mestih derže pragovi iz terdega granita prek vodotoča ternarejajo imenovani prikazek; najseverniši je pri Assuanu, kterega so starodavniki Syene imenovali. — V Ev¬ ropi so najimenitniši v srednjem teku reke Dnepra, ki jih ima 13 druga za drugo. Rusi jim pravijo „porogi“ (pragi). V Ameriki je A. Humbolt opazoval najimenitniše berzice v veletoku Orinoku pri Maypuresu; ondi jim pravijo raudali. — V Kanadi jih imenujejo sautes (izg. po francoski sot) in rapides (izg. rapid). Donavska berzica pri Železnih vratah je bila uže navedena. — Posebni pri- kazki tekoče vode so kernice in vertinci. Nastanejo povsodi tam, kjer razne šterline ali višine — gerbavine in kleči — le nekoliko vodotoča zagrajajo. Kaliov upi iv ima vertenje zemlje na iztrebalno moS tekoče vode ? Uže davno so pri raznih evropejskih rekah, ki teko od se¬ verne strani proti jugu ali pa nasproti od južne strani proti Se¬ verju, opazevali, da skoro povsodi se vrivajo v desni svoj breg ter ga spodkopujejo in podjedajo. Različno so skušali razjasniti ta prikazek, zlasti pa s tem, češ nadmorska visokost dotičnih bregov se med seboj toliko loči, da sili vodo z levega brega v desni. Ko so pa merili visočine raznih krajev, spodbijale so te izrečeno misel m tem bolj so se čudili prikazku, kterega so pri silno mnogoverst- nih rekah in v silno različnih razmerah krajinskih opazevali. Kar je leta 1860. ruski akademikar Baer v Petrogradu našel blezo edini in pravi vzrok rečenega prikazka. Uzročuje ga namreč vertenje zemlje krog svoje osi. Vsaka točka na zemlji se v 24urah enkrat krog in krog zaverti. Točka na ravniku prehodi v tem času 4000 miriametrov ali celi zemeljski obod, nje pot je tedaj dosta veča, ko pot, ktero v istem času prehodi n. pr. kakova točka na vzporedniku 10° ali 15° ali 20" severne širjave: v obče hitrost ver- tenja (ali tekanja) raznih mest je od ravnika proti tečaju redoma razmerno manjša. Vsako telo, tedaj tud), voda se blizu ravnika hitreje z zemljo krog vertl, ko blizu tečaja. Če voda teče od rav¬ nika proti severju, prihaja redoma v kraje zemeljskega poveršja, fcl se krog zemeljske osi verte bolj počasi, ko se je vertila voda v 160 krajih bliže ravniku. Po takem bode voda skušala s spcrva jej lastno hitrostjo verteti se proti vzhodu na krajih, bliže k severju pomaknenih, ki se vertc z dosta manjšo hitrostjo. Če tedaj na se¬ vernem poloblo teko reke proti severju, je hitrost njenega vertenja primeroma veča ko hitrost vertenja vodotočnih bregov: ti pri ver- tenji nekoliko zastajajo za vcrtenjem vode. Zato voda tišči ali sili na vzhodno stran, t. j. na desni breg vodotoča. Ravno na¬ sprotno se godi pri vodi, ki na severnem poloblu teče od Severja proti ravniku. Vertenje vode nekoliko zastaja za vertenjem vodo¬ točnih bregov in voda v tem primerljeji sili in tišči na zahodno stran t. j. tudi na desni svoj breg. — Po tem se le.liko razjasnejo primerni prikazki ob vodotočib rek, ki na južnem poloblu teko ali od ravnika proti jugu ali pa od juga proti ravniku. Pri njih voda spodkopuje levi breg, desni pa je nizek in prodnat, ker ga voda polagoma zapušča. Da so ti prikazki uajočitnejši pri velikih vodah, kterih tek se posebno vjerna s poldnevniki, še omeniti ni treba. In res so jih posebno opazevali pri dolgih ruskih veletokih v Evropi in severni Aziji: pri Volgi, Uralu, Obu, Jeniseji i. t. d. Plavina in naplavine tokova Vode. Terda zemeljska skorija na poveršini povsodi perhm. Zrak, dež in sneg (voda), zmerzav, veter, rastline i. t. d. neprestano raz¬ jedajo in drobe tudi najterše kamenje. Ob hudem vremenu prinaša dežnica, drugodi in o drugem času pa snežuica pesek in perst v potoke, ti pa v reke in veletoke. Tekoča voda te stvari in druge, ki jih sama odterga v vodotoči ali ob njegovih bregovih (v gorskem svetu se vanjo vale od strani stermih deber), vali in nosi navzdol. V onej razmeri, v kteri pojema nje pad — nje nosilna moč —, pušča, tudi bolj debele in težke plovine, kamenje in debel grušč uže ob in v vodotoči gorenjega teka. Ob srednjem teku se deli nje naplavine uže dosta drobneji, ne le zato, ker pri zmanjšanem padu voda ne more več valiti in nositi debelejega kamenja, ampak tudi zato, ker se je razna plavina na pervem potu uže zelo oderg- nila in zbrusila ter se zmanjšala. Najdalje nosi in vali voda drobni pesek, zlasti pa v njej razpuščeno blato. Uže na mnogo mestih bilo je omenjeno, kako bogate so ne- ktere reke terdib snovin, ktere prenašajo z višib krajev v niže. Ren n. pr. le mimo mesta- Germesheima nese vsako leto oholo 1,944.000 kubičnih metrov terdib snovin (drobnega grušča, peska in blata) t. j. toliko, da bi redoma razdeljene po gorenjerenski do¬ lini od Razila do Bingena ta se vsakih 10 let zvišala 18 centi¬ metrov, v stoletji pa za 1*8 metra. Velike sibirske reke: Ob, Je- nisej in Lena nanosijo v 500 letih toliko terdib snovin v Severno ledeno morje, da bi vkup merile mnogo črez 'd‘2 kubičnega miria- metra (7*4 kubičnih milj). Velikanska naplavina reke Gangesa bila je omenjena uže na str. 152. Misisipi prinese v mehikanski 161 zaliv leto in dan okolo 125,900.000 kubičnih metrov blata in pre¬ drobne sipe. Kjer koli se te plovine polegajo, prcnarejajo vodotoč in po¬ gostem tudi globoki suhi svet, črez kterega se reke ob velikih po¬ vodnjih razlivajo. Tu zasujejo vodotoč ter silijo vodo izkopati si o a drugi strani novo strugo, tam pa se posedajo v otoke in sipine, ki se ob vsakej povodnji naraščajo in z raznimi rastlinami zaraščajo in uterdijo. Drugodi zlasti tam, kjer se deroča reka izliva v večo in ieno tekočo, se plavina polega v raztegnem stolček, kterega podstava je ob ustju reke, verh ali ert, po večem nekoliko zavit, pa precej daleč od ustja v leni tekoči reki. Enaki stožki, ob pod¬ stavi iz debelega drobirja in peska, ob verbu pa iz drobne sipe in blata, se narejajo tudi ob ustji rek v razna jerera. Polagoma se te vodne kotline zasipajo, kajti reke in potoki puščajo v njih, ka¬ kor v pravih smetiščih, vse terde snovine, ki so teže od vode. Po takem morajo vsa dolinska jezera enkrat izginiti ter se promeniti v lep raven svet, prek kterega bode reka rezala svoj vodotoč. Kjer po vodoravni planjavi voda preleno teče, da bi redoma proti morju odnašala raznoverstne plavine, polegajo se te v vodo- toči. Če vodi tudi ob velikih povodnjih branijo umetno naprav¬ ljeni zasipi razliti se črez bližnjo planjavo, po kterej se bi polegle uje terde snovine, polegajo se te v vodotoči ter ga zvišujejo. Reke v severni Italiji in nektere tudi v Holandiji so v teku stoletij vo- dotoče tako zvišale, da se vidijo kakor bi tekle po visokih nasipih. Adiža teče dosta više, kakor je bližnja benečanska nižava. Veletok Pad si je sam vzdignil vodotoč, ker so ondotni prebivalci uže od nekdaj ob njem napravljali nasipe ter vodi branili razlivati se črez planjavo; drugodi so jo zagrajali ter nje vodo rabili za namakanje rodovitnega polja. Ob dolenjem teku leži vodotoč Padski više, kakor so hiše v mestu Ferrari. Po takem se ni čuditi, da voda napravi preveliko škode, če ob velikih povodnjih predere stranske zasipe, ali če so neprevidni stanovalci zanemarili napravljene zagraje. Kjer se voda redoma razliva črez nizke svoje bregove, iz¬ gublja se primeroma nje nosilna moč, in iz nje se poležejo vse terde snovine, ki so teže od vode. Mastna grez ali mehko blato ostane tudi po zemlji, ko se voda polagoma zopet upade in v vo¬ dotoč umakne. To opazujejo pri raznih rekah, zlasti pa pri rekah tropičnega in subtropičnega pasa, kterih vsakletne povodnji se re¬ doma razlivajo črez nizke doline in globoke planjave. Da drobne te plasti mastnega blata neprestano, če prav zelo počasi zvišujejo ondotni svet, izrečno še omeniti ni treba. Tako je gnojno blato Nilsko (sestavljeno je iz samih politalamij) uže znatno zvišalo tla 'ned Asuanom in Kairo. Natančne opazbe so pokazale, da se vsled teh povodenj nad mestom Kairo dolina Nilska vsako stoletje zviša 126 milimetrov (t. j. skoro 5 palcev). Na drugem mestu n. pr. nb robu nekega prekopa so opazevali premnogo takih tankih plasti Nilskega blata, ki so skup bile okolo 20 metrov debele. Po njih debelosti so sklepali, da Nil vsaj 15000 let uže razliva svoje po- Zemljepis, 11 162 vodnji črez ozko dolino med Arabskimi in Libijskimi gorami. Geo- logične preiskave naplavin ob raznili rekah in po raznih zemlji¬ nah pričajo, da so reke nekdaj nosile dosta več terdih snovin, dro¬ birja in gline z visočin v nižine ko sedanje reke po dotičnih de¬ želah; pričajo dalje, da so močneje tekoče vode nekdaj razlivale se črez dosta širokejše doline in pokrajine, ko dandanašnji; pričajo dalje, da se je vodotoč rek v primeri z nekdanjim kaj močno promenil, večidel zelo globoko v nanoseno naplavino vrezal, kajti nahajamo naplavino tudi po tako visokih straneh, do kterih sedaj voda nikdar ne sega; nazadnje tudi pričajo rečene geologične preiskave, da so se porečja v teku časa tudi mnogo promenila, kajti v naplavini se nahaja kamenje (drobir itd.), ktero se dan¬ današnji nikjer v krogu dotičnega porečja ne dobiva. Naplavine ob ustji tekoče vode. (Nadaljevanje.) Tam, kjer se voda v kakovo drugo reko, v jezero ali morje izteka, je nje izliv (iztok) ali ustje. Razen usihajočih rek, ki se v peščenih ali kamenitih pustinah polagoma zgubljajo, ima vsaka tekoča voda svoje ustje. Bližnja suha zemlja se imenuje o h ust j e. Nektere reke oh svojem ustji tako močno teko, da se blato skoro nič ne polega v njih vodotoči, ampak voda ga odnaša daleč od ustja v globoko morje. Na drugem mestu je bilo uže omenjeno, da je Rumeno ali Žolto morje videti rumeno zarad rumenega blata, ktero mu kitajski veletok Hoangho (Rumena reka) prinaša. Tudi Amazonska reka dere daleč v globoko morje, kajti okolo 370 kilo¬ metrov (50 zemlj. milj) daleč od ustja je ondotno morje še kalno; da lahnejša sladka voda veletoka (nje primerna težkota je P0204) nareja debelo plast, ki plava na spodnjem težjem morji (primerna težkota morske te plasti je P0G2G); angleški mornar in imenitni prirodoznanec Sabine (izg. Sebin) cenil je debelost one reške po- veršnje plasti 40 metrov. Kjer se pesek in blato polegata in kupičita pred ustjem v globokem morji ali jezeru, naredi se sipina. To pokriva morje (ki je til zelo plitvo), ali jo pa velike povodnji toliko zvišajo, da njeni gorenji deli mole iz nad morske gladine. Na mnogih krajih se blato in pesek polegata tako ob ustji, da se vodotoč daleč v morje podaljša: grez se namreč na straneh leno tekoče vode pola¬ goma kupiči iz nad morja. Reka se vidi, kakor bi po ozki pa dolgi nasipini tekla daleč v morje. Ta zemeljski jezik je le go¬ renji suhi del spredej omenjenega stožka, ki se nareja ob ustjih rek, če deroča voda ali pa morski tokovi sproti ne odneso vse po- ležene terde tvarine. Ob povodnjih voda navadno predere stranski svoj nasip ter zasipa stranske kote in globine. Polagoma tudi ti nasipi raso iznad morja: in suha zemlja se je za lep kos razširila ali rekli bi morje odrinila. Še drugodi se v širokem ustji nasipajo 163 veliki otoki, ki tekoči vodi pot tako zapro, da se deli v več panog rokavov. Ti se po samez izlivajo v morje ali jezero. Največ je ob dotičncm ustji mnogo takih otokov, velikih in majhnih, kte- rih obod in velikost se skoro neprestano prominja; kajti posamezni rokavi se zmerom znova zasujejo in voda je prisiljena na drugi strani prodreti novo strugo ali se pa na široko in dolgo razlivati črez naplavljeni nizki svet. Tej nizki naplavini ob reških rokavih in med njimi pravijo'„delta“, po primerni podobi gerške čerke z/, ker je največkrat trioglata. Ustje reško, tako v več ramen ali panog razdeljeno, imenuje se deltasto ali vila s to. Delta ali trioglata naplavina ob ustji se nareja ob izlivu rek v druge reke, v jezera, največkrat pa pri njih izlivu v morje. Kander, močen potok v kantonu Bernskem, je od leta 1714. ob izlivu v globoko jezero Tuusko, naplavil delto, ki je 230 oralov velika ter je nekoliko z gozdom (80 oralov) in s travo zaraščena, nekoliko pa je še močvirna in prodnata. Maggia (izg. Madša), de¬ roči potok v' kantonu Tesinskem, je pri Locarni ob svojem izlivu v Lago maggiore, naplavil delto, ki je uro hoda dolga in široka. Port-Valais (izg. Por-Vale) je za časa Rimljanov (Portus Vallesiae) stal še ob Genevskem jezeru tik ustja leno tekočega Rodana, a sedaj je uže pol ure hoda od jezera. — Drugodi se delte narede ob izlivu rek v druge reke, zlasti pri vodah tekočih po skoro po¬ polnem vodoravnih planjavah. Pri teh se ob velikih povodnjih reka rada razdeli v več panog, ki si prek globoke nižine kmalu strebijo strugo, po kteri tudi teko, kedar voda ni ravno napeta. A. Ilumbolt je take delte opazeval pri izlivu Rio Apure in Rio Arauke v Orinoko, pri Rio Branku (ob izlivu v Rio Negro), pri izlivu Japura v Amazonsko reko. Zato je rečeni učenjak ločil trojne delte: oceanske, sredomorske ali jezerske (n. pr. Gilionska delta ob Aralskem jezeru, Volgska ob Hvalinskem morji, Donavska ob Čer nem morji) in dotoške. Najimenitniše so oceanske delte, kajti po njih se najbolj prominja obod suhe zemlje. Med njimi pa najbolj slove uže od staro¬ davnih časov nizka delta v severnem Egiptu ob ustji blagornosne reke Nila. Ta naplovina meri okolo 220 □ miriametrov. Homer je še ni poznal, Herodot, oče zgodopiscev in zemljepiscev, pa jo poslej naravnost imenuje ( -Aifvmoi; ) Moov rov norafiov. Ob sever¬ nem robu morje in reka še vedno preminjate delto, ki se zmerom dalje v morje pomika. Poveršje njeno se je v teku stoletij tudi jako promenjalo. Prebivalci so namreč zanemarjali potrebne nasipe ob glavnih reških rokavih, zato je iz njih voda proderla, se razlila črez vodoravni nizki svet ter ga razmočila, da je sedaj zlasti po severovzhodnih straneh podoben veliki vodni ali močvirnati puščavi. Brugscli pravi, da so nekdaj todi stala cveteča mesta ter se razšir¬ jala najrodovitniša polja, kjer so sedaj suhe puščave, nezdrava močvirja in podertiue starodavnih mest. Tudi se je Nil v starem veku viličal dosta više t. j. bolj na jugu ko sedaj; sedaj se namreč viliči dobro pol drugo uro hoda nad mestom Kairo, kjer je skupna 11 * 164 reka 2350 do 2900 metrov široka. Med 7 rokavi (poleg mnogih manjših) sta nekdaj bila najimenitniša: kanobski ali najbolj zahodni, in peluzijski ali najbolj vzhodni. Leta 450. pr. Kr. je bila Pelu- zijska panoga najvažniša z;* kupčijo; poslej se jo skoro popolnem zaperla, in voda je najmočneje tekla in še teče po Kanobski (Ro- sette) in Sebenitski (Damiette) panogi. Na Laškem je najimenitniša delta Padska, ki se tudi nepre¬ stano pomika dalje v Jadransko morje. Spina je bila za časa pod- vzetnih Etruščanov glavno skladišče in pristanišče ob Jadranskem morji, a o Eristovem rojstvu je mesto bilo uže črez 20 kilometrov oddaljeno od morskega brega. Ravena je bila za časa Rimljanov — njih cesarjev dobro uterjeno primorsko mesto, a sedaj je črez 7 kilometrov od morja. Pri tem mestu je nekdaj izlivala se po¬ sebna panoga Padska, ki se je pa v 12. stoletji popolnem zasula. Uže takrat je bilo nekdaj primorsko mesto Adrija skoro 9 kilo¬ metrov od morja, V Evropi so imenitne delte še ob Kodami, Renu, Donavi, Volgi. Posebno obširna je delta obMisisipiu; nje podoba se zelo loči od drugih takih naplavin. Dolga je okolo 45 miriametrov, dobro 25 pa široka ter meri črez 400 □ miriametrov. Večina tega niz¬ kega sveta je skoro 9 mesecev v letu v vodi potopljena, le ob glav¬ nem vodotoči in ob njegovih večih stranskih strugah šterle iznad vode robovi iz predrobne sipe in blata. Voda po tem svetu silno leno teče, med Novim Orleanom in Mehikanskim morjem pada namreč komaj za 21 centimetra na vsak kilometer, tako, da se ob nizki vodi komaj vidi, na ktero stran teče. Preiskave naplav¬ ljenega sveta so pokazale, da se uže blezo črez 100.000 let ne¬ prestano nareja. Še obširniša je delta ob izlivu Gangesa in Brahmaputra v Prednji Indiji. Ganges se pri Muršadabaclu, uže okolo 300 kilo¬ metrov nad izlivom v Bengalski zaliv, pervikrat deli in potem po 8 velikih strugah in v brezštevilnih manjših rokavih preteka de¬ loma zelo rodoviten, deloma pa močvirni in silno nezdravi svet, poln hudih — kervoločnih zveri in strupenih kač. Delta se posebno liitro v morje pomika, če se dve veliki reki pred ustjem ali blizu njega zedinite. Takim vodam pravijo so toč¬ ni ce ali s o v o dni c e, ker večidel vzporedno teko po zelo enalii zemlji in ne preveč daleč vsaksebi (druga od druge). Evfrat in Tigris, Ganges inBuremputer (ali Brahmaputra), Hoangho in Jangtsi-kiang, Ren in Moža, Pad in Adiža so dobro znane sotočnice. Plemvjoče ustje. Na raznih mestih zemlje se nahajajo ustja, ld so zelo široka in primeroma globoka. Neprestano ostanejo odperta, pa ne zato, da bi jim reke iz viših krajev ne prinašale niti peska niti blata, ampak to poleženo ne ostaja na dnu ustja. Morska plima in oseka trebita namreč reško ustje. Ko se morje narašča, jčzi se 165 voda v ustji ter vslcd tega izgubi vso nosilno moč, in grez in blato se polega na tla; ko pa morje odstopa ali upada, dere močno zastana voda iz ustja po poševnem koritu navzdol ter odnaša vse položene snovine daleč v globoko morje. Tu se blato ali polega in zasipa največe globine, ali pa je morski tokovi odneso daleč od ustja. Pri plimi sami se bi tedaj ustje kmalu zamašilo, a temu nasprotuje oseka, ktcre iztrebilno in nosilno moč posebno pospe¬ šuje veča ali manja naklonjenost vodotoča ob ustji. Primerno se tedaj taka odperta ustja, podobna zelo stegnenim zalivom, imenu¬ jmo plimujoči izlivi. Nahajajo se skoro povsodi, kjer je pli¬ movanje morja tako močno, da trebi roško strugo. Lepa plinm- joča ustja imajo Laba, Vezra, Sena, Loira, Garona, Temza, Severn, Tajo i. d., v Evropi; Ob, Taz, Jenisej, Amur i. d., v Aziji; veletok Amazonski in reka sv. Lovrencija v Ameriki. Ponekodi odnašajo morski tokovi blato iz ustja ter ga puščajo ob bližnjih obrežjih, ob kterili nareja morske plitvice in močavine. Močni morski tok Brazilski odnaša blato iz plimujočega ustja veletoka Amazonskega ter ž njim močviri obrežje na severovzhodni strani Brazilije. Ponekodi so morski tokovi in tekoča voda pred ustjem na¬ pravili dolgo pa ozko stegno, zemeljska kosa imenovano, ki morju tako zapira široki, zatonu podobni izliv reški, da se le na enem ozkem kraji ali le na nekterih ozkih strugah družita; tako ustje se zove lokva. Mesto zemeljske kose jo semtertje zagrajajo veliki otoci. Če pred širokim ustjem stoje le majhni otoki, ki je nikakor ne zagrajajo, pravijo reškemu izlivu l ini a n. \ Baltiškem in černem morji imamo dokaj takih primerljejev. Jezera in močarine. Občni pnjmovi. Stoječa voda sredi zemeljske skorije se po različni velikosti prostora, ki ga pokriva, različno imenuje. Veče stoječe vode se zovejo jezera, manjše pa jez ere a in kali; ribniki in vod¬ njaki jim pa pravijo, če so jim ljudje ležišča in kotle izkopali. Med zadnjimi sc le semtertje nahajajo tako obširni, da se primerno tudi jezera imenujejo. Močvirje ali močarine so plitve kaluže na popolnoma ravnih tleh; voda se namreč z njih ne mora odtekati, ampak zemljo le močviri in nerodovitno dela. Močvirje se na zemlji po gostem nahaja, zlasti pa poleg rek, v vodoravnih globokih nižinah tekočih, na njihovem obustji, ob (nižinskih) jezerih in nizkem morskem obrežji, semtertje tudi., v ozkih dolinah med visokimi gorami. 166 Pregled nekterih najimenitniŠih jezer , zverstenih po velikosti njih poveršine. 167 Razne preiskave kažejo, da se je poveršje jezer nekdaj zelo premenjalo , da je pri nekterih bilo veče, pri nekterih pa manje nogo sedaj. Jezera, v ktera se reke izlivajo, iz njih pa ne odtekajo, morala so toliko rasti in svoje poveršje razširiti, da se na njem toliko vode izhlapi, kolikor jim je po rekah, potokih in studencih priteka. Po tej enaki razmeri med izhlapenjem in dotokom usta¬ novilo sc je njih poveršje. Pri tem je vendar pomisliti, da dotoki jezerom prinašajo razen vode obilo grušča, drobirja in blata. Terde te stvari se polegajo v jezeru ter dna njegova zvišujejo. Voda mora v jezeru više nastopati, in če bregovi njegovi niso popolnem nav- pik, se poveršje nje mora nekoliko razširiti. Vsled tega se pomnoži izhlapenje vode in jezero ne bode toliko naraslo, kolikor bi se po poleženi grozi pričakovalo. Popolne stalne enačile med tema pre- menbama skoro nikjer ni, ker dotoki neprestano prinašajo terde stvari in ž njimi kotlo jezersko zasipajo. Zato se bodo enkrat vsa jezera posušila ali pa premcnila v močvirje. Le ona jezera dobi¬ vajo z vodo malo terdik snovin,.,v ktera ob straneh teko studenci; in pred ko ne, ne dobivajo prav nič terdih tvarin, če jih le na nji¬ hovem dnu izvirajoči studenci napajajo, kakor pri Orlaskem jezeru na Italijanskem , pri Selizarovskem jezeru (Seligersee) v guverniji Tverski (na Ruskem) itd. 168 Gladina jezer. G1 a d i n a j e z e r stoji po prednjem zmerom enako nad morjem, če jezero ne narašča vsled zamaščenja svojega odtoka ali vsled pre¬ obilnega dotoka. Pri raznih velikih jezerih na zemlji so opazovali, da se senitertje napno vsled premetenega zračnega tlaka. Tako se znatno napne Wettersko jezero na Švedskem, še bolj pa Genev- sko na Švajcarskem. Napenjanje zadnjega jezera so imenuje 110 francoski „les seiches“; lc redkokrat terpi črcz 20 minut; pri Ge¬ novi, kjer je jezero ozko, napne se za podrugi meter, kjer pa je široko, pa komaj za malo centimetrov. Naj imenitnika jezera , razverstena po njih nadmorski visokosti. Po legi in nadmorski visokosti ločimo nižinska in gorska jezera. Nižinska jezera polnijo najniže globočine v nižinah in vsedih zemeljskih ter imajo po večem zelo »razjedeno in spremenljivo obrežje in po gostem tudi obilno zatonov. K njim se prištevajo največa jezera na zemlji n. pr. Uvalinsko morje, Arabsko, Ladoško, Oneško jezero in razna druga ruska jezera, Blatno in Nežidersko na Ogerskem; največa jezera v Severni Ameriki zlasti v gorenjem porečji veletoka sv. Lovrencija in druga jezera ob Iludsonovem zalivu itd. Gorska jezera na višavji so skoro povsodi podolgasta ter imajo sterme in le malo ali pa prav nič promenljive bregove. Razen nekterih izjem so dosta globokejša od nižinskih in imajo le redkokrat otoke. Po svoji različni legi na visokem svetu se zopet ločijo ali prava gorska in dolinska jezera, če na podnožji gora in v dolinah stojijo , ali pa mala gorska — planinska jezera, če so visoko na gorah in med ledniki (ledniška jezera). — Po planotah gorskih se nahajajo navadno podolgasto-okrogla jezera srednje ob- širnosti in globokosti; po večem imajo nizko obrežje. Primeroma visoko stoje tudi livkasta ali ognjeniška jezera (glej ognjenike). Po obodu ali unanji podobi so skoro vsa okrogla, majhna pa sem- tertje zelo globoka; od vseh strani so zaperta, ker so se od dežnice in snežnice nabrala sredi zasutih žrel ugasnenih ognjenikov; snež- nica in dežnica jih tudi napaja. — Ponekodi, zlasti v razvotlenem ap¬ nenci kraškem se v prostornih jamah in luknjah nahajajo podze¬ meljska jezera. O postanku teh podzemeljskih jezer smo uže na drugem mestu govorili. Nektera jezera so razpostraujena po vsedih zemeljskih ter stoje še pod gladino vesoljnega morja. Tako je jezero Hval insko (Kaspjško morje) uže 24 metrov pod gladino vesoljnega morja, Asalsko jezero v vzhodni Afriki, (12° severne širjave in GO" vzhodne dolgosti) blezo okolo 200 metrov, Galilejsko morje ali Tiberijasko jezero v Palestini 200 in Mortvo morje v istem vsedu celo nad 400. Azija največa zemljina med vsemi, je po takem oni del zemlje, ki ima najobširniše, pa tudi najviše in najniže stoječo jezero. 169 Ime j e z e r a Sinku],sko jez. na Pa- i miru v srednji Az. Tsomoriri na Tibetans. Mana-sorovar „ Tsn mognalari „ 1'itikaka v Južni Am. Wettersko jez. ob iz¬ viru Ine . . . . Weissersee v por. Ine Langsee v porečji Krimlerache . . . Tzana v Abisiniji Dolgo jez. v Tatri Rudeče jez. v Tatri . kansko j. v Armeniji Jezera Kašmirska Razna jez. v Tatri . Korensko j. na Kranj. Malo Vinipejsko jez Veliko slano j. (8. A.) Njamisko jez. (Afrika) Čebinsko jez. (Italija) Turiško jez. (Švajc.) . Bohinjsko jez. (Kranj.) Osojansko j. (Koroško) Dotoki in odtoki jezer. Glede na dotok in odtok jezerski ločimo reška, stu- d e n č n a, izliv n a in b r e z r e š k a jezera. Reška jezer a so primerna velikim —- širokim in globokim kotlom rek, ktere se vanje izlivajo in na drugi strani iz njih teko. Vsi dotoki se čistijo v jezerih, kajti v njih se polegajo razne terde stvari, ktere so po rekah prišle iz viših krajev v jezersko globočino. To poleganje so nekoliko ravna po gibanji jezera, ktero vznemirja moč tekoče vode. Dotoki in odtoki s.o pri raznih jezerih na kaj različnih straneh. Na nasprotnih koncili sta n. pr. pri Koustanskem, Tignrskem (Zii- richskem), Genevskem, Gardskem, Erijskem, Ontarijskem jezeru itd.; pri drugih je dotok ali odtok na enem konci, odtok ali pa dotok pa na bližnji strani kakor priKomskem, Bohinjskem jezeru, 170 ali sta oba blizu drug drugega na enem konci ali na nasprotnih straneli (Bajkalsko, Ladoške, Ilmensko, Tzansko jezero) itd. Ce začne jezeru več vode odtekati —• če se namreč odtokova struga razširi in globokeja postano, priteka pa mu je zmerom enako, mora jezero upadati, a ne razmerno za toliko, kolikor mu več vode odteče, kajti povcršina upadlega jezera se zmanjša in potem se vode dosta manj izhlapi ko poprej. Nek ter a gorska prav za prav dolinska jezera, ki so je tokovi lave ali pa ledniške groblje zagradile, so se črez dolgo časa le iztružila nov odtok. Nasproti se nahajajo tudi jezera, kterih nekdanji odtok je usahnil. Uzroki te prikazni se različni. Največ jo razjasnejo premenjene podnebne razmere: moča (ali padavina iz ozračja) v dotičnem po- jezerji seje toliko zmanjšala, da jezeru manj vode priteka, kakor se je izhlapi, zato je upadlo in odtok se mu je posušil. Tako je¬ zero je Blatno na Ogerskem, kijse le spomladi nekoliko odteka v bližnje močarine. Njegov odtok Sio je sedaj le dolga proga moč¬ virja , po kteri se je nekdaj gotovo voda odtekala v Šarvico. Še očitniše je to pri Aralskem jezeru v Aziji, kterega vsa okolica pa tudi povedke ondotnih razrodov pričajo, da je nekdaj bilo dosta veče in sldeneno z Ilvalinskim morjem. Aralsko jezero še zme¬ rom, če prav zelo počasi, upada in se zmanjšuje. Studenčna jezera imajo odtok brez vidnega dotoka; razen dežnice in sncžnice jih skrivni studenci na dnu ali na straneh napajajo. — Izlivna ali celinska jezera imajo vidne dotoke, pa nevidne odtoke. Teh imajo nektera podzemeljske luknje, po kterih se voda odteka. K njim bi prištevali Cirkniško jezero na Kranjskem, Čepiškp ob južnem podnožji Učke gore v Istri, Lac de Joux (izg. Lak d’ Žu) v švajcarskem Juri, Kopajsko na Gerškem itd. Druga celinska jezera pa nimajo celo takih podzemeljskih od¬ tokov in voda se v njih tako hitro sopari, kakor doteka. V to versto spada največe jezero na zemlji namreč Hvalinsko morje. Kljubu velikanskemu dotoku (Volga, Ural itd.) to jezero še zmerom upada in se manjša, kar so natančne opazbe ob njegovih bregovih dokazale; in pomisliti je še, da mu dotoki prinašajo do¬ kaj terdih težkih stvari, grezi in blata, ki se na dnu polegajo in kotel njegov zasipajo, čelinskim jezerom se dalje uverstijo Aralsko jezero, Mertvo morje, Jeltonsko jezero v južni Rusiji, Titikaka na Peruvanskem , razna jezera v Tibetu (ktere je Itob. Schlagintweit natanko popisal) in po drugi osrednji Aziji. — Vso zemljo, s ktere se voda odteka v celinsko jezero , bi primerno imenovali celinsko pojezerje. — Brezreška jezera ali stavi nimajo niti vidnega dotoka niti odtoka: razen skrivnih studencev na njihovem dnu in ob straneh jih po večem napolnjuje dežnica in snežnica. K tem jezercem bi tudi prištevali vodnjake, ktere so ljudje sebi v korist izkopali. Nekteri vodnjaki so zelo veliki in popolnem primerni je¬ zerom; večidel dajejo vodo za namakanje zemlje po pokrajinah, kjer le redkokrat v letu dežuje. Tak velikansk vodnjak je Gara Gam- bra na Karnatiškem (Vzhodnja Indija), ki je skoro 4 ure hoda 171 dolg in črez uro širok ter 18 mesecev dolgo preskerbuje 32 krajev potrebno vodo. Tak vodnjak je bil tudi v obče znano jezero Me- risko v Egiptu. Egiptčani so ob Libijskih gorah v pokrajini Fajum- ski izkopali velikansk kotel, v kterega se je ob povodnjih po Jo¬ žefovem prekopu odtekala voda iz Nila. Po dveh prekopih se je potem mastna voda razlivala črez zemljo , ktero nilska povodenj drugače dosegla ni. Obod in nasipi tega preimenitnega jezera se dajo še sedaj spoznati. Sredi jezera ste stali dve piramidi in verli njih sedeča velikanska kipova kralja Merisa (Amenemhea III.) in njegove žene. Ob bregu pa je bil labirint, preveliko čudovito poslopje, ki je slovelo po celem starem svetu. Ponekodi se nahajajo tudi občasna ali presihajoča je¬ zera ; zlasti po apneniških planotah in kadunjastih dolinah, pa tudi po podzemeljskih jamah. Ta jezera od časa do časa naraščajo in upadajo, kor voda skozi luknje in live, tako zvane požiralnike in sesalke odteče. Najimenitniše presihajoče jezero nasvetu je Cirkniško na notranjem Kranjskem; uže Rimljani so je dobro poznali ter Lacus Lugeus imenovali. Pri srednji visokosti njegove gladine meri poveršina njena okolo 5680 hektar (9875 oralov) ter je črez 8 kilometrov dolgo in dobro poldrugo uro hoda široko. Pri dolgem močnem deževji se jezero napne, da je za polovico veče. V jezero derži okolo 400 livkastih lukenj, s kterimi se kraška tvorba sploh toliko odlikuje. Najimenitniše so: rešeto (18 met. globoko), reta, v o donos (16 met.), bobnar ca (14 met.), kotel (13. met.), boček, sitarca, livišče, velika in mala po¬ ni k v a itd. Po kakih prirodoslovnih zakonih se taki prikazki pre¬ sihajočih jezer in vrelcev pojasnujejo, glej st. 133. Ob zelo suhem Poletji ali ob suhi merzli zimi usahne jezero, ki je poprek 65 cen¬ timetrov do 2 metra globoko, skoro popolnem, odteče se namreč v 3 tednih; če se vreme promeni, napolniti se more v 24 urah. Sedaj se navadno odteka meseca avgusta in razen malega kotla pijavka prazno ostane do konca meseca oktobra. — Presihajoče je tudi jezero Topolja ali Kopajsko v Beotijski nižavi (na Gorškem) na se¬ verozahodni strani od Šibe (pri starodavnikih Tebe imenovano). Jesensko deževje napolnjuje jezero, ki se ohrani črez zimo; poslej pa mu voda odteče po raznih (20) podzemeljskih luknjah (kata- bothrih), ki na severni in vzhodni strani derže skozi apneniško pogorje do morja. NajimenitniŠa jezera , razuerstena po njih globokosti. I)a so jezera po svoji globokosti silno različna, bi izrečno še omeniti ne bilo treba. Tudi se samo po sebi razume, da isto jezero ne ostane zmerom enako"globoko; zlasti ne, če se velike in raznoverstne vode vanje izlivajo. Razna grušča tekoče vode se v jezerih polega, polagoma napolnuje njegove kotle ter zmanjšuje njih globokost. Gorenja Ara n. pr. iz Arskega lednika (v Bernskih Alpah) po dolini Hasli tekoča se izliva v malo Briensko jezero. 172 Po natančnih opazbah so preračunih, da mu voda meseca avgusta vsak dan prinese črez 276.000 kilogramov (5530 centov) peska in blata; vse to pušča v jezeru, ki se nekoliko kali, in Ara na dru¬ gem konci popolnem čista teče iz jezera. In rečeno je uže bilo, da se vsled tega morajo vsa jezera s časom napolniti. Primeroma najbolj globoka so nektera gorska jezera. Sledeči pregled kaže globokost nekterih najimenitniših jezer: Preiineniten francoski zemljepisec E. Reci us govoril je zad¬ njič v zemljepisnem društvu Parižkem o raznih razmerah Alpskih jezer. Po raznoverstih preiskavah skušal je natanko določiti njih obširnost (poveršjc), njihovo največo in srednjo globokost, visokost največe njih globočine nad morjem, množino vode, ki jo liranuje jezersko kotlo in koliko se je redoma iz njih odteka. Ker so te razmere preračunjene po najnovejših preiskavah ter se nekoliko ločijo od prej navedenih, naj tu sem postavim dotični pregled (iz Buli. de la Šociet. de geogr, de Pariš, 1873, str. 185). 173 Barva in pozornost ali čistost jezer. Barva raznih jezer je silno različna. Bohinjsko, Gardsko in Acheiflko jezero (v porečji Izarc) je temno-modro kakor jasno nebo po hudem vremenu, lo ob krajih zelenkasto. Kraljevo jezero je zeleno, tako je tudi Blejsko jezero na Gorenjskem. Jezero sv. Volbenka na Gorenje-Avstrijskem je modro in zeleno kot malahit; Ilalstadtsko in Trunsko jezero je temno-zeleno itd. Zelene barve je jezero — so mislili nekteri — vsled odbijanja modre barve neba in rumene barve jezerskih tal. Pred ko ne pa se gorska jezera vidijo zelene barve, ker posebna temperatura, gostost in sostava vode tej daje zeleno barvo. Zato so vodne plasti v različnih glo¬ bočinah tudi drugače barvani; tudi ni dvomiti, da gibanje vode ima mnogo upliva na nje barvo. Glede na njih prozornost so jezera enako različna. Gorenje jezero v Severni Ameriki se v. tem blezo najbolj odlikuje med vsemi jezeri na zemlji. Njegova voda je tako čista in prozorna, da se ribe in tla natanko vidijo še v prevelikih globočinah. V Wetter- skein jezeru na Švedskem moreš blezo še 23 metrov globoko za¬ paziti mali kovani denar; v obče imajo švedska in norveška jezera silno prozorno vodo , tako da tla so razločujejo še po 32 do 40 met. globoko. 174 Sladka in slana jezera. (Kemične tvarine jezerSSine). Tvarine jezerščine morajo tako različne biti, kakor so različne snovine razstopljene ali razpuščene v studencih in rekah, ki jezera napajajo. Njih množina se pa posebno ravna po snovni sestavi jezerišča (jezerskega kotla) in po večem ali manjem izhla- penji vode. Večina jezer ima sladko vodo, kajti če jim tudi dotoki (reke in studenci) prinašajo raznoverstnih soli, so te tvarine v vsej vodi raztopljene tako enakomerno, da jih odtoki odnašajo raz- merno množino. Po Tingry-u ima voda Genevskega jezera, skozi ktero Rodan teče, v 1000 delih le 04574 raznih tvarin raztoplje¬ nih in sicer 0‘0703 ogljenčevokislega apna, 04)070 ogljenčevokislega lojevea, 0'0352 žveplenokislega apna, 0'034G žveplenokislega lojevea, 0'0087 magnezijumovega klorca in 0'0016 glinice in kremenice. če je primeroma mnogo kake soli raztopljene v stoječi vodi, pravimo jej slano jezero; njih voda je pogostem popolnem sla¬ nega, pogostem celo grenkega okusa. Bolj majhna slana jezera se nahajajo pogostem kraj morja, — primemo bi jih imenovali primorska jezera (francosko: etangs); njih voda se po preko¬ pih in prelivih ali pa le ob natoku (o plimi) meša z morjem, ktero je soli. Druga velika in majhna slana jezera so pa raztresena po visokih in le malo povežnih planotah, zlasti pa v zapertih zemelj¬ skih vsedih, v pustah ali pustinah — zato se tudi primerno ime¬ nujejo p us tinska jezera. Studenci in dotoki prinašajo pustin- skirn jezerom iz raznih strani mnogo raztopljenih soli, ki zaperta jezera solo in grenka delajo. Bistvena in neobhodno potrebna last¬ nost slanih jezer je ta, da nimajo niti vidnih niti nevidnih odto¬ kov. Dotekajoča voda odhaja iz njih le po vodnih parah; na njih poveršini pa se le voda sama hlapi, druge snovine pa v jezeru ostajajo. Ker se neprestano množe, mora jezerščina postajati zme¬ rom bolj slana in grenka. — To očitno pričajo jezera v Palestin¬ skem vsedu zemeljskem: Meromsko (t. j. jezero na visočini, ki stoji še 87 metrov nad Sredozemskim morjem) in G en e z ar e ts k o jezero ali Galilejsko morje (199 met. pod gladino Sredozemskega morja) imate sladko vodo ; kajti skozi nju teče reka Jordan, ki ima sicer 3'4 krat toliko solnih snoviu v sebi kakor Temza na An¬ gleškem. Ista reka Jordan se na južnem konci iz globoke zemeljske razpokline izliva v zaperto Mertvo morje (400 m. pod glad. Sredozemsk. m.). Iz tega se voda le izhlapuje ter v jezeru pušča vse po Jordanu in drugih potokih mu prinesene solne snovine. Njegova kaj prozorna, zelenkasta voda je tako zopernega, slano grenkega okusa, da v ujej ne živi nobena žival. Ob bregovih se 175 polegajo cele skorije raznoverstne soh'. Po Marchandu (izg. Maršanu), imenitnem francoskem potniku in prirodoznanci, ima voda Mertvega morja v 100 delih 2P772 delov (po drugih cel6 24-5%) in sicer 1H543 magnezijumovega klorca, G - 578 natrijumovega klorca, 1'398 kalij umovega klorca, 2'894 kalcijumovega klorca, 0'018 alimijumovega klorca, 0’00o kremenečeve kisline in 0250 magnezijumovega broma. Mnogo zelo slanih jezer je v jugozahodni Rusiji — v Kir- gizki pustini med dolenjo Volgo, južnimi končinami Uralskih gora, Hvalinskim morjem in Aralskim jezerom. Oudotna pokrajina bi primerno imenovali solnata pustina, kajti zemlja ima v sebi toliko solnih tvarin, da po njej rasejo le nektere solne rastline kakor artemisia maritima, uredo salicorniae, salicornia herbacea i. dr. Režnica izpira solno zemljo ter po raznih potočili in rekah sol prinaša ondotnim jezerom, ki nimajo nikakoršnega odtoka. Najime- nitniše je Jeltonsko jezero (po Kirgizki Jelton-noor t. j. zlato je¬ zero , ker se pri odbijanji večerne svetlobe sveti kakor zlato) na levi strani dolenjo Volge. Primerna težkota njegove vode je 1'273 ter je raztopljene soli popolnem nasičena, kajti ima je v sebi 28'8"/ (1 . Rusi iz njega dobivajo preobilo kuhinjske soli; ta je zelo enaka kameneni soli, kajti poleg 98 - 8% natrijumovega klorca (ali Prave soli) je v njej le 0.13"/,, zopernega magnezijumovega klorca. Manjše pa tudi zelo slano je Baskunčatsko jezero; iz njega dob¬ ljena sol je še čisteja ko sol iz Jeltouskega jezera. Enako je In- dersko jezero (obod njegov meri skoro 9 miriametrov) na severni strani od ustja reke Urala. Poleg teh jo oude še mnogo manjših slanih jezer. Hvalinsko morje ni posebno slano, kajti ono ima sicer več grenke soli kakor vesoljno morje, kuhinjske soli pa komaj V.i toliko ko morska voda. V tem oziru se od njega popolnem loči njegov veliki zatok v na vzhodni strani: Karabogaz ali Adžidarja imenovan. V to „Černo žrelo“ (220 □ miriametrov) teče voda iz Hvalinskega morja ter se vsled velike vročine v bližnji suhi pu¬ stini tako hitro hlapi, da se je na dnu uže polegla plast soli ne¬ znane debelosti. Voda je tako slana in grenka, da v njej ne živi nobena žival. Takih zelo slanih zalivov ima Hvalinsko morje več na svojej vzhodni strani. Posebno slano je tudi armensko je¬ zero Urumija. Osrednja visoka Azija jih ima mnogo zlasti po Ti¬ betanskem, ktera je Rob. Schlagintweit obširno popisal (n. pr. Tzomociri, Tzomognalari itd.). Osrednja Nova Holandija ima tudi dokaj slanih jezer in močarin. Isto velja o osrednji Afriki; v tej je najslanejše jezero Asalsko na zahodni strani od Tadžure, okolo 18 kilometrov dolgo in dobro 4 široko. Krog in krog je pokrito s terdo soljo, tako da je le sredi njega mali kotel slane vode, ogra¬ jen z navpičnimi stenami terde soli, ki od dna več metrov visoko 176 derže. Med ameriškimi je najimenitniŠe tako zvano Veliko solno jezero (the grčat Salt Lake) v deržavi Utakski (izg. Jutaski), ob kterem so čudni verniki Mormonci naseljeni. Dolgo je okolo 11 miriametrov, 4 do 5 pa široko; vanje se izlivajo razne reke, med njimi tudi precej velik Bear Hiver (izg. Ber river), ki z morju za- pertega »velikega kotla 11 (the great bassiu — 4400 Q miriametrov in 1500 do 1(500 metrov nad morjem) prinašajo raznoverstne soli. Po Fremontu je voda njegova kuhinjske soli (natrijumovega klora) popolnem nasičena, tako da v njej ne živi nobena žival; poleti' se sol ob njegovih bregovih polega v terdo skorijo. Uže na mnogo mestih je bilo omenjeno, da ima ježerščina razen kuhinjske soli v sebi raztopljenih še več drugih soli in tvarin. Pri Debrecinu naOgerskem so jezerca, ki imajo mnogo ogljenčevo- kislega in žveplenokislega natrona (sode in glauberjeve soli) v sebi. Ob suhem poletji se posuše ter dajo premnogo sode. Natron- ska jezera na delti Miški so bila uže navedena. Borovokisli natrou ali tinkal je v nekem jezeru na Tibetskem. Sernoje jezero, blizu reke Zurgute na Sibirskem, dobiva po raznih studencih mnogo žveplenih spojin iz ozračja bližnje okolice. Močarine. Ker se vsa jezera zasipajo, prišel bode pri vsakem čas, ko bodo se premenila v močvirje. Nektere moča rine pa se tudi ob času močnega in dolgega deževja, ob času velikih povodenj pro- mene v jezera, po kterih voda vsaj nekoliko globokejc stoji. Ne- židorsko jezero na Ogerskem je po večem podobno velikanski ka¬ luži ali močvirju. Obširne močarine so razprosterte zlasti ob ustji veletokov, prek vodoravnih nižav tekočih. Nahajajo se tudi po¬ gostem ob njih srednjem teku. Ž njimi se n. pr. posebno odliku¬ jejo Ganges in Indus, razni veletoki v Zadnji Indiji, Amazonska reka in Orinoko, delta Nilska, Kovora, kakor se Niger imenuje ob svojem srednjem teku, okolica Čadskega jezera (ki je s terst- jem v okolici tako zaraseno, da se po Bartku, enem najslavniših potnikov po severni osrednji Afriki, pravo jezero skoro ne da ločiti od močvirja) itd. Obširne močarine se drugodi daleč od morja in ustja veletokov nacejajo ob raznih rekah, ki zelo malo padajo in prek mehke zemlje teko. Zelo zanemarjeno Irsko ima črez sedmino vsega poveršja močvirno in mahovito. Velike so tudi močarine po ogerski in sla- vonsko-krovaški planjavi. Ruske tundre po pokrajinah ob severnem ledenem morji (v Evropi in Aziji) so bile uže omenjene. Daleč po svetu so znane močarine po laških deželah, zlasti pa PomtinsKe (paludes pomptinae) onostran Rima med Volščanskimi gorami in Firenškim morjem, od mesta Nettuna do Teracine (okoli 45 kilo¬ metrov dolge in 8 do 15 široke). Razupita je sapa nad njimi, ki pa rada hlidi v bližnje kraje (n. pr. v Rim) in zrak okuži. Drugodi po Laškem pravijo močamuim — m a rent m e. m ^ , Ponekodi sc močarine nahajajo po visokih gorskih golavah, s kterih se voda ne mora odtekati, ali se vsaj toliko ne odteka, ko- 'kor je iz ozračja pade ali priteče iz bližnjih višin. Tej versti se P° svojem postanku morajo prištevati tudi močarine ob podnožji nekterih visokih gorovij n. pr. Tarajske v Prednji Indiji ob južnem Pobočji Himalajskih gora, po kterih se rastlinsko in živalsko živ¬ ljenje prebojno razvija. Enake so močarine Kola imenovane, ob severni strani Abisinskega višavja pa ob zahodnem podnožji južno¬ ameriških Kordiljer. Morje. Globokost in gladina vesoljnega morja. Da je vesoljno morje z raznimi svojimi deli po raznih straneh kaj različno globoko, razloženo je bilo uže obširno stran 24 in shl. — Velikanske globočine meriti, je deloma tudi zato zelo težavno, ker vodni tlak rase od plasti do plasti, od gladine navzdol proti tlam. Voda se najhujšemu tlaku le malo malo uda, zato se tudi gostost morja v raznih globočinah skoro nič ne pro- menja, skoro nič ne rase. Preračunih so, da je tlak morja 1000 fath. (1830 metrov) globoko uže enak 200 atmosfer; 5000 fath. (10988 m.) globoko je enak 1000 atmosfer; in voda, ktera bi bila tako zelo tlačena, vrela bi še le pri 000° C. Gostost morske vode pa jo tudi 5000 fath. globoko le P077 ali dosta manja ko nasičene soline (P208). Na strani 22 in 23 smo uže govorili o gladini vesoljnega morja, da je namreč povsodi enako daleč od središča zemeljskega °bla. Živo srebro v tlakomeru bi moralo po takem ob morski gladini povsodi, ob ravniku in tečajih in raznih zemljepisnih šir¬ javah med njima, zmerom enako visoko stati, a A. Humbolt je opazoval nekolike razločke ter je iz njih sklepal, da je gladina vesoljnega morja ob ravniku nekoliko niža ko ob 33" severne zem¬ ljepisne širjave; todi je neuoliko zbočena, dalje proti severju do 34° zemljepisne širjave pa je zopet nekoliko niža ter od te širjave še dalje proti severju znova nekoliko napeta. Temu nasproti so nekteri pojasnovali razločke višine barometra s tem, da je ob enako visoki gladini vesoljnega morja ob raznih zemljepisnih širjavah le ozračje različno debelo ter tii manj, tam bolj tlači živo srebro v barometru. Začetkom smo uže povdarjali preveliko važnost morske gla¬ dine pri merjenji morskih globočin, zlasti pa pri merjenji višin suhe zemeljske skorije (glj. str. 22. primer, tudi str 35). Ker se morje neprestano giblje in sedaj napenja, sedaj upada, določiti je silno težko srednjo visokost njegove gladine. Pred ko ne ima precej ophva na njo privlaka suhe zemlje ob obrežjih, zlasti ob sredozem¬ skih morjih in ob zalivih, ponekodi tudi nekoliko veči ali manjši dotok sladke vodo z zemeljske skorije. Zemljepis, 12 178 Blato v vesoljnem morji. Reke in potoki morju neprestano prinašajo raznoverstne terde snovine, peska in sipe pa blata in razne persti. V blatu so najdrobnejši močnati deli večidel pomešani z razpadlimi rastlinami in živalmi, zlasti z raznoverstnimi močelkami. Vsa ta grez se po plasteh polega na dnu morja. Anglež Taylor (izg. Teler) je skušal ceniti množino raznih tvarin, ki ali plavajo ali so razpuščene v vesoljnem morji. Mislil je, da jih je toliko, da bi poleguje se v 10000 letih zasule toliko morskega kotla, da bi morje za dobro 8 centimetrov (3 palce) više nastopilo (gladina morska se bi namreč zo toliko oddaljila od središča zemeljskega obla). Premnogi priro- doznanci so z drobnogledom opazevali in preiskovali blato, ktero so zlasti z Brookeovim globomerom dobili iz dna razno globokih morij. Med temi preiskovalci sta se najbolj odlikovala profesor Ehrenberg v Berolinu in profesor Bailey v West-pointu (izg. Beli v Vestpajutu), nesli so, da je v njem premnogo razpadlin raz¬ novrstnih živalic, ki se le z drobnogledom vidijo. V Atlantskem oceanu je pri merjenji raznih globočin zarad naprave prekomor¬ skega ali prekooceanskega dalekopisa Brookeov globinomer pervikrat prinašal grez iznad tal tako zvane atlantske visoke planote; po tej grezi so sklepali, da je ta ocean povečem pokrit z razpadlimi in celimi krcmenčastimi lupinami raznih majhnih foraminifer; tla Velikega oceana imajo kaj malo apnenčastih ostalin, premnogo pa kremenčatih lupin razpadlih diatomej in policist e j. Podobo morskega dna glej str. 28. Druge snovine vesoljnega morja. (Kemične njegove tvarine.) Okus in slanost, pa gostost morske vode. Razen vodi primešanega blata ima vesoljno morje povsodi še v sebi raztopljenih premnogo drugih tvarin, zlasti raznoverstnih soli. Po teh tvarinah se morska voda najbolj (bistveno) loči od potoč¬ nice in jezerščine (od sladke vode). Te soli prinašajo morju razne reke in potoki, ponekodi pa je ob dnu in ob straneh morskega kotla zemlja zmešana s solmi, ali pa celo celi skladi drže do morja, ki jih voda neprestano razjeda in raztaplja ter sama sebe soli. Znano je, da se primerna težko ta vode ravna po mno¬ žini v njej raztopljenin soli; primerna težkota vode je namreč tem veča, čim več soli je v njej. Če se primerna težkota kemično čiste ali odkapane vode pjstavi POOOOO, tako je primerna težkota 179 -O vv •».'-'VAIA K3\J\J I./AJ \^JlACV V VUtll JLU.1MU WJVVl v/ ulv ^ *"•■ 1 «vvw jv *"V v Primerna težkota tako mala. Mala je tudi pri Baltiškem in Cerhem morji, ker ti morji ste zarad premnogih, velikih dotokov sladke vode le malo slani. Sredozemsko morje je nekaj slanejše ko druga morja, kajti prek njega vlečejo večidel zel6 suhi in zlasti iznad Afrike (Saharske puščave) kaj topli vetrovi, ki je kaj hitro suše; tako se na njegovem velikem poveršji izhlapi dosta več vode, ka¬ kor mu je dež in razni dotoki dajo. /ato tudi vanje neprestano teče morska voda iz Atlantskega oceana in Cernega morja. Cerno morje pa blizo ima zmerom manj soli v sebi, kajti tok skozi Cari- gradski preliv v Sredozemsko morje mu jo odnaša dosta več, kakor mu je razno verstui njegovi dotoki (reke in potoki) donašajo. Atlantski ocean je v obče blezo nekoliko slanejši ko Veliki in Indijski ocean; a tudi voda velikih teh treh oceanov ni po vseh straneh in mestih enako slana. Najbolj slana je v vsakem oceanu na dveh progah, kterili ena je na severni strani od ravnika, druga pa na južni. Od teh prog je proti ravniku nekoliko manj slana; še bolj pa sla¬ nost nje pojema od njih proti tečajema. Atlantski ocean je tudi na zahodu bolj'slan kakor na vzhodu; v Velikem oceanu pa po zemlje¬ pisni dolgosti še niso zapazili enakih razločkov. Po raznih globoči¬ nah pa je voda blezo povsodi enako slana, to bi se vsaj sklepalo Po dosedanjih opazbah, kajti voda iz 1000 fath. (1830 met.) velike globočine je bila tako slana kakor na poveršji ondotnega mesta. Kjer se na dnu v morje izlivajo ali prav za prav vanje vro močni sladki studenci, onde mora morje v dolenjih plasteh biti popolnem sladko. To so opazevali na preraznili mestih vesoljnega morja n. P 1 '- v Sredozemskem morji, v Perzijskem zalivu, v Antiljskem morji (Srednja Amerika) itd. Francoz Marčet (izg. Marše) je preiskaval gostost in sla¬ nost, vode raznih morij (gl. Gilbert. Annal. G3 str. 113) ter ju na raznih zemljepisnih širjavah in daljavah našel, kakor kaže sledeči Pregled: 12 * 180 Gay Lussac, eden najimenitnejših francoskih ločbarjev in prirodoznancev, je pervi zelo natančno preiskal gostost in slanost Atlantskega oceana. Lamarche (izg. Lamarš) je namreč na potu iz Eio Janeire (v Braziliji) na Francosko na raznih —16— mestih zajel na poveršji tega oceana vode ter jo v dobro zapertih stekle¬ nicah prinesel domov. To vodo je Gay Lussac preiskal ter našel (Gilb. An. 63, str. 202, primeri tudi Arago oevr. compt. IX 598), da ima Atlantski ocean pri temperaturi 8° C. na V obče ostane morje povsodi zmerom enako slano, kajti razne soli so v njem zmerom v zelo enaki razmeri raztopljene. Največ ima naše navadne kuhinjske soli (te je po vseh morjih nad polovico vseh v njih raztopljenih terdih tvarin, v nekterih še celo 181 več ko dve tretjini), potem nekaj grenke soli, (ž v epi jen o- kisle magnezije) in magnezijumovega klorca in še ne¬ koliko drugih soli. Čudili se bi posebno, da je v morji tako malo raztopljenega apnenca, ker ga mu vendar reke in potoki pa razni podmorski studenci v obilici prinašajo. A pomisliti je, da skoro vsi morski lupinarji in druge živali (n. pr. korale) iz apnenca na- rejajo svoje hišice (lupine itd.) in svoja stanovališča. Te živali nesprestano serkajo morsko vodo, v sebi izločujejo iz nje apnenec ter ga obderžujejo, vodo pa zopet iz sebe sikajo. Isto velja o fos¬ forni kislini, zlasti pa o jodu in bromu, kterih se po malo dobiva v pepelu sežganih morskih rastlin (halug itd.); rastlinski organi so jih namreč poserkali iz morske vode. Te soli, zlasti pa spojine magnezijuma, dajo morju oni slano želtavi okus, ki je tako zopern, da je ni mogoče piti. Terde snovine, v morski vodi raztopljene, cenijo okolo 3V„°/ n njene teže; počez pridejo tedaj na kilogram (2 funta vode) dobro 3 dekagrami (2 lota) soli. Koder se pa dosta rek v morje izliva ali pa na dnu studenci vanje vro, pride je na kilogram komaj 16 gramov. V Botniškem zalivu (Baltiško morje) je z ozirom na raz¬ mero med težo vode in težo v njej raztopljene soli okolo Vj« do % 0 soli. ob južnem obrežji Nemškega morja V, 6 , ob angleškem obrežji V 40 do ob Holandiji ‘/ 32 , v Kanalu la Manclie 7, 0 , ob francozkem obrežji Vn, ob zahodnem španskem obrežji pri Izlandiji J /, 2 do y i0 . Ko bi se vse vesoljno morje izhlapilo, pokrita bila bi' njegova tla z raznimi solmi (zlasti kuhinjska sol, glau- berjeva sol, grenka sol, malec) črez 275 metrov visoko. Razpravljene razmere naj pojasnuje še sledeče kazalo, v kte- rem zastavljena števila kažejo, koliko delov terdih snovin je raz¬ topljenih v 100 delih morske vode. 182 V Sredozemskem morji pa pride na kilogram vode po raznih straneh gramov raztopljenih snovin: Čim slanejše je morje, tem veča je njegova primerna težkota in tem veča tudi njegova nosilnost. Zato ladije, prišedši ob ustji velikih rek v sladko vodo, globokejše plavajo ko v morji. Prav zarad slanosti morje tudi teže zmerzne kakor sladka voda, namreč še le, kadar se je ohladilo do — 2'55" C. Po gostem se pa poveršnje plasti še bolj olilade celo do — 10 ali 12° C., pa vendar ne zamerznejo; ko hitro se pa potem morje na kakovem mestu le malo potrese ali vznemiri, zamerzne naenkrat na dolgo in široko. Pri zmerznenji se sol skoro popolnem izloči iz vode; zato je voda iz raztopljenega morskega ledu sladkega okusa. To ravno je prevažno za prebivalce tečajnih dežel, ki se po takem lehko o največem mrazu s soljo preskerbe. Narobe se to godi ob morji v gorkih krajih, ki se ravno ob gorkem poletji preskerbljujejo s soljo; todi se namreč ob nizkem ravnem bregu napušča morska voda v plitke predele (mlake), gredice imenovane, kjer je solnčna toplota in gorki, suhi vetrovi izparjajo. Znano je tudi, da je sladka voda pri + 4" C. najgostejša, tedaj tudi najtežja; drugače je to pri morji. To je najgosteje, prime¬ roma tudi najtežje, kedar se je do — 3'55° C. ohladilo. Vendar te preiskave do današnjega dne^ še niso natanko dognane, kajti določbe najizverstniših opazevalcev (J. Ross, Sabine, Marčet, Erman itd.) se med seboj precej ločijo. Zakaj morje ne gnjije ? Da morje ne začne gnjiti, ne varuje ga samo v njem raztop¬ ljena sol, temveč neprestano njegovo redno in neredno gibanje in potakanje. Kjer bi morje mirno stalo, začelo bi hitro gnjiti in to tem hitreje, ker je v njem silno veliko gnjiljivih mertvik stvari, 183 sosebno dosta morskih mahov (zlasti raznovrstnih halug) in živali. Od todi tudi nekoliko pride oni zoperni okus, zarad kterega se nam studi morska voda. Gnjiljive mertve stvari (rastline in živali) meče morje iz sebe na nizke položne bregove, kjer iz njih puhte oni neprijetni sopari, ki ob gorkem pasu sapo nekterih obrežij človeku celo v smert nevarno okužijo. Posebno nevarna človeškemu zdravju so obrežja pri Vera-Cruzu (izg. Verakrusu) na Mehikan- skem, v Gujani (Južna Amerika), Gorenji Guineji — posebno ob Nigerskem močvirnem ustji deltastem, ob Sofalski in Mozambiški pokrajini itd. Morske, kopeli. Kar velja o zdravilnih vodah, velja po nekoliko tudi o morji. Uže starodavniki so močno cenili korist morske vode za človeško zdravje; posebno mu koristijo raztopljene soli v vodi, mnogo tudi valovanje morja, ter mu pohabljeno zdravje povernejo ali pa dru¬ gače zdravega človeka močno ožive in okrepe. A človeku ne ko¬ risti le kopanje v morski vodi, premnogo mu tudi koristi prehajanje ob morji, sploh bivanje v vlažni nadmorski sapi. Ozračje ob morji ni le navzeto vodnih hlapov, ampak navzeto je tudi nekoliko najmanjših sol¬ nih delkov ali atomov, kar so dokazale prenatačne kemične preiskave primorskega zraka. Po takem se ni čuditi, da so zlasti izobraženi na- rodje uže od nekdaj napravljali in močno obiskovali morske kopeli. Med drugimi morskimi kopeli so kopeli v Bajah nasproti Puteolom ob zalivu Neapoljskem slovele ne le pri Rimljanih, ampak po celem starem svetu; bile so najimenitniše zbirališče rimskih in italskih bogatinov in vsega izobraženega ali vsaj nalipšanega sveta. On- dotna kampanska pokrajina ob Neapoljskem ima še sedaj zelo obi¬ skovane kopeli, med kterimi so najimenitniše v Castellamare in na otoku Ischii (po ognjeniški toplini razgrete kopeli morske). Ob Jadranskem morji so imenitne morske kopeli v Terstu (Scoglio diNettuno in sc. di Maria) in v Benetkah. Močno obiskovane so v Nizzi, prekrasne in velikanske v Marseilli; v Barceloni, Malagi, Kadisu in drugodi na Španskem; v Biarizu pri Bayonnu ob Bi¬ skajskem zalivu, v Boulogni (izg. Bolonji) ob Kanal la Mancheu na Francoskem. Silno velikanske so ob nasprotnem obrežji tega „ro- kava morskega”: v Brigthonu (izg. Brajtnu), Pljmouthu (izg. Pli- medsu) itd. Vseh ima Velika Britanija in Irlandija okolo 70. Pred ustjem Labe stoji angleški otok Helgoland, ki ima tudi zelo slo¬ veče morske kopeli. Rusi so 1. 1830. celo ob Belem morji napravili kopel v Sosni; ob Baltiškem morji pa imajo med drugimi ime¬ nitne v Hclsingforsu in Lovizi (na Čulionskem), vRevelu, Pernavi, Lindavi itd. Barva morja. O lepem toplem dnevu je mirno morje modro zeleno. Zelo plitko morje ob obrežji ali v kozarec zajeta voda njegova nima i 184 nobene barve; precej globoko pa se vidi zeleno, in še globokeje sinje (modro). Od kod izvira zlasti zelena njegova barva, je ravno tako malo znano, kakor vzrok, zakaj so gorska jezera večidel enake — zelene barve. Le o obče se lehko reče, da se morju b,arva zelo spreminja po globokosti in slanosti, po raznih morskih tleh, po raznoverstnih rastlinah in živalih itd. Blizu celin v malih globočinah, ne črez 100 metrov velikih, je morje zelenkastorujavo; ta barva je proti obrežju od sto¬ pinje do stopinje svetleja; li pa ima morje bela tla, je viditi lepo zeleno, zelo razburkano pa bolj temačno. V velikih globočinah se zelena barva spreminja v zamodrclo ali plavkosto, in nanjo nimajo blezo najmanjšega upliva morska tla, če stoje čez 300 metrov pod gladino. Tako se vidi Veliki ocean tem lepše in temnejše modro, čim globokeje se opazuje. Ta njegova barva gotovo ne izvira od sinjega neba nad njim, kajti ona se nikakor ne promcni, če se je nebo tudi po večem pokrilo z oblaki. Le zelo gosti rujavi oblaki promene morju lepo sinjo barvo v sivorujavo. Dokazano pa je, da jasno sinje nebo pomnoži modro barvo morja, kar potniki in mor¬ narji posebno na širokem morji občudujejo. V tem oziru se po¬ sebno odlikuje Sredozemsko morje z raznimi svojimi deli. Slavni amerikanski morjepisec M. F. Maury (izg. Moari) je skušal razne barve morja razjasniti po njegovi slanosti. Malo slana morja (n. pr. Nemško, Baltiško, Severno ledeno morje itd.) so nekoliko bolj zelenkasta, zelo slana (n. pr. Indijski ocean) pa popolnem temnomodre barve. Zato se tudi zelo slana voda tako imenovanega Zalivskega toka (morskega') v severnem Atlant¬ skem oceanu po svoji močni indigasto modri barvi natanko loči od bližnje vode rečenega oceana. Da ima slanost res preveliko moč na barvo morja, kaže uže morska voda v gredicah raznih soll- narnic (n. pr. pri Kopru ali Piranu v Istri). V gredice napuščena voda je sprva zelena , čim bolj se pa izhlapi — čim bolj nasičena jo solina — tem bolj in bolj modra postaja. Isto so opazevali tudi v gredicah solnih ob obrežji francoskem. Barva ne posebno globokih morij se ravna po barvi tal ter je zelena, rudečkasta, vijolasta, rumenkasta, černorujav- kasta itd. Tako brezštevilne močelke in raznoverstni raki rudeče Škerlatno morje (mar vermejo) med Ameriko in njenim polotokom Kalifornijo; Arabski zaliv se imenuje tudi Rudeče morje po ne¬ vidnem rudečem mahu (trichodesmium erythraeum) in neštevilnih rudečih koralnikih. Drugi so drugače skušali pojasniti njegovo ru- dečo barvo; ker je zelo slano — mislili so namreč , njegova voda kakor pri Jeltonskem jezeru ali pa v solnih gredicah ob francoskem obrežji, odbija zlasti rumenorudeče svetlobne trakove. Perzijski zaliv se zove Zeleno morje, ker je časih pokrito z neštevilnimi zelenimi živalicami; Rumeno morje se imenuje kos severnega Ki¬ tajskega morja blezo po rumenem blatu, ktero mu veletok Hoangho donaša. černo morje, čegar voda jc čisteja od vode drugih morij, so morebiti tako imenovali , ker je večkrat goste megle pokrivajo 185 (Srnjih) in ker hudi viharji po njem divjajo (pontus euxinus axinus; po turški Kara dengis). Zakaj se Belo morje med Lapon¬ skim in severno Rusijo imenuje belo, je neznano; morebiti zato, ker se po gostem belkaste megle po njem valjajo. Ponekodi pa razno barvane živalice, mertve in žive, in rastline (zlasti razni mahovi in haluge) zdaj pa zdaj kaj različno barvajo morje, tu v dolgih progah, tam pa črez široke in dolge planjave. Tako umazano olivasto-zelene proge, 25 do 40 miriam. dolge in pogostem do 40 široke, so opazevali zlasti v Grenland¬ skem morji (med 74° in 80° severne širjave). Narejajo jih brezštevilni morski klobuki (medusae), kterih primer meri komaj 08 do 1'6 milimetra; morski kiti jih hlezo posebno radi zobljejo, kajti po takih vodah se rečeni ribaki najbolj nahajajo. Drugačne živalice, kterih primer je komaj 0003 centimetra, rudeče po gostem morje pri Bombayu (izg. po angleški: Bombe, skoro bolj prav je Bombaj, ker jc ime nastalo iz portugalskega Boinbakia) v Prednji Indiji. Prugodi so morju posebno barvo dajale razne morske rastline, zlasti haluge (trichodesmiuin Hindsii, protococus atlanticus i. d.). Čistost in prozornost morja. Morje je sploh dosta pozornejše nego sladka voda, so- sebno pa daleč od kraja (ali suhega), kjer mu ni primešanih to¬ liko organskih stvari. Ob merzlem pasu je tudi bolj prozorno nogo ob gorkem. V Severnem ledenem morji n. pr. so mornarji še v 158 metrov > 480') veliiri globočini razločno videli tla in celo manje školjke (kamenice) ločili drugo od druge. Nasproti so v gorkih morjih n. pr. v zelo čistem Autiljslcem morji bistre oči razločevale majhne stvari le okolo 20 metrov globoko, dno morja pa še 50 m. pod morsko gladino. Tolika prozornost vode zelo pomnoži zlasti ob gorkem pasu prijetnost vožnje po morji. Z začudenjem gledajo oči prekrasne vertove podmorske ali pa na golem pesku opazujejo tisočerno golazen, morske ježke in zvezde, polže in ribe; drugo lepšo od druge. To lepoto in krasoto raznoverstnega življenja so opazevali v Evropi, zlasti v prevelikih globočinah kaj prozornega morja ob otoku Sicilskem. Svetlikanje morja. Prekrasno je pogledati morje po noči, kadar se sveti, kar se povsod!, posebno lepo po gorkem pasu med povratnikoma lehko vidi. Svetlikajo se ali samotera njegova mesta ali dolge proge ali pa obširne vodene planjave. Svetlikanje samoterih mest se ob gorkem pasu pa tudi v Sredozemskem morji lehko opazuje vsako noč. Posebno krasno je tudi ob ertu Hornu (južnem skraj¬ njim Južne Amerike, na otočji Ognjene zemlje), pa ob ertu Dobre nade v Južni Afriki. Taka samotera mesta se lesketajo , v raznih barvah, sosebno pa v rudečkasti in rumenkasti ali pa v višnjevi, 186 tu kakor male iskrice, tam pa kakor goreče kepe v velikosti |kro- ščeka. Kjer koli se po vodi kakova stvar hitro giblje, ondot se mahoma zasvetijo tisočerna mesta v razni velikosti, zlasti krasno ob sprednjem delu plavajoče ladije ali za njo poleg vodene brazde in pa ob njenih straneh, zlasti ob lopaticah parobrodnih koles. Po nekterih krajih se svetlikajo, sosebno v gorkem pasu in v mirnem morji, ki se k viharju pripravlja ali črez literega vleče precej močen severnih, dolge in po gostem tudi precej široke proge. Najbolj se pa takrat odlikuje ona penasta, belkasto goreča vodena brazda, ki sicer daleč po morji zaznamuje sled plavajoče ladije, vendar se nikjer ne razširi črez valovito morje. Ob kermilu se iskre utrinjajo, morske ribe in kopajoči se ljudje v plamenu gore, kipeči valovi se ob ladijnih straneh svetlikajo kot bliski ter zaža¬ rijo vse stvari, kterih koli se dotaknejo. — Še krasnejši pa je pogled, koder gore široke morske planjave v temno-belkasti bliščobi, ki pokriva vse obzorje. Blede zvezde nižih redov otamne in ladija se nam zdi da plava po mlečnatem morji. Pri tej prikazni opaze- valec zastonj išče onih bliščečih toček, žarečih kep in posameznih gorečih reči in ladija ne zarisuje več onega svetlega sledu, kajti belkasta svetloba prešinja krog in krog vse, naj mirno stoji, ali se pa še tako hitro naprej porniče. Pa take krasote nima samo poveršje morja; tudi neizmerne njegove globočine se blišče v ča¬ robni svetlobi, po kterej ribe , svetle kakor bi gorele , semtertje švigajo. Te prekrasne prikazni po gostem opazujejo uže v Kanalu la Manche, v zatonih Bretanjskega polotoka zlasti pa po širokem morji. — Ta svetloba izvira iz malih žolčastili živalic, morskih klobukov, zvezdarjev, košarjev, močelek in drugih bitij, ki v brez¬ številni množini v morji prebivajo; te so po večem tako majhne, da jih v enej sami kaplji lehko več ko 100 živi. Pyrosoma atlan- tica je med živalcami, ki narejajo, da se morje na samoterih me¬ stih svetlika, najimenitniša; kajti nje zamodrelo-zelena svetloba je tako močna, da se pri njej lehko čita, ko hitro se jih 6 do 8 svetlika. Med drugimi živalicami so v neizmerni množini opazevali drobnovidni morski klobuk, noctiluca scintillans imenovan, ki je tako majhen, da meri v premeru komaj 0‘1 do 0'2 milimetra. Quatrefages (izg. Katrefaš), imeniten francoski prirodoznanec, je morsko vodo precejal ter v njej dobil cele plasti drobno vidnih teh morskih mesečin. Poleg raznoverstnih živalic morebiti tudi nektere mertve gnjijoče stvari napravljajo to krasno prikazen, ki jo v obče svetlikanje morja imenujemo. Francoski fizikar M. Becquerel (izg. Bekerel) je celo opazeval, da se je voda v reki Brenti (na Beneškem) pri veliki vročini svetlikala, ko hitro se je pretresla; in ravno to prikazen skušal je razjasniti s svetlobo gnji- jočih stvaric. Natančnejše preiskave v zadnjih letih so dokazale, da morsko svetlikanje (pa tudi svetlikanje sladke vode in suhih stvari n. pr lesa, mesa, klobas itd.) ne izvira iz mertvih gnjijočih stvari, ampak 187 iz živečih. Razen premajhnih živalic je tudi nekaj malih nerazvitih rastlin n. pr. gobic, ki se svetlikajo; pa tudi te rastline morajo živeti — morajo rasti, da se svetlikajo. Ko hitro so ugonobljene, izgube tudi svojo svetlobo. Tako so natančne opazbe z drobnovi- dom poterdile besede, ktere je imeniten Jurij Forster izrekel o svetlikanji uže v preteklem stoletji: „Neizmerni ocean je napolnjen z mirijadami malih živalic, ki žive , se prosto gibajo in po noči morje razsvetlujejo; razsvetljujejo pa tudi vse stvari, kterih se do¬ taknejo. To svetlikanje je čudo, ktcra človeku izbuja čuti vele- častnosti.“ Med starimi pisatelji omenja te morske prikazni le slavni Kartaginec Hano v svojem „periplusu“. Med novejšimi pa se je ž njo najbolj pečal berolinski profesor Ehrenberg, ki je v morji ločil 107 raznih živalic, tako ustvarjenih, da se kakor znane kresnice na suhem svetlikajo. Gibanje vesoljnega morja sploh. Vesoljno morje ni zmeraj in povsodi enako mirno, ampak se redno in neredno giblje, semtertje pretaka, narašča in upada. Le tu pa tam se nam zdi, da se je na majhnih prostorih in le za malo časa po polnem upokojilo. Na nekem prejšnem mestu smo uže povdarjali veliko važnost tega neprestanega gibanja, njegovega rednega in nerednega potakanja. — Dve vesoljni moči, toplota in vesoljna težnost, je neprestano vznemirujete po vetrovih, razni morski temperaturi, izhlapenji, vertenji zemlje okolo osi in po lunini in solnčni privlačnosti. V obče ločimo trojno gi¬ banje morja: valovanje, potakanje (v raznih tokovih morskih) in plimovanje. Zadnje dvoje gibanje je redno, naj se uže gleda ali na čas, kedaj se morje giblje, ali na mer, v ktero se giblje: pervo pa je neredno: vsaj dosedanje opazke še niso pokazale ni- kakoršnega pravila, po kterem se bi valovanje redno ponavljalo. Valovanje morja. Redni in neredni vetrovi pritiskajo na horizontalno po- veršje morja in je plahitajo. Ko na neko mesto morske gladine veter pritisne, skuša se namreč temu tlaku voda umakniti, kajti drugače se mu udati, vodi ni mogoče, ker.se skoro nič stlačiti ne da. Po takem nastane na tem mestu globina, ker se ob njem ali poleg njega voda vzdigne kvišku, in sicer se voda tako dolgo vzdi¬ guje, dokler ni nje teža veča ko tlak vetra. V trenutku ko je tlak vetra manjši, upade se vzdignena voda do horizontalnega poveršja. A ker veter neprestano.,pritiska, vzdignila se je voda uže na drugem mestu. To vzdigovanje in nižanje (upadanje) vode imenujemo valovanje morja, one globine in povišbe skupej pa valove. Očem se zdi, da z valovi voda dalje teka, pa temu ni tako, če se valovi ne narejajo po prostorih močnih morskih tokov. Voda 188 le na svojem mestu sedaj v valove narašča, sedaj upada, kakor pri- tiskalni veter dalje hiti. Ker ta zmerom na drugem mestu nareja valove drugega za drugim, zdi se opazevalcu, da valovi teko od kraja do kraja. Da je res tako, prepriča nas lehko kos papirja ali kos lesa, kterega smo z brega vergli v valovito morje: veržen kos se nam ne bliža, ampak se zmerom na istem mestu z gibljivo kapljino (valovi) sedaj vzdiguje sedaj znižuje. Vsied tega je mornar¬ jem tudi mogoče sredi najbolj plahitanega morja meriti naglost ladijinega teka. Kaznoverstna orodja so kaj priprosta; najnavad- niše je narejeno iz male deske, izrezane v podobi čctertnika; na okroglem obodu je nekoliko obtežena, da se v morje veržena v njem na rob po konci pastavi. Ker na mestu ostane, vije se za njo verca iz bulije in sicer tem hitreje , čim hitreje ladija dalje plava. Vsak val ima nad horizontalnim poveršjem morja stoječo vi¬ šino — valovni ver h — in pod hirozontalno poveršje znižano globino — valovni dol. Dolgost valov je jako različna; ravna se pa po širokosti zračnega toka (vetra). Najdaljši dosedaj opazovani valovi so merili nekaj črez 100 do 200 metrov; meril jih je namreč imenitni francoski mornar A. Du Petit-Thouars (izg. Du pti Tmir) v Velikem oceanu na južni strani od Nove Holan¬ dije. — Nar az n o st ali oddaljenost dveh bližnjih valov t. j. njunih verhov je jako različna. Pri malih valovih cenijo jo 20krat večo, ko je njih visokost, pri največih valovih pa 10 do 12krat večo od njih visokosti. Valova dva metra visoka (en meter za va¬ lovni verh, en meter pa za valovni dol) imata valovna verhova okolo 20 metrov vsaksebi. Če sta 10 metrov visoka, pa okolo 100, tako v valovnem dolu med njima lehko stoji največa vojna ladija, na straneh obdana z velikanskimi stenami razburkanega morja. — Še bolj različna pa je visokost valov. Ta se ne ravna le po moči pritiskalnega vetra, ampak tudi po tem, ali je morje globoko ali plitvo. Pri enakem vetrenein tlaku se narejajo tem viši valovi, čim globokeje je morje. Navadni valovi na oceanih so po 2 do 3 metre visoki. Močni vetrovi in viharji narejajo po 5 do G me¬ trov in po mnogo izkušenem angleškem mornarji W. Scoresbyu (izg. Skorsbiu) k večemu 10 do 15 metrov visoke valove. Fitzzroy (izg. Fitzraj), nek drug imeniten mornar, je na širokem Atlantskem oceanu pri najhujšem viharji meril še okolo 20 metrov visoke va¬ love (od dola do verha). Potopisci sicer pogostem govore o va¬ lovih visokim hribom enakih, a mornarji jih v navadnih razmerah dosedaj niso opazevali; le francoski potopisec M. J. Dumont d’ Urville (izg. Dimon d’ Irvil) pravi, da je semtertje meril po 30 do 85 metrov visoke. — Dozdevna hitrost valov (kako hitro se drug za drugim narejajo 'in kakor se nam zdi dalje pomikajo) sc ravna po moči in hitrosti pritiskalnega vetra. Pri zmernem vetru je okolo 18 do 20 kilometrov C2'/,, zemlj. milje) na uro, pri zelo močnem vetru pa je trikrat tolika. Findley (izg. Fajndle), imeniten angleški pisatelj, pravi, da je dozdevna hitrost 100 do 130 metrov 189 dolgih valov po 20 do 40 kilometrov na uro, naj bodo uže 2 m. ali pa 15 m. visoki. — Poveršnje valovanje se čuti precej globoko pod gladino morja, poprek do 150 metrov globoko. E. de lieauinont pravi, da se čuti še do globočin, v kterih žive mehkužci in polipi. Nekteri so jc neki zapazili še v globočinah, ki so merile 350krat več nego valovni verh na poveršji morja. Kedar valovi zadevajo Ha plitvino ali na klečeti - valovom nastavljena lomila —, tedaj zaostajajo: zadnji sprednje dohitajo in zvišavajo. Ob takih mestih nastanejo iz 10 do 12 valov vodene stene (barres d’ eau) po 25 in še več metrov visoke. Imenitna taka vodena stena se nareja na obrežji Koromandelskem pri Ma¬ drasu v Prednji Indiji. Temu zelo podobno zaganjanje in odska¬ kovanje valov ob skalovitem stermem obrežji, ob navpičnih peči¬ nah, se imenuje kipenje morja (po angleški surf). Semtertje se ob silnem viharji valovi zaganjajo po 30 do 100 metrov visoko ter s časom razpero stene iz najteršega kamenja. Ko bi se pri valovanji voda le vzdigovala in zniževala, bi pač kipenje morja ne bilo mogoče; a pomisliti je, da močni vetrovi, ki dalje časa v eno mer vlečejo, na vodo tudi od strani nekoliko pritiskajo ter jo s časom z veliko močjo dalje gonijo. Morski tokovi. Morski tokovi so ono gibanja vesoljnega morja, pri kterem se deli morja med vodenimi bregovi kakor po velikem vodotoči pretakajo. Plavajoči mahovi morski zaznamujejo očividno, na ktero stran morje teče; po večem se pa po barvi in vodni tempe¬ raturi ločijo razni morski tokovi med seboj in od obstranskega morja — svojega vodotočišča. Taki široki veletoki vesoljnega morja so ali stalni, če zmerom v eno mer teko; začasni, če ob raz¬ nih dobah sedaj od te, sedaj od one, y celo nasprotne strani derd; ti skup so redni morski tokovi. Še druge bi pa imenovali celo neredne: o teh vsaj še ne vemo, zakaj sedaj od te, sedaj od one, morebiti ravno nasprotne strani teko ali pa celo prenehavajo. Po straneh, od koder teko, lečimo p o 1 a r n e (tečajne) in rav- niške morske tokove. Tečajni tokovi z merzlo in težko vodo teko od tečajev proti ravniku, ravniški z gorko in bolj leliko vodo pa med povratnikoma od vzhoda proti zahodu. Ker se zemlja od nasprotne strani, namreč od zahoda proti vzhodu, okolo svoje osi verti, so ravniški tokovi pred ko ne le na stran nagneni tečajni tokovi. - Po temperaturi njih vode se ločijo tudi topli in m er zli tokovi, ki se skoro nikjer med seboj ne mešajo, v ampak le skušajo drug drugega ustaviti ali pa v stran odriniti. Če pri¬ našajo s seboj blato in drugo mehko grez, pologa se ta več ali manj tam na dno morja, kjer se nasprotna tokova, zadevata. Tako po nekterih straneh nastajajo velikanske morske sipine kakor na južni in vzhodni strani Nove Fundlandije. — Po legi svojega vo- dotoča so tokovi ali. p o v e r š n j i ali podmorski. Podmorski to- 190 kovi teko vsi v večih globočinah ter so v svojem voclotoči krog in krog od drugega morja tako obdani kakor steržen v lesu. Poversnji tokovi teko le po poveršji morja iu zgornjih njegovih plasteh. — V raznih morjih se nahajajo tudi nasprotni tokovi; po večeru teče poveršnji tok ravno na nasprotno stran od podmorskega ali pa poprek črez njega. Po vzroku tokov ločimo vetrene od pravih morskih („currents of the sea“). Vetreni f Anglež Rennel jih je imenoval ,,drifts of the sea“) niso globoki in teko počasi pa zmeraj na tisto stran, kamor veter vleče. Nareja jih namreč veter, ki neprestano v eno stran pritiska ter vodo počasi goni naprej. Pravi tokovi izvirajo po večem iz različne primerne težkote vode raznih morij ter so po večem zelo široki in globoki. Vsi vzroki mnogobrojnih in silno različnih tokov morskih še nam niso znani, zlasti nam še ni do- voljno pojasneno, zakaj nektere moči ravno tako morje premikajo in ne drugače. Najimenitniši vzroki so: 1. vetrovi, ‘2. tajanje ledu po tečajnih straneh, 3. med seboj silno različna tempera¬ tura morij (in vsled tega različna jih primerna težkota), 4. raz¬ lična slanost raznih morij (in vsed tega tudi različna njih pri¬ merna težkota), 5. hlapenje vode na morskem poveršji in 6. raz¬ lični zračni tlak. — Tečajni ali mcrzli tokovi plavijo srež (keršnje) in velikanske ledene skrilji in lednike iz merzlih krajev proti ravniku. Na tem potu jih s časom raztopi toplejša voda in gorkejša sapa. Ker so na lednikih pogostem tudi ledniške groblje in mize, padajo te na dnu morja ter očividno zaznamujejo pot merzlih morskih tokov. Gorki ali od ravnika proti tečajema deržeči tokovi morski pa nosijo obrežjem iu otokom merzlega pasa obilo raznega lesa, kterega so veletoki iz notranjih krajev raznih zemljin v morje — do rečenih morskih tokov priplavili. Najimenitniši tokovi morski. Arabsko morje, primerno okolo 150 miriametrov dolgemu pa zelo ozkemu koritu med Afriko in Arabijo, je po večem raz- prosterto po brezdeževnem pasu starega sveta (med 13 in 30° se¬ verne širjave). Voda se v njem hitreje hlapi kakor v kterem morji koli na svetu; zato mu na poveršji priteka skozi ožino Babel- mandeb iz Indijskega oceana; v tega pa teče podmorski tok zelo slane in težke vode iz Arabskega morja in se združi s tokom gnjalnega jugovzhodnega pasata: med Afriko in Madagaskarjem se imouuje Mozamhiški tok. Dalje proti jugu grede se zavije okolo južnih afriških skrajnikov — erta Iglice (cabo Agulhas) iu Dobre nade v Atlantski ocean. Tam je ta tok — Nosni ali La- guelski imenovan — okolo 185 kilometrov širok iu voda njegova je skoro za 3° C. gorkejša ko zrak nad njim; hitrost njegova je okolo 15 kilometrov na uro. Od erta Dobre nade teče morje (po Reunelu) poleg zahodnega afriškega obrežja — južno atlantski tok — proti ravniku, kjer se v zatonu Beninskem in Biaferskem 191 (Gvinejsko morje) združi z Gvinejskim tokom (od Zelenega erta — Cabo verde tekočim, — temperatura vode nad ertom Ze¬ lenim in pod njim je za fro" C. različna) ter zavije proti zahodu in naprej imenuje Ravniški tok Atlantskega oceana. Ta velikanski tok žene v različno široki pretoki (v začetku le 30 mi- riametrov, na poludnevniku erta Palmasa uže črez 65, in pred vžhodnim ertom Južne Amerike celo 82 miriametrov široki) svojo vodo, sperva nekoliko hladnejšo od obkrajnega morja prek oceana kakih 740 miriametrov (1000 milj) daleč proti ertu sv. Roka. Njegov tek je jako počasen — le potretji kilometer na uro — in sicer nekoliko zato, ker mu nasprotuje vertenje zemlje. Tam pred vzhodnim skrajnikom Južne Amerike se ravniški tok razdvoji: južni del se vali kot Brazilski tok poleg Južne Amerike do 25" južne širjave, kjer se deloma zavije proti vzhodu ter prek južnega Atlantskega oceana z imenom Južni vezalui tok derži do Kaplandskega toka ob ertu Dobre nade. Severni del razdvojenega ravniškega toka v Atlantskem oce¬ anu, imenovan Gujanski tok, teče mimo ustja Maranona in Orinoka črez 110 miriametrov daleč ter dere med Južno Ameriko in malimi Antiljskimi otoci v Karaibsko morje, od koder gre po¬ množen z nekim drugim atlanskim tokom v Mehikanski zaliv, ki ima med vsemi morji na zemlji najgorkejšo vodo (30" C.). Iz Me- hikanskega zaliva neprestano dere preimenitni Zalivski tok (the Golf stream) skozi 18 miriametrov (24 milj) široki preliv Flo¬ ridski med polotokom Florido in otokom Kubo. Južni del tega morskega toka so španski pomorščaki v pervih stoletjih po najdbi Amerike poznali in veruivši se iz novega sveta v Evropo ga mno¬ gokrat rabili. A ti ga niso nikdar natančneje opazevali. Poslej so ga poznavali ribiči iz Severne Amerike, ki so po ondešnjih straneh morske kite lovili; ti so se posebno čudili veliki progi tekoče vode, v kterej nikdar niso zasledili nobenega kita. V preteklem stoletji je leta 1770. slavni Franklin pcrvi dal narisati (po mornarji in ribiči Folgerji) Zalivski tok; a sperva se nikdo za to še menil ni. Franklin je tudi bil, ki je pervi opazeval (leta 1775.) temperaturo tega morskega toka ter jo primerjal s temperaturo obkrajnega morja. A za mornarstvo preimenitne te preiskave je Franklin s svojimi rojaki zakrival zarad političnih vzrokov Angležem, ki so se takrat vojskovali z odpadlimi naselniki v Severni Ameriki (Ze¬ dinjene deržave). Črez mnogo let (1790) so bile razglašene ter so od tega časa premnogo koristile mornarstvu vseh primorskih na¬ rodov. Mornarji in učenjaki so uže mnogokrat iskali pravega vzroka tega morskega toka. Sperva so mislili,- da Misisipi izliva toliko vode v Mehikansko morje, da ta, z^lo napeta, šiloma dere skozi Floridsko ožino. Kapitan Livingston je overgel to misel, ko je po¬ kazal, da vsa voda Misisipa ni še '/,„ 0( » vode, ki jo Zalivski tok odpelje iz Mehikanskega morja v Atlantski ocean itd. Livingston je skušal ga pojasniti z novo teorijo, ktero šo pa kmalu opustili, ker ni bila postavljena na terdno podlago. Franklin ga je skušal 192 pojasniti s pasatnimi vetrovi, ki vodo gonijo med Antilji prek Ka- raibskega morja v Mehikansld zaliv, tako da se tam nastopa ter med Kubo in Florido šiloma dere v Atlantski ocean. Tudi to med mornarji zelo razširjeno misel so z raznimi razlogi spodbili. Maury je vzroka iskal v tem le: Ob pasu pasatnih vetrov priteka prek Karaibskega morja premnogo vode Mehikanskemu zalivu, podob¬ nemu velikemu kotlu. V tem se voda silno močno razgreva (voda stopivši v Karaibsko morje je na poveršji 1’8 U C. v globočini, 500 do 1000 m. veliki, colo 22 - 5° C. merzleja ko pri izlivu skozi Flo¬ ridski preliv) in prehitro izklapuje; po takem postaja primeroma slanejša in teža ko voda v Atlantskem oceanu, in prav zato šiloma odteka skozi Floridski preliv. Stopivši v odperti Atlantski ocean so vsled vodotežnega zakona oberne na isto stran, kjer je najmanj slana in najmanj težka voda v oceanu (proti severnemu Atlantskemu oceanu — Grenlandsko in Baltiško morje). Pa slavni ta morjepisec sam pristavlja, da so vse dosedanje preiskave sicer dokaj pojasnile prečudni ta tok, vendar izvira njegovega niso še dovoljno raz¬ jasnile. Hitrost Zalivskega toka je največa v Floridskem prelivu namreč 20 do 30 kilometrov na uro. Prišedši okolo Floride zavije se proti severju ter teče po zmeraj širokcjši strugi (18 do 42 mi- riametrov) in zmerom bolj počasi poleg severnoameriškega obrežja do erta Hatteras: tu je njegova hitrost še dobro 15 kilometrov na uro. Imenovani daleč v morje sterleči ert ga odbija od severo¬ vzhodnega obrežja Zedinjenih deržav severoameriških; pod Novo Fundlandijo ga pa ob ondotnih sipinah merzli Arktični tok po polnem zavrača proti vzhodu in severovzhodu. Njegova globo¬ kost se je tam uže zelo zmanjšala: v ožini Floridski je okolo 200 fath. (305 metrov), pri ertu Hatteras je le 114 fath. (208 m.) in še manjša je dalje proti severju in severovzhodu: kajti čim veča je njegova širokost, tem manja je njegova globokost. Najviša temperatura njegove vode je 30” C. ali 5° viša ko temperatura oceana na istej zemljepisni širjavi. 10 Zemljepisnih stopinj dalje proti severju izgubila je voda njegova komaj za 2'5° C. toplote, in ko je uže črez 450 miriametrov daleč proti severju tekel, ima še po zimi svojo poletno toploto južnih krajev. Od kraja do kraja je temperatura njegove vode zelo različna, voda je namreč tu gor- keja tam ldadneja, tako kakor bi bili stremeni hladnejše vode po njem potegneni. Tudi od poveršja navzdol ni njegova temperatura po vseh globočinah enaka: najgorkejša voda je na poveršji, spodnje nje plasti so hladneje; ker pa nikjer no doseže dna morja, ju tudi najspodnja njegova plast še zmerom topleja ko voda njegovega vodotočišča. Tudi po barvi se loči od stranskega morja: gorka njegova voda je temno modra. Ko se je pod Novo Fundlaudijo obernil proti vzhodu, vali so več sto miriametrov širok pa primeroma manj globok in hiter pod starim imenom ali pa kot Severni atlantski tok proti Evropi do Velike Britanije in Skandinavijo v Severno ledeno morje. Pov- 193 sodi je njegova voda dosti gorkejša od sosednega morja ter ima največo moč na podnebje vseh otočij in obrežij, ktera obliva. Njemu se imajo zahvaliti Norveščani, da v njih deželi tako daleč proti severju zori še razno žito: pšenica še do 64°severne širjave, ječmen do 70", čresnja do tečajnika itd. Na nasprotni strani Atlant¬ skega oceana so v severni Ameriki po primernih zemljepisnih šir¬ javah (67 do 70° severne širjave) razprosterte one žalostne pokra¬ jine, na kterih je Franklin s svojimi tovariši poginil, po kterih se Eskimovci s sanmi vozijo in svoje koče pod snegom izkopavajo. Kak razloček med tem merzlim in ledenim svetom in Hamerfestom na Norveškem, najsevernišim mestom na svetu (70" 40' severne širjave), kterega luka nikdar ne zamerzne! Neki drugi del Severnoatlanskega toka doseže zahodno obrežje špansko in dela od Biskajskega zaliva prek Kanala (la Manche) do Irlandije tako imenovani Rennelov obtok (thwartchannel) poln vertincev, ki so ladijam sosebno ob viharnih severovzhodni¬ kih silno nevarni. Najjužniši del Severoatlantskega toka se pa nad afriškim otokom Madejro zavije proti jugu ter kakor nevarni Se- veroafriški tok obliva zahodno Saharo; med 17° in 5° severne širjave se zopet obrača proti zahodu iu prek Altlantskega oceana teče proti Antiljam. A. Humbolt je preračunil, da tako voda, ki je Zalivski tok pri Floridi izliva iz Mehikanskega morja, kroži prek severnega in zahodnega Atlantskega oceana ter se črez 2 leti in 10 mesecev zopet verne skozi Karajbsko morje v Mehikanski zaliv. Od Floride do obrežja evropskega pa pride voda Zalivskega toka v petih mesecih in pol. Uže Krištof Kolumbus je na svoji tretji poti v Ameriko opa- zeval to znamenito potakanje morja od vzhoda proti zahodu („las aguas van con los cielos u ). Sredi tega velikanskega obtoka je oklenen prostor mirnega morja; meri okolo 36.000 □ miriametrov (65.000 □ milj) in je po večem napolnen z gostim morskim ma¬ hom (fucus natans). To mahovito („zeljnato“) morje („Praderias de yerva“), kakor je je Oviedo imenoval, je na pervi pogled tako zelo prestrašilo Kulumbove tovariše: bali so se, da bodo vanje zagazili ter ne bodo mogli na nobeno stran, niti naprej niti nazaj. — Zalivski tok prinaša onim najsevernišim obrežjem in otočjem, ob kterih še germje ne rase, obilo lepega lesa iz srede severne Amerike in iz Zahodne Indije. Plavje prinaša tudi zahodnim obrež¬ jem evropskim in afriškim pa dotičnim otokom. Temu plavju, med kterim so bile lepo izrezane palice in celo dve trupli nezna¬ nega človeškega rodu (ameriškega plemena), so se za časa Kolum¬ bija zelo čudili; bistroumnega Genovčana pa je ono uterdilo v misli, da se proti zahodu prek Atlantskega oceana grede mora priti do suhe zemlje (Vzhodne Indije, Kitajskega in Japonskega). Majhen del Severoatlantskega toka teče kljubu močnemu vzhod¬ nemu vetru sredi Giberaltarskega preliva (poprek je 100 metrov globok) v Sredozemsko morje, ki se posebno hitro hlapi. Ob straneh te znamenite morske ožine se po bibi narejata druga dva Zemljepis, 13 194 z a č a s n a t o k o v a, ki vodita vodo sedaj v Sredozemsko morje, sedaj iz njega. Še bolj zanimiv pa je blezo podmorski tok, po kterem se dosta slanejša voda Srednjega morja odteka v Atlantski ocean. Srednji tok teče poleg afriškega obrežja proti vzhodu, kjer se ob sirskem obrežji oberne proti severju, ob maloazijskem pa proti zahodu. V Gerškem arhipelagu se združi s tokom, ki pride iz više stoječega Azovskega in Černega morja skozi Carigradski in Dar- danelski preliv. En del tega toka, prišedši krog Grecije v Jonsko morje, gre proti severju ter teče v Jadranskem morji ob dalmatin¬ skem obrežji proti severozahodu; na severji tega morja se ob ital- skem obrežji zopet proti jugu oberne in se tako počasi dalje vali, da v 24 urah komaj 7 kilometrov (1 miljo) preteče. Iz Grenlandskega morja in Davisovega preliva teče velikansk merzli tok, od Rennela Arktični imenovan. Ši- rokost njegova na severji je črez 100 miriametrov. Derži poleg vzhodnega obrežja Severne Amerike najprej do Fundlandije, kjer zadeva v Zalivski gorki tok ter nareja prej imenovane nasipe. Še dalje proti ravniku je tok zmerom bolj zožen med Zalivskim to¬ kom in vzhodnim obrežjem Zedinjenih deržav do erta Hatteras, kjer se utaplja ter kakor podmorski merzli tok teče proti ravniku. Iz Severnega ledenega morja odnaša ta tok brez števila velikan¬ skih lednikov. Scoresby je enkrat jih naštel črez 500, ki so pola¬ goma plavali proti Novi Fundlandiji. Kapitan Grant jih je meseca majal. 1854. štel v pol dnevu 24, ki so po 20 metrov visoko iznad morja moleli, nekteri celo po 55 do 40 m. Kane je v Omenak-fjordu na Grenlandiji jih 3.julija štel 250 zelo velikih, ki so vsi z mor¬ skim tokom proti jugu potovali. Po takem ni čuda, da silno merzla voda arktičnega toka zmanjšuje temperaturo vzhodnega obrežja Severne Amerike. Tudi iz Južnega ledenega morja teko razni merzli to¬ kovi v toplejše kraje. Taki merzli tokovi derže proti južnim skraj- nikom daleč proti jugu iztegnenih celin; oni tudi zalivajo Indijski ocean, ki ima po raznih straneh še toplejšo vodo ko Karaibsko morje; po gostem se razgreje do 32“ C. (25'6 R.) ter se tudi silno močno izhlapuje. Tudi gorki tokovi temu oceanu mnogo več vode odvajajo ko Zalivski tok Mehikanskemu morju. Najiinenitniši Antarktični tok se dvoji ob južnem skrajniku Južne Amerike; en del teče z imenom tok erta Horna v jugo¬ vzhodno Atlantsko morje, drugi pa, Peruvanski merzli tok imenovan, ob zahodnem obrežji Južne Amerike do 20° južne širjave. Pravijo mu tudi Humboltov tok, ker ga je A. Humbolt leta 1802. pervi opazeval in njegov upliv na podnebje ondotnega obrežja razjasnil. Ta merzli tok je jako globok, kajti opazevali so ga še skoro 1900 metrov globoko; širokosti je na raznih krajih zelo različne: na jugu okoli 65 miriametrov, bolj na severni strani pa celo črez 460. Voda njegova je silno hladna: meseca septembra je nje temperatura le 15’6° C. (12'5 R.), temperatura obkrajnega morja, njegovega vodotočišča, pa 27'5" do 28T°C. (22° — 22’9°R.) 195 in celo ozračje nad njim je skoro za 7° C. (5'6° R.) topleje ko voda njegova. Na vzporedniku 20° južne širjave se Peruvanski tok, uže precej ogret, po večem zavije od Amerike proti zahodu ter se, P a v niški tok imenovan, vali prek Velikega oceana. Velikanski ta tok, po večem podoben enakemu imenovanemu v Atlantskem oceanu se razširi celo črez 50° zemljepisne širjave ter obliva skoro vso Avstralijo in vzbodnoindijsko otočje. Vali se primeroma počasi naprej, v 24 urah okolo 19 miriametrov. Kaka moč da ga goni nasproti zemeljskemu vertenju, določeno je ravno tako malo kakor pri ravniškem toku v Atlantskem oceanu. Nekteri so mislili na pasatne Vetrove, a ti gotovo vodo le na poveršji naprej gonijo, ne pa v globočinah do 1G00 metrov velikih; nekteri so pa mislili na sredobežnost zemeljsko, ki je ob ravniku največa. Uže zelo ogreta voda tega Ravniškega toka (v Velikem oceanu) se po nekoliko vali med Novo Holandijo in Indijskem otočjem na¬ ravnost naprej v Indijski ocean, kjer se nek merzli tok iz Juž¬ nega ledenega morja vanj vriva ter ga proti Bengalskemu in Arab¬ skemu morju odganja; po nekoliko se pa vali prek Sundskega morja in med vzbodno-indijskimi otoki v južno Kitajsko morje. Tu se združi z zelo toplo in kaj slano vodo severnega Indijskega oceana, iz kterega kaj naglo teče po dolgi pa ozki morski strugi med Malako in Sumatro. To je Kuro-sivski ali „Černozalivski“ tok, ki se skoro po vsem primerjati da z Zalivskim tokom v se¬ vernem Atlantskem morji. Tudi Kuro-sivskemu toku zagrajajo otoci — namreč Borneo in Filipini (primer. Kuba in Bahamsko otočje) — ravnočertno pot v Veliki ocean ter ga naklanjajo po Kitajskem morji proti severju. Njegova temnomodra voda (zato mu pravijo „tok černega zaliva 1 ') se ne loči le po barvi od obkrajnega morja, ampak tudi po temperaturi. Ob severnem Kitajskem morji in ob vzhodnem obrežji japonskih otokov se imenuje Japonski tok , ki je 30 do 40 miriametrov širok. Njegova hitrost na vzhodni strani otoka Nipona je okolo 7 kilometrov na uro, dalje na severji ob vzporedniku morske ožine Sangarske pa 2 do 3 kilometre (na uro). Temperatura njegova je nekaj črez 23'7° (C. 19° R.) in še na vzporedniku japonskega mesta Jedo je dobro GV 2 0 C. (5'2 U R.) top¬ lejša od morja zunaj toka. Kakor v zalivskem toku Atlantskega oceana so tudi v tem opazevali stremena različno gorke vode, ki od juga proti severju po njem derže. Toplino prinaša vsem sever¬ nim krajem, ktere obliva; južni Kamčatki pa daje ne le topline, ampak razni les iz Sundskih otokov, zlasti kafrovec, in ostanke razbitih ladij japonskih. Uže vzhodni ert japonskega otoka Nipona ga od¬ bije nekoliko v stran, še bolj ga pa odriva merzli Arktični tok, ki derži nekaj prek Beringovega preliva iz Severnega ledenega morja, nekaj pa iz Ohotskega,-edinega zabladišča velikanskih led- nikov v severnem Velikem oceanu. Dalje proti severju tekoč se Japonski tok zmerom bolj razširja ter teče po nekoliko skozi Be¬ ringov preliv (med Azijo in Severno Ameriko) v Severno ledeno morje, po večem pa prek oceana proti ameriškemu obrežju (50 do 13 * 196 GO n severne širjave), kteremu prinaša uže precej ohlajena voda še zmerom dokaj toplote ter tako meči podnebje ondotnih otokov in primorij (primerjaj: Zalivski tok in otočje in obrežje zahodnoevrop¬ sko!). Tu ob zahodnem kraji Severne Amerike se zavije proti jugu ter teče z 1G'9° C. (13’5° It.) toplo vodo do Kalifornijskega zaliva. Ker se od tod (med 25 in 40° severne širj.) z Ravniškim tokom zopet proti zahodu obrača, dela sredi severnega Velikega oceana velik obtok, v kterem se zbira plavje in mahovje (primer, obtok v severnem Atlantskem oceanu!) in prevelika množina jantin in anatif, znanih mehkužcev (mollusca), ktere zlasti morski kiti zobljejo. Baltiško morje ne izhlapuje vode tako hitro kakor mu jo razne reke prinašajo, zato se ta navadno odteka skozi danske pre¬ live (Sund, veliki in mali Belt) v Severno ali Nemško morje. Če vlečejo dalje časa močni vzhodni k i, zavernejo ali ustavijo rečeni morski tok iz Baltiškega morja ter uzročujejo ob njegovih vzhodnih in južnih zelo nizkih obrežjih velike povodnji, ki semtertje store premnogo škode. Tako je 18 novembra 1.1824. Čuhonski zaliv po¬ plavil Petrograd. Začasni tokovi se nahajajo posebno v severnem Indijskem oceanu, kjer vejejo tudi začasni vetrovi; ponekodi tudi ob obrežji drugih morij. — Da bi razne morske tokove, če ne ravno po njih posameznih potih, vsaj po njih razširjenosti, natančneje opazevali, napravljali so buče iz železne plehovine ali sodce iz kositra ter jih v morje metali zdaj na tem zdaj na onem mestu. V zapečateno bučo so deli listek, na kterem je zapisano , ktera ladija jo je vergla v morje, kteri dan in na kteri zemljepisni širjavi in daljavi. Te buče plavajo potem z morskimi tokovi prek oceanov, dokier jih druge ladije ne vjamejo ali pa vetrovi in valovi ne veržejo na obrežja in otoke, kjer jih ludje odpro in vsaj po nekoliko lehko sodijo o prečudnem morskem potakanji. Tako so dosedaj opazevali, da so buče v severnem Atlantskem oceanu nad 45° severne širjave spu¬ ščene v vodo, bile iz morja veržene na Irlandu, na Hebridih, Is¬ landiji , ob španskem obrežji in na Kanarskih otocih. Ob dveh buč ob Afriki pod ravnikom verženih v morje prišla je ena do zahodnoindijskega otoka Trinidada, druga pa do Kanal laManckea, kjer so jo pri otoku Guernseyu ulovili. Buča pri ertu Hornu, juž¬ nem skrajniku Južne Amerike, v morje veržena prišla je do Irlan- dije, kjer so jo vlovili; in terdo zabiti sodi s palmovim oljem so leta 1823. priplavali do Haminerfesta v severni Norvegiji; prišli so od afriškega erta Lopeza (blizu ravnika), kjer so z neke razbite ladije padli v morje. Plimovanje morja . Razen tega rednega pretekanja vesoljnega oceana morje redno po 6 ur neprenehoma narašča, sledečih G ur pa ravno tako re- 197 doma upada. Sosebno ob obrežji, ob odpertih velikih zatonih in reških ustjih lehko opazujemo to čudovito prikazen, ki se vsak lunin dan ali vsakih 24 ur in 49 minut srednjega solnčnega časa. redoma po dvakrat ponavlja. Sperva se namreč morje le počasi vzdiguje, potem hitreje, nazadnje pa zopet bolj počasi; ko se je naj bolj napelo, nastopi okolo 15 minut dolg prenehljaj. Sledečih 6 ur se ravno tako redno zopet znižuje, sperva le malo po malo, potem hitreje in nazadnje zopet bolj počasi. To naraščanje morja se imenuje plim a ali n a t o k (le tlux ali le flot), upadanje pa oseka ali utok (le reflux ali le jusant), oboje skup pa biba (po francoski les marees, po angleški tketides); oni prenehljaj, predno se p li¬ ra o to k spremeni vosekotok, se najviše stoječe morje zove napeta voda. Visokost 'plime. Plima in oseka niste povsodi enaki. Na zahodnih obrežjih morje sploh visokejše narašča nego na vzhodnih; enako nim a, ob ravniku najviših natokov in najglobokejših utokov, ampak ob krajih ležečih proti srednjim zemljepisnim širjavam. Med povratnikoma narašča vesoljno morje počrez za 1 meter, proti višim širjavam pa v odpertem in globokem Atlantskem oceanu počez za 3 do 4 metre. Ravna se pa visokost morske plime posebno po priklad¬ nosti obrežja. Pri ertu Dobre nade in pri otoku sv. Helene na¬ rašča le za 1 meter, pri Azorih in Kanarskih otocih za Po do 2'5 m. (5 do 8'), pri ustji Misisipa in pri Kumani ob Karaibskem morji le za 0‘3 m. (P), ob portugalskem obrežji za 3 do 4 metre, ob španskem za 4 do 5, ob zahodnem francoskem za 5 do 6; ob obrežji francoske pokrajine Bretagne in angleškega poluotoka Korn- valisa merijo visoke plime okolo 6 metrov, pri Cherbourgu 6‘5 m., pri Normanskih otocih v Kanalu la Manche 10 do 12 (32—38'), pri St. Malo in v zatoku mesta Avranches na obrežji francoske Nor¬ mandije celo 15 do 19 metrov (46—60'); dosta manjša je uže pri mestu Calais in ob nasprotnem angleškem obrežji tik kanala la Manche, meri namreč le 6 do 6 - 5 m. Pred Bristolskim kanalom narašča morje za 15 metrov (46'), v njem pa celo za 19 do 20 m. (60'), pri Liverpoolu in St. Neotsu le za 10 m., pri Fairlandu za 11, pri Kingsreadu za 15 in pri Chepstowu za 19 do 20 metrov. Ob nekterih ertih je plima primeroma ciosta niža, ko ob bližnjih obrežjih; tako meri nje visokost ob Irlandiji okolo 4 metre, pri ertih Arklowu, Glyenu in Cahom ob jugovzhodnem obrežji pa ko¬ maj 1 meter. Najviše pa blezo morje narašča v Fundijskem zalivu (Fundy-bay) v Severni Ameriki med Novim Brunšvikom in Novo Skočijo namreč za 23 metrov (70'), po drugih celo za 32 metrov (100') zlasti pri Fruri in fortu Lowrencu. Veliki ocean se primeroma kaj malo vzdiguje in znižuje: na zahodnem obrežji Južne Amerike meri natok poprek 1 do 2 met. (4 do 6') nad srednjo morsko gladino; na vzhodnem azijskem obrežji 198 pa 2 do 4 met. (6 do 12')., ob Kitajskem morji semtertje tudi 5 '/ a met. (18'); na obrežji Kočinčine in Siama skoro povsodi 3 metre (9'). Dosta manjši je natok po sredi tega oceana ob ondotnih otokih: pri Sandviških otocih meri le 08 met. (2*/ a '), pri Tahiti le 40 do 48 centimetrov (15 do 18"), pri otokih Viti, Tonga, Novih Hebridih i. dr. pa l - 5 m., le pri malokterem otoku meri najviša plima več ko 2 metra. — Dosta više narašča Indijski ocean, posebno po severnih svojih straneh. V zalivu Martabanskem meri najviša plima 7 metrov (23'), pri Surati nad Bombajem 6‘5 (210, še više nad tem mestom v notranji zanoži Kambajski celo 10 do 11-5 m.; po južnih straneh pa ima odperti Indijski ocean tudi jako malo plimo n. pr. pri otoku Rodriguezu (okolo 45 miriametrov od otoka Mavricija na vzhodno stran) komaj 2 metra visoko. — Se¬ verno ledeno morje ima precej močen natok: ob norveškem obrežji okolo 2‘/ 5 metra (7'), ob evropskem Severnem ertu 2m. (7 Vb')j je sploh pri Hamerfestu, ob Spicbergih in drugodi v Le¬ denem morji dosta viši kakor v pristaniščih Velikega oceana. Ob Laponiji in ob vhodu v Belo morje je 3 do 4 metre (10—13'), v Belem morji pa po različnem vetru 1 do l'/ 2 met. (3'8—5‘8'), v zanožini Mezenjski celo 5 do 6 metrov; na zahodnem obrežji Nove- zemlje še 0 - 6 m. (2‘). Sredozemska ali zelo zaperta morja imajo kaj majhno, skoro neznatno plimo. Tako se Sredozemsko morje vzdiguje pri Neapolji za 0‘3 m. (1'), v Jadranskem morji za 0‘6 do 1 m. (2—3') ob Nilski delti v Egiptu za 03 in ob sirskem obrežji za dobrih O’46 m. (Vis')- Kako nizka je plima v Karaibskem in Mehikanskem morji, bilo je uže’ omenjeno. Nemško morje, odperto natoku Atlant¬ skega oceana, ima primeroma visoko plimo; tega se po ozkih stru¬ gah derži Baltiško morje, v kterem so plimovanje še komaj zasle¬ dili; v černem morji ga pa blezo še zasledili niso. Vzroki plimovanja. Prečudno to gibanje vesoljnega morja, njegovo naraščanje in upadanje, je uže od nekdaj na-se obračalo pozornost narodov; a stoletja in stoletja so se razni učenjaki napenjali, je razjasniti in mu zaslediti prave vzroke. — Bibne dobe se po polnem vje- ma j o s stanjem lune in solne a proti zemlji; iz tega iz¬ vira, da je plimi in oseki pravi vzrok privlačnost rečenih nebesnih teles. Preslavni Anglež Izak Ne w to n je v kratkih stavkih pervi omenil, da mora medsebojna privlačnost narejati natok in utok vesoljnega morja. Poslej so njegovo, ne dosta jasno teorijo skušali v posebnih obdarjenih spisih razjasniti imenitni ma- tematikarji Daniel Bernoulli, Mac-Laurin (izg. Mek Loarin, slavni Škotec) in Nemec E ul er. Tudi tem učenjakom se delo ni popolnem posrečilo. Pa temu se ni čuditi, kajti zastavljeno pra- šanje je edno najtežjih in najbolj zamotanih v eksaktnem znanstvu, ki zahteva zedinjenje raznoverstnih in najtežih ukov in zakonov 199 iz fizike, astronomije in više matematike. Pojasnovalcu je bilo treba natanko znati razne zakone o medsebojni privlačnosti nebes¬ nih teles, čas njihovega obhoda in njihovo oddaljenost enega od drugega; treba mu je tudi bilo poznati teorijo o uporu raznih te¬ kočin, zlasti vode, valovanje in pomikanje valov naprej, teoretično določevanje podobe in gostosti naše zemlje, zemljepisno razširje¬ nost in globokost vesoljnega morja i. t. d. Na vse te razmere se je oziral slavni francoski astronom P. S. Laplace (izg. Laplas) ter je v neumerjočem svojem delu „Mecanique celeste“ (Nebesna mehanika), teorijo o plimovanji tako jasno in dostojno razvil, da jej vse poslednje preiskave niso nič overgle in nič jej pristavile, le poterdile sojo kakor tudi vse dosedanje opazbe na raznih mestih ob vesoljnem morji (poslej je isti učenjak o tej prikazni priobčil še posebni spis: „Sur le flux etreflux de la mer (Ac. Pariš 90 str.) Privlačnost lune in solnca je tedaj edini pravi vzrok plimovanja morja. V tem oziru posebno veliko moč na zemljo ima mala luna, ker jej primeroma zelo blizu stoji. Na vsakem kraji zemeljskega poveršja pa mora lunina privlaka najmočnejša biti takrat, kedar je ta kraj najbliži luni, t. j. ko luna gre skozi poldnevnik tega kraja: — prav po fizikalnem zakonu, da je med¬ sebojna privlaka dveh teles tem veča, čim bolj ste si približani drugo drugemu. Tej privlaki se sicer ne udaja suha skorija ze¬ meljska, udaja se jej pa gibna voda vesoljnega morja. Vsled ome- njega naravnega zakona nategne luna vodo ob poldnevniku, ki ga ravno prestopi, dosta bolj nego zemeljsko središče, in to zopet dosta bolj nego vodovje ob nasprotnem polkrogu rečenega poldnev¬ nika. Zarad te različne privlačnosti hiti gibčna voda ob poldnev¬ niku pod luno bolj hitro k njej nego nanasprotnej strani; tu za¬ staja za središčem zemeljskim. Tako se ob nasprotnih krajih polu- dnevnikov vodovje napne t. j. morje narašča, ob straneh pa beži od kraja t. j. morje upada. j Razne dobe plimovanja. Jasno je, da mora vsako mesto morja imeti vsak dan po dva¬ krat plimo in oseko. Ker pa luna svojo dozdevno dnevno pot okolo zemlje šc le v 24 urah in 49 minutah prehodi, t. j. na ka- kovem kraji vsak dan za 49 minut kasneje njegov poldnevnik prestopi, nastopi tudi plima vsak dan ravno toliko časa (namreč 49 minut) pozneje. To zakasnjevanje se še le črez 30 dni (prav za prav v enem luninem meseci) tako poravna, da zopet isto uro — isti trenotek nastopite plima in oseka. To zakasnjeno verstenje plime in oseke in njijno poravnanje v luninem meseci se imenuje dnevna doba plimovanja. „ Privlačnost velikanskega solnca je sicer sama na sebi 177krat močnejša od lunine, vendar mala luna zemeljsko vodovje veliko bolj nateguje, ker luna v primeri k solnčni oddalje¬ nosti zemlji zelo blizu stoji. Plima morja se namreč ne ravna po 200 s celej privlačnosti sami za se, ampak le po razločku moči, s ktero privlaka vdeluje na središče zemeljsko in na poveršnje točke ze¬ meljskega obla. Ker se (po znanem fizikalnem zakonu) privlač¬ nost dveh teles manjša po razmera kvadrata njih naraznosti, tako se ima plimo delajoča moč proti celej privlačnosti kakega nebes¬ nega telesa, kakor premer zemeljskega obla proti oddaljenosti do¬ točnega nebesnega telesa. Znano je, da je solnce za 12031*41 ze¬ meljskih premerov od zemlje oddaljeno, luna pa le 30 ’ 15 ; po ta¬ kem je plimo delajoča moč solnca le '/ismi-h cele njegove privlač¬ nosti, plimo delajoča moč lune pa y, !0 . ir , cele nje privlačnosti. Raz¬ mera med plimodelajočo močjo solnca in plimodelajočo močjo lune je ,60 A 2 «3. -4i : 'An-. s t. j. 1 : 2-236 ali 0.447 : 1 ali kakor števili 4: 9. Zato je na kakem kraji natok opoldan in opolnoči, ko solnce v njegov poldnevnik stopi, manjši in sicer za dobro polovico manjši od natoka, ki ga luna sama nareja. Nareja solnce samo na kakovem mestu 2 metra visoko plimo, tako meri plima, ki jo luna sama nareja, skoro 4 metre in pol. Po tem, kako stojite solnce in luna proti zemlji, sc sestavlja iz obeh moči veča in manjša plima. V meseci je naj viša plima in najniža oseka ob času mlaja in ščipa, ker takrat ste glede časa in kraja privlačnosti obeh nebesnih teles, ki ali drugo nad drugim ali si pa nasproti stojite, združeni ter druga drugej plimo pomnožujete. Kakor visoka plima nastopi tudi nizka, dvakrat v meseci in sicer ob pervem in zadnjem krajci. Takrat se vjema lunina plima s solnčno oseko itd.; ker si obe moči na¬ sprotujete v svojem učinku, je lunina plima skoro za polovico manjša ko drage dni t. j. najniža v teku celega meseca. Če je solnčna plima 2 metra, lunina pa 4 1 / a , tako meri visoka plima istega kraja 6 metrov in pol, nizka pa le 2%. To redno ponav¬ ljanje visoke in nizke plime v teku luninega meseca se ime¬ nuje mesečna doba plimovanja. Letna doba plimovanja se kaže v tem, da so o enako¬ nočjih visoke plime ob času mlaja in ščipa' nekoliko više, nizke pa ob času pervega in zadnjega krajca niže od navadnih (visokih in nizkih plim). Nasproti so o poletnem in zimskem kresu visoke plime ob času mlaja in ščipa nekoliko niže, nizke pa ob času per¬ vega in zadnjega krajca nekoliko više od navadnih (visokih in nizkih plim). Vse te razmere se popolnem razjasnejo s stanjem lune proti zemlji in solnci. Pristanska doba in izorahije. Iz raznih naravnih vzrokov — zlasti zarad različne pristvar- jenosti in lege morskih bregov, zarad dolgih in zelo ozkih prelivov in prekopov, skozi ktere se mora plimni val naprej valiti, da pride do kakovega pristanišča itd., ne nastopi plima ravno tisti hip v vseh pristanih, ki leže ob istem poldnevniku. Razloček časa med dejanskim natokom morja in verhoviščem solnca in lune (ali teo- 201 retičnim natokom) v kakovem pristanišči se imenuje njegova plimna ali pristanska doba (etablissement). Določevanje pristanske dobe je preimenitno za mornarstvo. čerte, potegnene skozi vsa morska mesta, ki imajo o tistem času natok ali utok, se imenujejo izorahije (po angleški: coti- dal lines). Po raznoverstnih opazbah je Anglež Whewell (izg. Huivel) pervi napravil zemljekaze, na kterib izorahije vežejo vsa mesta, ki imajo o tistem hipu natok. Če se ob kakovem poldnev¬ niku šteti začno, razverstene so tako, da ob vsakej sledečej za eno uro poslej natok nastopi: zato ločijo izorahije I. II. III. IV. i. t. d. ure t. j. čerte, ob kterih ob času mlaja in ščipa plima nastopi 1, 2, 3, 4 i. t. d. ure po plimi ob določenem poldnevniku. Hitrost plimnega vala v kakem oceanu je tem veča, čim gosteje so izora¬ hije druga za drugo potegnene. Po Whewellu je južni Veliki ocean z Antarktičnim ledenim morjem tisti kotel, v kterem se pervotni plimni valovi narejajo ter od tam se vale krog zemlje, okolo obrežij razno se sukaje. Po novejših preiskavah overgli so to teorijo, ker se čudijo preveliki hitrosti, s ktero bi plimni val pretekal vesoljno morje. — Pred ko ne se vesoljno morje le napenja in upada in sicer bolj ali manj vzporedno z obrežjem raznih celin, — tako kakor bi bil vsak ocean na zahodno in vzhodno stran potresen. Vsak oceanski kotel ima samosvojo, od drugih morij neodvisno plimo in oseko. Plimovanje v reŠJcih ( plimujocih ) ustjih Če plimni val pride do reškega ustja, stopi vanje ter se po njem razširja kakor v kakem morskem zalivu; navzgor se pomika pravokotno na tok reke. če je reško ustje navzgor ožje, rase plimni val kvišku, če pa je zmerom enako široko, ali pa celo pri¬ memo zmerom širokejemu prekopu, znižuje se polagoma (plimni val). Sosebno močen je piimni val v estuarijih ali plimujočih ustjih. Čim širje je tako ustje ob morji in čim ožje dolenji vodotoč nad njim , tem hitreje se plimni tok pomika navzgor. Kjer so v reki zelo globoka mesta, poleže sc val skoro popolnem, na bolj plitvih pa se zopet vzdigne kakor zidovje visoko. Ta prikazen se kaže v Gangesu in Guzmi, črez 20 miriametrov nad Paro, ob ustji Ama¬ zonskega veletoka itd. Vrešanje visokega plimnega toka, ki se navzgor vali prek plitvin, se časih sliši po 15 miriametrov daleč. Skoro nikjer ni tako velikansk kakor v Amazonskem veletoku, kjer mu Indijani pravijo pororoka (ali piroroka). Plimni val nena¬ doma stopi v široko ustje, v malo minutah dospe svojo visokost ter velikemu zidu primeren hiti po veletoku navzgor; pri ustji do¬ toka Aravarija je še 3‘5 do 4 - 5 metra visok ter tako silno vreši, da je uro hoda daleč slišati. Seže še dobro 35 miriametrov od morja po vodotoči navzgor. Ob zelo globokih mestih se val popol¬ nem izgubi; v taka mesta beže vajeni Indijani s svojimi čolni in ladijami ter jih prav primerno imenujejo po portugalsko (in tudi 202 po španski): „esperas“ — čakališča; kajti v njih čakajo, da se pogubivni val dalje navzgor vali. Z ozirom na nevarnost in go¬ tovo pogubo so tudi dolenji del veletoka imenovali Amasona t. j. „pokončalec čolnov 1 '. Ker je morska voda težja, dere val pod reško vodo navzgor ter jo nazdiguje. Ob vseh plimujočih ustjih plim o tok terpi manj časa kot osekotok; kajti hitrost plimotoka rase v istej raz¬ meri, v kterej se rešiti vodotoč navzgor zožuje, hitrost osekotoka pa pojema od gori navzdoli v istej razmeri, v kterej se reški vo¬ dotoč proti ustja razširja. Močno je plimovanje tudi v ustji vele¬ toka sv. Lovrencija; plimotok sega črez 63 miriametrov navzgor do kraja med Montrealom in Quebecom: — pri Mingangu blizu Kvebeka je še okolo 6 metrov visok. V Misisipiu ni opazevati te prikazni, ker Mehikansko morje ob njegovem ustji komaj za 48 centimetrov nastopa. Francozje imenujejo plimotok v dolenji Seini in semtertje tudi drugodi „barre“, v Girondi, po kterej sega tudi v Dordogno, je posebno močen in pravijo -mu „mascaret“ ali „raz de maree. 11 V Labi sega 15 miriametrov navzgor ter je pri Ham¬ burgu še 2 metra visok; pri Temzi sega skoro 9 miriametrov navzgor in je pri Londonu 6 metrov, pri Patnevu 3, pri Kewu 2, pri Richmondu 1 in pri Teddingtonu še 1 / a metra visok. — Pre¬ velike važnosti tega nastopanja plimotoka v reke za mornarstvo ni treba posebno povdarjati. Kako imenitnost pa ima plimo- in osekotok za iztrebljenje reškega ustja, razjasneno je bilo uže na drugem mestu. (Str. 165.) Morski vertinci. Zelo zanimiva prikazen po raznih krajih vesoljnega morja so tudi morski vertinci. Če se dva nasprotna morska tokova ali dva nasprotna plimotoka enake moči tako zadevata, da se začne voda livkasto verteti, zovemo to gibanje vertinec (kernica). Med vsemi vertinci najmočnejši je Moskoe-strom (odmornarjevMael-strom imenovan) med najjužnišima velikima Lofotskima otokoma Moško e in Moskoenas ob norveškem obrežji. Ta vertinec se popolnem vjema z morsko plimo in oseko: o času oseke se 6 ur neprestano verti voda od Severja proti jugu, o času plime pa 6 ur od juga proti severju. Nekdaj je bil silno razupit; mornarji so mislili, da je vsak izgubljen, kterega ladija pride v njegovo okrožje. Vsak dan po dvakrat tudi preneha za 'V, ure in sicer o času napete vode; takrat se ladije in čolni lehko brez najmanje nevarnosti prek njega vozijo. Hudo razsaja le o mlaji in ščipu in o enakonočjih ali pa ob silnem viharji in takrat so ladije le 15 do 20 kilometrov od njega popolnem varne. — Ob norveškem obrežji in ondotnili otocili je še mnogo drugih vertincev, n. pr. Sumboestrom, Kiilstrom itd. Vidijo se dalje med Faroerskimi otoci -(Stamboe-strom), v Bot- niškem zalivu, vertinec v ožini morski med Long-Islandom in obrežjem Zedinjenih deržav v Severni Ameriki. — V starem veku 203 najbolj glasovit pa je bil požiralnik imenovan „Charybdis“ blizu pristanišča mesinskega in nasproti razupiti skali „Scylla“ (ve¬ likanska in zelo spodjedena pečina, ki se na strani Kalabrijski skoro navpik iz nadmorja vzdiguje) med Sicilijo in Italijo. Incidit in Scyllam, qui vult vitarc Charibdim. Morski tokovi in plimo- in osekotok se tii zadevajo ter narejajo vertince, zlasti pred izpodvot- ljano Scilo, v ktero se kipeča voda zaganja. Vertinci v tem prelivu vendar sedaj niso tako nevarni kakor so nekdaj bili razupiti; zelo nevarne so le grebenine in skaladi, ki se semtertje nahajajo v pre¬ livu in na kterih se ladije ob viharnem vremenu lehko razbijejo ali vsaj zelo poškodujejo. — Znan je tudi halcidiški vertinec v Evripski strugi, ki loči otok Eubeo (Negroponte) od gerške celine; vendar ta vertinec ni niti nevaren niti močen, zanimiv je le zarad prečudnega potakanja morja, sedaj od ene, sedaj od nasprotne strani, kar se godi v določenih dobah. 1*0 t i oddelek. Vzduli ali zrak. Snovine vzdulia. Zrak ali vzduh je zelo tenka in lehka, prozorna in razteg¬ ljiva tekočina, ki krog in krog zemljo obdaja. Po snovini je plinasta zmes iz 21 delov (natančneje: 208) ki sl e ca in 79 (natančneje: 79'2) duš c a. Imenitni angleški ločbar Priestly je 1. 1774. pervi v zraku zapazil kislec. Razen sopara je ta zmes, povsodi ob morski gladini in na najviših hribih, sredi peščenih suhih puščav in sredi rodovitnega obdelanega polja, na prostem in v zapertih prostorih, v cerkvah, bolnišnicah , glediščih itd. iz rečenih plinov v enakem omeru narejena. Toplota, sopari, ogljenčeva kislina in druge slu¬ čajne primesi narejajo, da se nam zrak v raznih krajih in ob raznih časih tako različen zdi. Zrak je namreč skoro povsodi in zme¬ rom navzet več ali manj vodne pare. Silno natančne kemične pre¬ iskave so tudi dokazale, da mu je v sedanji dobi zemeljskega raz- vitka primešano malo malo ogljenčeve kisline, namrečR0002 do 0‘0005 delov. Ljudje in živali neprestano izsapajo ogljenčevo kislino; ta bi kakor precej težka plinasta snovina kmalu zastrupila vse doljnc plasti ozračja, v kterem ljudje žive in se živali gibajo, ko bi jo rastline ne potrebovale za svojo hrano; tako pa jo rast¬ line, zlasti po dnevi (vsled upliva solnčne svetlobe), neprestano v se serkajo, jo razločujejo, ogljeneč obderžujejo, kislec pa zopet iz sebe dajo. Po takem se ni bati, da bi kterikrat izinanjkalo za življenje ljudi in živali neobhodno potrebnega kisleca; gotovo ga vsaj tako dolgo ne bode zmanjkalo, dokler se bode sedanje stvar¬ stvo ohranilo. Dalje so v zračni zmesi zasledili še nektere druge 204 plinaste snovi: amonjakove pare in ogljenčev vodenec pa predrobni oganični prah- Zaznamovana razmera imenovanih glavnih plinov je tedaj povsodi in zmerom enaka. Ker nista kemično spojena, ravnata se po Daltonovem zakonu: vsak za se skuša se v danem mu pro¬ storu tako razpeti in raztegniti, kakor bi drugega poleg njega ne bilo. Ta lastnost plinov je preimenitna: drugače se bi plina odlo¬ čila drug od drugega in se tako polegla eden na drugega, kakor olje in voda, ki smo ju skup v kozarec vlili; kajti po teži je v ozračji le 23 delov kisleca ,77 pa dušca, in kljubu tej različni težni razmeri sta povsodi enakomerno med seboj pomešana. Isto- velja o ogljenčevi kislini, ktere je (po Saussure-u) opoldan 3-98/100000, po noči pa 4-32/100000 zračne prostornine v njem; najteži ta plin na svetu se ne nahaja le ob zemlji in spodnji zračni plasti, ampak tudi v gorenjih plasteh; gorenje zračne plasti imajo celo malo več ogljenčeve kisline v sebi ko dolenje, vkterih edino se množina njena prominja. Primeroma mnogo ogljenčeve kisline je le v zapertih prostorih, v kterih se hranijo vina in druge vrele tekočine, in iz kterih je sapa ali veter ne odnaša. Ker se zarad vcče teže le po¬ lagoma razširja, mora je tudi primeroma več biti po krajih, kjer iz zemeljske globočine, iz razpok in jam neprestano puhti. Pri ognjenikih — motetih — smo govorili o tej prikazni. Ko hitro se toliko pomnoži, da nareja 04 dela dotičnega zraka, ga človek ne more več sopsti, ampak se v njem zaduši. Ogljenčev vodenec se v merljivi množini nahaja le blizu ognjeniških žrel, iz kterih puhti. Premnogo se ga naredi iz močvirij, gnjijočih živali in njih delov in iz duha cvetlic: a ker ga kemikarji (ločbarji) v navadnem zraku ne morejo zaslediti v znatni množini, se pred ko ne vsled upliva svetlobe in toplote precej zveže s kislecem v vodno paro, ali pa z dušcem nareja amonjakove pare, ki rastje posebno pospešujejo. Morje pri navadnem zračnem tlaku v se poserka nekaj zraka namreč 0'02 do 0 - 03 svoje prostornine. Prečudno, da so razni pli- novi v drugi razmeri med seboj zmešani v zraku, ki se v vodi na¬ haja. Ta zrak (v morji) je namreč zmes iz 14 ccl)t - k ” ,) - ogljenčeve kisline, 26 kisleca, in le 52 dušca in razen teh še nekaj vodcn- čevega žvepleca. V obče ima od vode poserkani zrak 32 odstotkov kisleca, mesto navadnih 21%- In v tej razmeri med seboj se pli- novi nahajajo tudi v zraku, ki so ga dobili iz vode, zajete iz naj- večih morskih globočin. Preračunih so, da je v vesoljnem morji okolo 2 - 5/100 njegove prostornine zraka t. j. 1/300 vsega zraka na zemlji. Razen navedenih snovin so po nekterih krajih še druge pri¬ mešane zraku; ne poznajo se niti po barvi niti po duhu. Če te človeškemu zdravju v škodo zrak okužijo, imenuje se taka sapa kužni zrak ali miazma. Kužni zrak se posebno rad nareja po obširnih močvirjih in ob močvirnatem morskem obrežji zlasti na toplem pasu; če se močarine posuše, izgubi se večidel tudi kužni zrak, kakor se je to zgodilo pri Akapulki na Mehikanskem. 205 Ozračje ali vzdusnica. Zemlja ne plava v zraku, 'ne namreč tako, kakor bi zrak na- polnoval ves neizmerni prostor nebesni. Zrak namreč ni razširjen črez ta nebesni prostor, ampak le zemljo krog in krog obdaja ; zrak je nje posebni del, nikdar je ne more zapustiti; ž njoseverti okolo osi in ž njo teka v neizmernem nebesnem prostoru okolo solnca. Krog in krog zemlje nareja votlo oblo, ktero se ozračje ali vzdušnica imenuje. Ozračje ob zunanji ali poveršnji strani ni popolnem okroglo, ampak je prav za prav stisneno-oble (sferoidne) podobe, kajti na dveb nasprotnih straneh je nekoliko naploskano. Ko bi zemlja pri miru stala in bi jo solnce povsodi enako ogrevalo, bilo bi tudi ozračje popolnem oble podobe. Ker se pa zemlja z ozračjem verti okoli osi, je sredobežnost na raznih mestih zemlje in ozračja silno različna, največa ob ravniku in nad njim , najmanjša pa ob tečajih in ob podaljšani zemeljski osi. Tej sredobežnosti se tako gibljiva tekočina kakor je zrak posebno zelo uda: ozračje se je razpelo in vzvišalo ob ravniku, stisnilo pa ob tečajih. Tudi vsled ve¬ like vročine ob ravniku mora ozračje ob njem biti dosta bolj raz- penljivo ko ob merzlik tečajih ter tako mnogo pripomoči k njegovi sferoidni podobi. Bliže ko je vzduh zemlji, teži je, ker zgornje plasti spodnje tlačijo in gosteje delajo. Te razmere sta preslavna trnkarja Boyle (izg. Bajl) in Mariotte s posebnimi poskusi dokazala ter jih izra¬ zila v znanih fizikalnih zakonih. Očitno na to kaže barometer ali tlakomer (t. j. orodje, s kterim na raznih mestih in višinah merimo zračni tlak): tlakomer redno pada, če ga k višku n. pr. na kakov hrib nesemo; nasproti pa redno k višku gre, še z višine gremo v nižino. To isto orodje tudi kaže, da ob morski gladini zrak na štirjaški centimeter (O'14 Q palca) vsakega telesa, ktero obdaja, tišči s težo 1 kilograma (2 funtov), na štirjaški meter s težo 10.000 kilogramov in na človeško telo, kterega poveršje meri podrugi meter s težo 15000 kilogramov (t. j. 300 centov). Kakor vse razpenljive ali plinaste tekočine tlači zrak telesa od vseh strani in ne le od ene strani n. pr. od zgor navzdol; zato ga tudi lehko prenašama, celo ne čutimo ga. Mnogo pa pod tem tla¬ kom terpe votla telesa, v kterih nič zraka ni, zlasti če nimajo premočnih debelih sten. Po tem načelu so narejeni tako zvani aneroidni (avt]Qog) ali holosteriški barometri: krožaste škatlice iz kovine, v kterih ni nič zraka; unanji zrak sedaj bolj, sedaj manj tlači na ugibno ploščo; kazalo ob razdeljenem krogu kaže ta različni tlak ravno tako natanko, kakor steber živega srebra ob razdeljeni lestvici navadnega barometra. — Koliko debelo je (navzgor) ozračje, ni znano. Ko bi bil zrak Po vseh plasteh enako gost, dala se bi po tlaku preračunti njegova debelost. Znano je, da je srednja visokost barometra ob Gorski gladini 76‘3 centimetrov (okolo 762 - 8 milimet.) in da je 206 primerna težkota zraka 10467'5 krat manj e ko živega srebra ; po takem bi zračni steber, ki bi bil s stebrom v barometru v ravno¬ težji moral biti 76'3 X 10467‘5 t. j. 7986‘7025 metr. visok. Ozračje bi tedaj pri enaki gostoti ne segalo še do verha vseh najviših hribov. Ker je zrak razpenljiv, je gostota njegova navzgor zmerom manjša prav po Mariotte-ovem zakonu. Ko se je preslavni ločbar in fizikar Gay-Lussac (izg. Ge-Lisak) vzpel z ba¬ lonom črez 7000 metrov visoko, bil je zrak tako rahel in redek, da mu je sapa zastajala. Isto so opazovali tudi drugi učenjaki, ki so se zarad raznih znanstvenih preiskav vzdignili visoko v ozračje. Med vsemi dosedaj naj bolj slovi angleški fizikar Glaisher, ki se je od leta 1862. do 1866. premnogokrat z balonom kvišku vzdignil ter dospel do največih višin, do kterili je človek do sedaj prišel. 5. septembra 1862. plaval je balon 11.000 metrov (čez 36.000 angl. čevlj.) visoko; pri zadnji opazbi — 8840 metrov (29.000') visoko — bila je visokost barometra še 247’6 milimet., toplomer pa je kazal — 20'5° C.; o istem času je bila temperatura na poveršji zemlje + 15° Celsija. Pa o tem več poslej. Natanko še ni znano, koliko miriametrov na debelo je ozračje okrog zemlje; više gotovo ne sega ko do onega mesta, kjer je sredobežnost ravno tako velika kakor zemeljska privlačnost: ves zrak onkraj te meje se ne more več prištevati našej zemlji. Laplace je izračunil to mejo, ob kterej ste si sredobežnost in zemeljska privlačnost v ravnotežji, ter jo postavil 6'G! zemeljskega polupre- rnera od poveršine suhe zemlje t. j. 4213 miriametrov (5678 milj). Da mora ozračje na unanji strani omejeno biti kljubu svojej raz- penljivosti, dokazali so tudi drugi učenjaki zlasti pa angleški fizikar in ločbar "VVollaston (izg. Volesfn). Drugi učenjaki so skušali po drugi poti določiti njegovo debelost ter so se pri tem posebno ozi¬ rali na jutranjo in večerno zarjo. Nebo se zjutraj žariti začne, ko hitro je solnce le okolo 18° pod našim obzorjem, in zvečer se tudi tako dolgo žari, dokler se ni črez 18° pod našo obzorje znižalo. Glede na to prikazen da se preračuniti, da je najviša zračna tva¬ rina, v kterej se svetlobni trakovi globokeje stoječega solnca še odbijajo in tako jutranji in večerni žar narejajo, še 38018 tois (izg. toaz; 1 — tois = P949 m.) ali 74100 metrov (skoro 10 milj), po De-lambreu 36330 tois (t. j. 71000 metrov ali 9 - 6 milj) nad zemljo. Ar a go je postavil mejo, ob kterej je zrak še dosta gost, da odbija svetlobne trakove ter zarjo nareja, le 5 8916 metrov nad zemljo (7‘92 milje). Žnjim se tudi najbolj vjema J. Schmid, rav¬ natelj zvezdarne v Atenah, ki se je v novejšem času najnatančneje pečal s to prikaznijo. Po njem je ta meja 64157 metrov (8*66 milje) nad zemljo. Gotovo je, daje ozračje naše zemlje raztegne no še nad zaznamovano mejo od 6 do 7 miriametrov; drugače bi se ne mogli razjasniti tako zvanih zvezdnih utrinjkov, ki sepoprek 11 do 12 miriametrov visoko nad zemljo blisketajo. V teh višinah 20 ? mora ozračje vsaj biti še toliko gosto, da se prehitro leteči spod- nebniki v ujem silno dergnejo, razgrejejo in vžgo ter kakor zvezdni utrinjki padaje izgore. Kako tenek je zrak v teh višinah, se še misliti ne moremo. V 7420 metrov nad morsko gladino (1 miljo) je njegova gostost komaj 0‘4 gostosti ob zemlji; — tlakomer kaže še 294 milimetrov (ob zemlji — morji pa 760 mm.), 59000 metrov (8 milj) visoko je njegova gostost le še 0'003 (tlakomer kaže 0 - 25 mm.) gostote ob morji, t. j. tako velika rahlost (aliten- kost) kakor je z najboljšo zračno sesaljko pod poveznikom narediti ne moremo; v primeri z redkostjo v teh višinah je celo še zelo gost v najbolj izserkanih poveznikih! Iz rečenih razmer je jasno, da je nemogoče določiti množino vsega zraka. Kislica se res veliko porabi pri sopenji, kurjavi itd., a vendar ga je toliko v ozračji, da bi po Poggendorfu y i000 vsega ozračja lehko ves človeški rod 10000 let preskerbovala s potrebnim kislecem; in 1000 milijonov ljudi bi ga pri sedanjem ozračji za- dosta imeli 2,451.000 let, ko bi se ga nikjer nič ne naredilo — prav za prav iz raznih spojin ne izločilo. Merjenje višin z barometrom. Izohare. Barometer ali tlakomer očitno kaže moč zračnega tlaka. Ta je n. pr. dosta veči ob znožji kakovega hriba ko verh njega, kjer je tlačilni zračni steber za toliko manji, kolikor znaša visokost od znožja do verha. Trav zato tlakomer redno pada, če ga kvišku nesemo; nasproti pa redno kvišku gre, če ž njim z višine gremo v nižino. Zato je to orodje posebno pripravno za merjenje raznih višin. Pervi ga je za to rabil Perrier (izg. Perič) po nasvetu in navodu preslavnega francoskega učenjaka Pascala (c — k). Perrier je namreč 19. septembra 1648 šel s tlakomerom na hrib Puy de Dome blizu mesta Klermonta ter opazil, da je verh 1000 metrov visokega hriba padel črez 8 centimetrov. Ko bi zrak bil nerazpenljiva tekočina, ne bilo bi boljšega in pripravnišega orodja za merjenje višin na zemlji, kakor je baro¬ meter. (Primeri: C. M. Bauernfeind: Ueber die Genauigkeit der barom. Hohenmessungen — Miinchen 1862). Po takem bi povsodi prav redoma padel steber živega srebra prav v enaki razmeri z večo višino. Ker pa je zrak razpenljiv, v zgornjih plasteh zelo te¬ nek in lehek, v spodnjih pa zelo gost in težek, njegov tlak ne po¬ jema v enaki razmeri z višino. Dalje je treba pri merjenji višin z barometrom zmerom ozirati se na temperaturo zraka, kajti tudi ta ima mnogo vpliva na njegovo razpenljivost, na njegovo gostoto, po takem tudi na njegov tlak. Ozirati se je treba tudi na splošno težo, ki je na raznih krajih zemeljskega poveršja jako različna. Glede na te razmere preračunili so, da pri zračni temperaturi 0° v vseh zračnih plasteh barometer stoji ob morski gladini ali 208 milimetra visoko , 55 55 v 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 Znaten je tudi upliv vetra in vlažnosti zraka na kakem kraji na zračni tlak, po takem tudi na visokost stebra živega srebra v barometru. Ta upliv, danes veči, juter manjši, se s stalnimi števili nikakor določiti ne da. Zato je merjenje višin na zemlji z baro¬ metrom zmerom nezanesljivo, naj se barometer na njih še tako natančno opazuje in naj se dotični računi še tako na drobno na- redč. Z barometrom določena visokost je zmerom le bolj ali manj približana pravej visokosti dotičnega mesta, ktero le po pravilih trikotomerstva (.trigonometrijsko) natanko določimo; a ta pot je jako težavna in mudna. Zato se potniki in zcmljepisci kljubu vsej nenatančnosti pri merjenji višin radi poslužujejo tlakomera (Pri¬ mer. : Rtihlmann M. It.: Die barometrischen Hohenmessungen und ihre Bedeutung fiir die Physik der Atmosphere; Leipzig 1870.) Zračni tlak pa ni le različen v raznih višinah, ampak različen je tudi na raznih mestih ob morski gladini. Primeroma največi je blizo ob povratnikih, malo malo manjši pa ob ravniku in ob visokih (tečajnih) zemljepisnih širjavah. Različen je tudi na raznih zemlje¬ pisnih dolgostih. Na enem in istem mestu ob morji pa se malo promenja po temperaturi, po vlažnosti (ozračju primešanih vodnih parah) in po gibanji zraka (vetru). Čerte, ki so potegnene skozi vsa mesta enakega srednjega (mesečnega) tlaka zračnega, se ime¬ nujejo izobare t. j. čerte enakega zračnega tlaka. Gibanje zraka. Vetrovi. Vsled različne temperature zračnih plasti se neprestano po¬ dira ravnotežje med njimi: prav zato sc zaganja zrak semtertje 209 ter se zenačuje: toplejši je i-edkeji in ležji ter se neprenehoma vzdiguje (courant ascendant) in zgoraj na stran odteka, na njegov prostor spodaj pa vleče od strani merzli zrak, ki je dosta gosteji in težji. To pregibanje zraka se imenuje veter. Razen tem¬ perature časih še drugi vzroki vzročujejo vetrove n. pr. pre¬ naglo zgoščenje vodnih soparov v ozračji, ledniški ulomi, zemeljski vsadi, snežni plazovi itd. Veter sedaj vleče popolnem horizontalno, sedaj pa na pošev, sedaj so navpično vzdiguje, sedaj pa navpično vleče z višin v nižine; časih vejejo razni vetrovi ali drug nad drugim ali pa drug poleg drugega na različne strani. Tudi širokost in dolgost zračnega toka je jako različna, sedaj meri le malo sto metrov, sedaj so pa vetrovi razširjeni črez cele zemeljske pasove. Velike razlike so med vetrovi tudi z ozirom na njih hitrost in moč. Vetrovi, ločeni po straneh sveta. Po straneh sveta, od kterih veter vleče, se loči zahod¬ ni k, v z h o d n i k, poldnevnik in p o 1 n o č n i k, potem s e v e ro¬ žah odnik (navadno „sever“ imenovan), jugozahodnik (na¬ vadni „jug“), jugovzhodnik (navadni „krivec“), severovzhod¬ nik (navadna „burja“.) itd. Ne visoko nad poveršjem zemlje veter niče očitno kažejo mer, ktero veter vleče; zaznamujejo se po straneh obzorja ali po točkah veterne rože. Mer vetrov, ki hlidijo v zgornjih plasteh ozračja, opazujemo in zaznamujejo po oblakih, ki se z zračnim tokom naprej pomikajo. Po razno visokih oblakih, časih tudi ob gorečih ognjenikih pogostem opazujemo, da vetrovi v različno vi¬ sokih plasteh vlečejo na različne, časih celo na nasprotne strani. Vetrovi, ločeni po moči in hitrosti. Hitrost in moč vetra se ravna po velikosti razločka tem¬ perature ali po razločku zračne gostote, vsled kterega se je raz- derlo ravnotežje raznih zračnih plasti. Kakor voda v zoženem vodo- toči nareja berzice, tako tudi zelo razširjeni vetrovi hitreje in močneje vlečejo po dolinah, v ktere stopivši se je njih tok moral zelo zožiti ali stisniti. Orodje, s kterim merimo hitrost in moč vetra, se imenuje a nem o m eter ali vetrom er. Vetromeri so jako različni. Vok¬ manov n. pr. kaže hitrost in moč vetra po hitrejšem ali po- časnejem vertenji malega kolesa z repetnicami; večkrat ko se v istem času n. pr. v sekundi kolo zaverti, tem hitreje in močneje veter vleče. James Lindov votromer obstoji iz zakrivljene cevi, ktere edna rama je vetru nastavljena. Po velikosti tlaka, s kterim veter pritiska na vodo v nastavljeni mu rami, meri se hitrost in moč vetra. Nek drug vetromcr kaže moč in hitrost vetra po kotu, kterega pregibljivi kazalec nareja z navpičnico. Zemljepis, 14 210 Hitrost in moč vetra ni zmerom enaka; na morji in v veliki višini vejejo v obče enakomerniše nego v nižini — ob različno upodobljeni snbi zemlji. Navadno se močni zagoni verste z bolj enakomernim in malo močnim vetrom; navadno vlečejo naravnost naprej, večkrat pa tudi hlidijo v valovili ali se pa mahalčasto na strani razširjajo. Hitrost zmernega vetra v sekundi je okolo 5 metrov, zelo močnega vetra 15, in najmočnejših viharjev 35 do 50 metrov. Komaj znatni vetrič ali sapica prehodi v sekundi pot 7a metra dolgo Rečeno je uže bilo, da s hitrostjo vetrov rase tudi njihova moč, s ktero tišče na vse nasprotne stvari. Vetriči, kterih hitrost v sekundi je pol metra velika, tišče na štirjaški meter (9*/„□') veliko ploskvo z močjo, ki je enaka teži 20 dekagramov t. j. njih moč je tako neznatna, da komaj na stran naklonijo dim, ki se v podobi stebra k višku vzdiguje. Silno močni vetrovi, kterih hitrost je 20 metrov, tišče na isto ploskvo z močjo od 50 kilogramov, vi¬ harji s 39 metrov veliko hitrostjo pa z močjo od 200 kilogramov. Po takem se ne bomo čudili, da piši in viharji lomijo najmočnejše jadernike in s korenino izdirajo najdebelejša drevesa, in orkani celo podirajo hiše in zvonike. Na otoku Guadeloupi (v Zahodni Indiji) je orkan (leta 1825.) opeko pobiral iz streh ter jo metal skozi de¬ bela močna vrata; smrekovo desko, dobro 1 meter dolgo, 20 centi¬ metrov široko in skoro 2 centimetra debelo zagnal je s toliko silo, da je kakor krogla iz puške ferčala skozi palmovo deblo, ki je s iln o terdo in ločno. — Posebno nevarni so močni nasprotni vetrovi. Redni in neredni vetrovi. Če se ne gleda le od kod, ampak tudi k e daj da pihajo, imenujejo se vetrovi: 1) stanovitni, ki stanovito iz ene in iste strani vlečejo; začasni, ki iz naravnih vzrokov v določenih časih iz druge ali ravno iz nasprotne strani pihajo. Zarad njihove pravilnosti jim pravimo tudi redni ali pravilni vetrovi; tem nasproti so 2) neredni (nepravilni) ali nestanovitni vetrovi, o kterih večidel še ne vemo natanko, zakaj neredno sedaj od te, sedaj od ■one strani hlidijo. 211 R e d n i vetrovi so m o mik in sušni k, pasatni ali stalni (živi) veter, monzun ali pol ul etui veter itd. Nerednih vetrov se nikoder ne manjka. Mornik in sušnih. (Dolenji in gorenji veter.) Mornik in sušnik vejeta samo ob morskem pobrežji vro¬ čega in toplega pasa, po leti tudi ob primorji zmerno gorkega pasa. Verstita se po dnevnih časih. Ob rečenih pobrežjih ju po- vsodi opazujejo, če ju ravno drugi močneji vetrovi ne spodrinejo in njune premenjave ne zakrijejo. Tudi ob dolgem neprestanem deževji se redna ta vetrova izgubita ob primorji zmerno toplega pasa; na vročem in toplem pasu ju pa tudi gerdo vreme ne ustavi. Zemlja se namreč kmalu po solnčnem vzhodu bolj ogreje nego bližnje morje; zato se toplejši — tedaj redkejši in lebnejši zrak nad razgreto zemljo k višku vzdiguje, na njegov prostor pa vleče hladnejši in težji iznad morja. To prehajanje hladne sape iznad morja na bližnje obrežje se imenuje morski veter ali mornik. Ob raznih pasovih se začne ob ltaj različni uri, ob južnem evropskem obrežji po leti okolo devete ure. I)o dveh popoldne vleče zmerom močneje, ker do tega časa rase razloček med temperaturo nad suho zemljo in nad morjem. Od dveh naprej pa zmeraj slabeje vleče, dokler ob solnčnem zahodu popolnoma ne potihne, kajti zračna temperatura nad zemljo in morjem se je zenačila. — Vendar se to ravnotežje obderži le malo časa. Suha zemlja se namreč hitreje hladi nego morje; po takem je tudi zrak nad morjem topleji, red- keji in ležji ter se k višku vzdiguje, na njegov prostor pa vleče hladnejši, gosteji in težji iznad bližnjega obrežja. To prehajanje hladne sape iznad suhega na bližnje morje sezove krajni (suhi) veter ali sušnik. Ta veje do solnčnega vzhoda zmerom moč¬ neje; kajti do tega časa rase razloček med temperaturo nad zemljo in morjem. Po tem pa zmeraj slabeje, dokler popolnoma ne po¬ tihne. Ta dva vetrova navadno vlečeta le ob obrežji in bližnjem morji; po gostem pa prestopata te ozke meje. Sušnik po tem hlidi po 30 in več kilometrov daleč črez morje in, če je dosta močen, iz nad suhega odnese vse sopare, sčisti zrak in zjasne nebo, tako da se zvezde v najlepši svetlobi blesketajo. Sapa je pogostem tako prozorna, da se 1600 do 2000 metrov visoki hribje vidijo po 12 do 15 miriametrov (IG do 20 milj) daleč t. j. tako daleč, kakor je po fizikalnih zakonih daleko viditi mogoče. Mornik navadno za¬ grinja erte v vodne pare ter razpenja črez bližnje pomorje sedaj goste, sedaj redke oblake. V več krajih se mornik in" sušni k tudi verstita poleg ve¬ likih jezer; Ellicott n. pr. ju je opazoval ob Erijskem jezeru v Severni Ameriki. Ž njima bi se v goratih krajih lehko primerjala dolinska vetrova: juternik ali dolenji veter, ki po gostem ob jasnen gorkem dnevu po dolini navzgor vleče, — ve- 14 * 212 C e mik ali gorenji veter, ki po noči z viših krajev po dolini navzdol pihlja. Navadno si nista nikdar tako enaka kakor mornik in sušnik ob morskem obrežji; kajti tu je dolenji veter precej mo¬ čen, neznaten pa je večernih, tam je gorenji veter dokaj močen, neznaten pa juternik, ali tu sta po leti oba primeroma močna, po zimi pa neznatna, tam pa ravno nasproti. Francoz Fournet je po¬ sebno v vzhodnih Alpah in drugodi opazoval te vetrene prikazni ter je razjasnil z zračnimi tokovi, ki se vsled različne temperature sedaj vzdigujejo, sedaj pa znižujejo. Da se dolenji veter spremeni v gorenjega, treba je, da se v raznih zračnih plasteh v malo urah pokaž v njih temperaturi razloček od 20" C. (16° It.). Po raznih krajih imata ta dva vetrova različna imena: dolenji veter se ob Jvomskein jezeru na južnem podnožji srednjih Alp imenuje „La breva“, ob Velikem jezeru (Lago maggiore) „L’inverna“, bo Gard¬ skem pa „L’ora“ ; gorenjemu vetru pa pravijo ob Komskem jezeru Tivano, ob Gardskem pa Sovere; po francoskih straneh imajo za te vetrove posebna imena: „pontiar, verine, solore, aloup de vent, vent du Montblanc itd. Pasatni ali stanovitni vetrovi. Pasat (po francoski: „vent alize“; po angleški: „tradewind“) je stanoviten veter, ki zlasti na velikih oceanih ob ravniku (do 20 ali 30" zemljepisne širjave) proti zahodu vleče in sicer na severni poluti severovzhodni pasat, na južni pa jugovzhodni. Ta po ev¬ ropskih straneh neznani veter je tudi bil, kteri je sosebno' prestrašil tovariše Kolumbove na njegovi pervi poti prek Atlantskega oceana ; ker je tako stanovitno vlekel proti zahodu, mislili so, da jim ne bode nikdar več mogoče verniti se v Evropo. Tam, kjer se ob najbolj gorki progi nad oceani severovzhodni iu jugovzhodni pasat dotikata, podirata drug drugega, tako da se naredi kraj brez vetra ali tišina (francoski: „calmes“, an¬ gleški: „calms“). Meje tega brezveternega pasa, v obče 6 zemljepisnih stopinj širokega, niso stanovitne, ampak se po letnih časih gori iu doli premikajo, sedaj širijo, sedaj ožijo; pomikajo se nam¬ reč za solncem sedaj od juga proti severju, sedaj od severja proti jugu. Ko se poleti solnce bliža na severni poluti severnomu po¬ vratniku, pomakne se brezveterni pas na severno stran od rav¬ nika od 8" do 14 ali 15° severne širjave. Ko se ob poletji južne polute bliža solnce južnemu povratniku, pomika se brezvetreni pas za njim proti jugu, vendar ves nikdar popolnem ne prestopi rav¬ nika, kajti razpet je le med 3" severne iu 5" južne širjave. Le v Atlantskem oceanu se brezveterni pas nikdar ne pomakne prek ravnika na južno pobito, celo doseže ga ne; to pa ne zarad po¬ sebnih naravnih razmer (oboda in navpične vzpetosti) Afrike in Južne Amerike, ki imate največ upliva na temperaturo in na raz¬ širjenost jugovzhodnega in severovzhodnega pasata. Sledeče kazalo naj razjasnuje razmere v Atlantskem oceanu: r 213 y Po brezvetrenem pasu vendar ne vlada neprestana tišina, am¬ pak pogostem razsaja silen vihar in močno deževje. Vzročuje jih neprestani boj med severovzhodnim in jugovzhodnim pasatom in ker se sapa nad pasom rečene tišine silno razgreva ter se nagloma kvišku vzdiguje. Zato po tem ozkem pasu mornarjem prote velike nevarnosti; tudi v drugem oziru je vožnja po njem ali prek njega silno neugodna; sapa je gosta in silno soparna, prehuda vročina pritiska, pred ktero celo kopanje le malo pomaga; neka posebna trudnost in otožnost se prime človeka, tako da razen smertnih ne¬ varnosti služba na morji nima neprijetniših trenotkov. Kako vsa drugačna je vožnja po pasu, prek kterih hladni pasati neprestano hlidijo! nebo je največ jasno; če se semtertje tudi narede tenki oblaki, lepšajo ti le sinji oblok nad neizmernim morjem, zlasti pa velečastni solnčni zahod še krasneji delajo. Zato so Španci, ki so pervi jadrali po pasu severovzhodnega pasata, so čudili mirnemu morju ter je prav prilično imenovali „gospijno morje' 1 (el golfo de las damas"). Tudi unanja meja pasatnih vetrov ni stalno potegnena ob istem vzporedniku, ampak se po letnih časih premika gori in doli. V Atlantskem oceanu je n. pr. severna meja severovzhodnega pasata po zimi potegnena poprek ob 25", po leti pa ob 31° severne zemljepisne širjave, ali pasat po zimi uže veje onostran (na jugu) Kanarskih otokov, po leti pa blizu Azorov, tako da je širokost tega pasa, po kterem vleče, sedaj veča, sedaj manjša in meri 190 do 260 miriametrov (260 do 350 zemljp. milj). V Velikem oceanu veje severovzhodni pasat po zimi poprek med 2° in 20" severne širjave, po leti pa med 8" in 28° iste širjave. Unanja ali južna meja jugovzhodnega pasata derži' na Atlantskem oceanu po leti (pri nas na severni pohiti je ta čas zima) ob vzporedniku 30°, po zimi (pri nas je ta čas poletje) ob vzporedniku 28° južne širjave; v Velikem oceanu pa po leti ob 25", po zimi ob 20" južne širjave. Ob amerikanskem obrežji pasati (lerže 3 do 4" dalje do ravnika kakor ob Afriki. — V Indijskem oceanu veje pasat le na južnem poluoblu med 10 in 28° južne širjave: njihova unanja ali južna meja so za 2 do 3° gori in doli pomika, enako tudi njihova no¬ tranja ali severna meja. Drugodi in sicer od 10° južne širjave do obrežij indijskih pa po Indijskem oceanu vejejo začasni vetrovi. 214 Od 28° južne širjave dalje proti tečaju pa vladajo nestanovitni ali promenljivi vetrovi. — Zelo enakomerno pa pasati vejejo le po gorkem pasu na odpertib oceanih, koder je tudi vožnja od zahod¬ nih obrežij k vzhodnim primorjem nasprotnih celin tako prijetna in popolnem varna. Blizu obrežij — 10 do 15 miriametrov od celiu — pa redoma ne vejejo, ker jih zavirajo ali odvračajo to- plinske razmere zelo razgretih celin. Po notranjih straneh celin tudi niso stanovitni, ampak se neredno verste z nerednimi in kra¬ jinskimi vetrovi pa s tišinami. Ali so stari Feničani in njih potomci, pogumni Kartaginci, pri svoji kupčiji ob zahodni strani Afrike uže poznali in pri vožnji rabili pasatne vetrove, ne da se določiti; kajti premalo jasno je vse, kar Plinij v svojem prirodopisu (historia naturalis) navede iz potopisa Hanovega in Jubovega. Pervi so jih spoznavali in rabili Španci (Krištof Kolumb) in Portugalci (Costa Cabral, kterega je na potu v Vzhodno Indijo jugovzhodni pasat zanesel v Južno Ame¬ riko — Brazilijo); malo poslej jih je Bakon Verulamski skušal razjasniti (historia ventorum). Kar se pa preslavnemu temu An¬ gležu še ni posrečilo, doveršil je rojak njegov E. Ilalley (izg. Heli) in v obširni razpravi (An historical account of Trade-winds and Monsoons ect. — Philosoph. transact for 1686 and 1687) je razjasnil prave vzroke teh stanovitnih vetrov. — Ob rav¬ niku se zrak zmeraj močneje razgreva nego na višili zemljepisnih širjavah, zato se tam k višku vzdiguje („vent“ ali „courent ascen- dant“) in v zgornjih zračnih plasteh proti tečajema veje: ti zračni tokovi so ravniški ali (z ozirom na njih temperaturo) gorki vetrovi. Nasproti pa v spodnjih zračnih plasteh merzli in težji zrak od tečajev proti ravniku vleče ter nareja tako imenovani te¬ čajni ali (z ozirom na njegovo temperaturo) merzli veter. Po takem bi na severnem poluoblu imel stanovitno vleči severni veter, na južnem pa južni. Ker se pa zemlja z ozračjem vred verti okolo svoje osi, prehodi vsaktero mesto na ravniku v 24 urah 4006 mi¬ riametrov (5400 zemlj. milj), vsaktero drugo mesto na poveršji ze¬ meljskem pa toliko manj, kolikor bliže je tečajema, ki po polnem mirno stojita. Enako se tudi zrak, prišedši od severnega ali juž¬ nega tečaja, bolj počasi verti ko zemlja ob manjši zemljepisni šir¬ javi pod njim; tako dalje proti povratnikoma in ravniku hlide zmeraj nekoliko proti zahodu zastaja (z ozirom na hitreje se vertečo zemljo pod njim) ter nareja veter, ki - kakor se nam zdi — na sever¬ nem poluoblu od severovzhoda (severovzhodni pasat), na južnem pa od jugovzhoda (jugovzhodni pasat) piha. Monzuni ali poluletni vetrom. Uže rečeno je bilo, da pasati, ti pravilni vetrovi, pihajo le na Atlantskem in Velikem oceanu med omenjenimi mejami; na Indij¬ skem oceanu pa veje med 10° in 28° južne zemljepisne širjave pra¬ vilno le jugovzhodni pasat, ki se po letnih časih za 2 do Š zemlje¬ pisne stopinje ravniku bliža ali pa za ravno toliko od njega oddalja. 215 Mesto severovzhodnega pasata vlečejo med 10° južne Širjave in poldanskim obrežjem azijske celine redni začasni vetrovi. Pravijo jim monzuni ali poluletni vetrovi. Mauzim ali Mu- zim se imenuje po arabski letni čas, in po tem tudi veter, ki vleče ob določenem letnem času; Perzijani mu pravijo monzum (Malajci so prilastili si arabsko besedo, Angleži pa perzijansko: „monsoon“, Francozje so jo nekoliko prestrojili, kajti oni pravijo rečenim ve¬ trovom „mousson“). Poluletni se posebno primerno imenujejo ti vetrovi, ki na severnem Indijskem oceanu in sosednih njegovih delih vlečejo in leto v dva dolga letna časa delijo. V pervem polletji — namreč od aprila do oktobra — vejejo skoraj ravno tako kakor pravilni pasati; v drugem polletji — t. j. od oktobra do aprila — pa vejejo iz nasprotne strani. — O enakonočjih, ko se nasprotni poluletniki premenjajo, ondod navadno vlečejo ne¬ redni vetrovi, kteri se ali s tišino ali pa z viharji (z deževjem in gromenjem) verste. Na južni strani ravnika niso ti neredni vetrovi in orkani nikdar močni in nevarni. Da bode kakov poluletnik jenjal pihati, kažejo uže oblaki, ki večidel uže mnogo tednov prej plavajo v ravno nasprotno mer. Ti začasni vetrovi nastopajo zarad t e m p e r a t u r n i h r a z- mer onih treh celin, skterimi je severna polovica Indijskega morja po večem ograjena. Zarad posebne svoje poveršine se te zemljine (planotasta južna in gola srednja Afrika, visoka in po večem tudi gola osrednja Azija pa nerazkosana puščobna Avstralija), o raznih letnih časih ali silno razgrejejo ali pa kaj zelo razhlade. Ti na¬ ravni vzroki o določenih letnih časih pravilne pasate ali na stran odganjajo, ali pa na ravno nasprotno stran zavračajo. Pas teh polu- letnili vetrov je od vzhodnega obrežja celinske Afrike potegnen proti vzhodu 'do poldnevnika avstralskih otočij Paumotu inNuka- hivas — okolo 240° vzhodne dolgosti. Med 3" in 30° severne širjave, in včasih celo še više vleče od oktobra do marca severovzhodni monzun, od aprila do septembra pa jugozahodni; po ondotnih otocih in dotičnein obrežji nareja ta poluletnik mokro, oni pa suho polletje. Todi se namreč leto deli le v polovici — suho in mokro polletje. Na južnem p o 1 u o b 1 u veje med ravnikom in 10° južne širjave j u g o- vzhodni (suhi) monzun in sicer od aprila do septembra, — od oktobra do marca pa severovzhodni monzun. Jugovzhodni monzun je prav za prav le jugovzhodni pasat, ki se ta čas razširi celo do ravnika, ko solnce stoji ob povratniku raka. Sapa nje¬ gova je suha in strani onkraj ravnika imajo ob času njegovega pihanja najlepše poluletje. Nasproti pa istim krajem severovzhodni monzun prinaša kaj gerdo deževno vreme. — Jugovzhodni in se¬ verozahodni monzun sta najpravilniša in najmočneja v morji Jav- skem, Timorskem in Moluškem, zlasti pa ob velikem avstralskem otoku Novi Gvineji. — Med severnim in južnim pasom teh polu- letuih vetrov (to- in onostran ravnika) je, zlasti na vzhodnih kra¬ jih (proti Sumatri) tišina, ali pa le neredni vetrovi tistod vlečejo. 216 Posamezni zelo zaperti deli Indijskega oceana imajo posebne prestopne vetrove. Tudi pri njih vzročujejo naravne — tempera¬ turne razmere bližnjih dežel, da se v določenih dobah obračajo v druge strani. V Kitajskem morji se vsled posebne lege in pristvar- jenosti bližnje celine jugovzhodni monzun oberne proti jugu in ju¬ govzhodu; severovzhodni monzun se oberne proti severju in seve¬ rozahodu , morebiti zato, ker njegova hladneja sapa vleče proti Novi Holandiji, ki je ta čas dosta bolj razgreta kakor Azija ob Kitajskem morji; na Perzijskem morji vejejo po leti blezu jugo¬ vzhodni, po zimi pa severozahodni vetrovi. V Rudečem ali Arab¬ skem morji vlečejo veči del leta, zlasti pa po leti v severni polo¬ vici severni in severnozahodni vetrovi, v južni polovici pa zlasti po leti jugozahodni in skoro po polnem zahodni, v drugem letnem času pa večidel jugo vzhodniki. Ako bi monzun imenovali v s a k t e r i pasat, ki ga naravni vzroki o dololočeuih letnih časih na stran odganjajo, ali celo na nasprotno zavračajo, prišteli bi jim še nektere vetrove ob drugod- nih obrežjih gorkega pasa. Na zahodni strani Afrike ima ob rav¬ niku Gorenja Gvineja tako lego in pristvarjenost, da v poletnih mesecih od junija do septembra k sebi potegne posatni veter; zato ta čas vlečeta onde jugozahodnik in zahodnojugozahodnik, ki vsemu primorju noter do otokov Zelenega erta (Ilhas do cabo verde) dež prinašata. Mornarji temu od njegove meri odvernenemu pasatu pravijo ravniški zahodni monzun. — Primerni monzuni vejejo tudi v Mehikanskem in Karibskem morji in na Veli¬ kem oceanu ob Srednji Ameriki. Postanejo pa ti monzuni iz severovzhodnih pasatov, ki prestopajo in se popolnem obračajo, dokler se ni razderto ravnotežje med južnimi zračnimi plasti in dosta ležerni plasti nad silno razgretimi planjavami Utahskimi, Tehaskimi in Novo-Mehikanskimi znova ustanovilo. Tudi Brazilija ima ob Atlantskem oceanu enake prestopajoče vetrove: spomladi ondi veje severovzhodni monzun, jeseni pa jugozahodni. Enako prikazen vetrov omeniti je tudi ob Čiljskem primorji. Aristotel (Meteorologia) je uže dobro poznal monzune na Indijskem oceanu, s kterim so se Gerki bili posebno seznanili za časa Aleksandra velikega. P linij natanko popiše, kako ti začasni redni vetrovi pospešujejo pomorsko vožnjo v Indijo in nazaj (hi- storia naturalis lib. VI.). A tu so omeniti še neki drugi začasni prestopni vetrovi, ki vejejo na vzhodnem kotlu Sredozemskega morja. Vzročujejo jih temperaturne razmere med Sredozemskim morjem in severno ravno, po večem puščobno Afriko (puščava Sa¬ harska). Te začasne prestopne vetrove so stari Gerki imenovali etezije ( itrja-ioi , od besede sto? = leto, prav za prav (ioQiui t. j. severni vetrovi , ki v Sredozemskem morji začno pihati po kresu ali poletnem obratišči). Ti „letno-časni“ vetrovi vejejo po leti od severja, po zimi po n. pr. v Egiptu še dosta močneje od juga. Eteziji so po takem pasati. Ž njimi pogostoma primerjajo veter, kizdolenjega Rodanskega porečja prek Provence vleče 217 na Sredozemsko morje ter se mi st ral (magistral, mistrau, cers — pri starodavnikih circius) imenuje. Neredni ali nestanovitni vetrovi. Po zmerno toplem pasu vejejo nestanovitni vetrovi. Tu se neprestano borite med seboj merzla in gorka sapa. Rečeno je uže bilo, da merzla sapa hlidi od tečajev proti ravniku. Ker se ta veter ne verti tako hitro kakor mesta blizu ravnika, proti kterim hiti, zastaja za temi ter svojo pervotno mer tako promeni, da na zmerno toplem pasu severnega poluobla vleče kakor hladni severovzhodni veter, na zmerno toplem pasu južnega poluobla pa kakor hladni jugovzhodni. Ob ravniku (brezvetrenem pasu) se sapa silno raz¬ greva ter k višku vzdiguje; od tu se v zgornjih zračnih plasteh odteka nekoliko proti severnemu, nekoliko pa proti južnemu tečaju, Ta topla sapa veje ob gorkem pasu kakor gorenji veter nad pa¬ sati, v tem ravno nasprotno mer, prek zmernotoplega pasa pa v velikih pa promenljivih tokovih poleg merzlih zračnih tokov, pa tudi v mer, ki je tem ravno nasprotna. Temu gorkemu vetru, ki od ravnika vleče proti tečajema, pravijo v er nuj oči se pasat. Ta nasprotni pasat bi imel vleči na severnem poluoblu naravnost proti scverju, na južnem poluoblu pa naravnost proti jugu. Temu vendar ni tako, ker se zemlja in ž njo tudi ozračje (veter) okolo osi verti. Vernujoči se pasat ima ob ravniku, glede na vertenje okolo osi, največo hitrost ter pride na svoji poti proti tečajema na kraje, kterik hitrost vertenja je (primerna ž njih zemljepisno širjavo) dosta manjša ko vetra, ki pride od ravnika. Po takem zemlja na viših zemljepisnih širjavah zastaja za nasprotnim pasa¬ tom: zato veter zapušča svojo pervotno mer naravnost proti teča¬ jema ter se oberne če dalje bolj proti vzhodu: ali po zmerno toplem pasu vleče na severnem poluoblu kakor topli jugozahodnik, na južnem poluoblu pa kakor topli jugozahodnik. Na gorkem pasu so te nasprotne vetrove mnogokrat opazovali, zlasti ob visokih go¬ rah. Ob Piku de Teyde na kanarskem otoku Tenerifi vleče ob nižih straneh in ob morji spodnji ali severovzhodni pasat, ob viših straneh in na verhu njegovem pa gorenji vernujoči se pasat (zahodnik). Leta 1812. je gorenji pasat prinesel na otokBar- badoes (v Vzhodni Indiji) pepel od ognjenika na otoku sv. Vin¬ cencija, ki je 15 miriametrov od pervega proti zahodu oddaljen: in vendar med tema otokoma v doleujih zračnih plasteh nepre¬ stano hlidi vzhodni pasat. Na Jamajki so 1. 1835. opazovali isto prikazen: gorenji pasat jim je prinesel pepela iz ognjenika Kon- sigua na Guatamalskem (Srednja Amerika). Po zmerno toplem pasu nasprotne te vetrove najlože opazujemo po oblakih, ki v raz¬ ličnih višavah plavajo po gostem v ravno nasprotne strani. Le da njihove meri niso zmerom tako redne kakor ob toplem pasu; kajti raznoverstne naravne razmere zavračajo sedaj hladne severovzhod¬ nike , sedaj pa tople jugozahodnike iz svoje poti ob zemeljskem poveršji. 218 Merzla in gorka sapa — rekli smo — se neprestano med seboj borite, in sicer se na severnem poluoblu bori hladni severovzhodnik s toplim jugozahodnikom, na južnem poluoblu pa merzli jugo vzhodnik s toplim severozahodnikom. Ta neprestani boj med tema zračnima tokovoma nareja poleg krajinskih posebnosti ono mnogoverstnost nestanovitnih vetrov, s kterimi se dežele na zmerno toplem pasu, ene bolj, ene manj odlikujejo. V rečenem boji skoro zmerom zmaga topli veter, zato na severnem poluoblu na¬ vadno vleče jugozahodnik, na južnem pa severozahodnik. Vkljubu veliki dozdevni nerednosti glede tega, kako se vetrovi med seboj menjajo, zapazili (Dove, imeniten prirodoznanec vBerolinu) so jim vendar neko pravilo, po kterem se drug za drugim verste. Na se¬ vernem poluoblu se sučejo n. pr. od jugozahoda proti zahodu, po¬ tem proti severozahodu, severju, severovzhodu, vzhodu, jugovzhodu, jugu itd. v krogu, tako da za jugovzhodnikom nastopi zopet za¬ hodnih. Časih se sicer dogodi, da skoči veter v zaznamovani versti nazaj, n. pr. od zahoda na jugozahod in jug, ali le redko kedaj se red tako preoberne, da bi za vzhodnikom vlekel severovzhodnik in sever. Na južnem poluoblu , kjer se v boji med močnejšim severo¬ zahodnikom in merzlim jugovzhodnikom narejajo raznoverstni ne¬ stanovitni vetrovi, sučejo se ti n. pr. od jugozahoda proti jugu, potem proti jugovzhodu, vzhodu, severovzhodu, severju itd. v krogu, tako da za zahodnikom nastopi zopet jugozahodnik. Časih se sicer zgodi, da skoči veter v zaznamovani versti nazaj, in sicer med severjem in zahodom in med jugom in vzhodom dosta večkrat, ko med zahodom in jugom in med vzhodom in severjem. Kazen rečenega boja med ravniškim in tečajnim zračnim to¬ kom narejajo nestanovitne vetrove še: pasati, kteri se ob obrežji velikih celin lomijo, vertenje zemlje, ki zlasti zahodne vetrove množi, visoka pa zelo dolga gorstva, obširne gorske planjave in veliki gozdi, ki spodnji veter na razne strani zavračajo, goste megle, skozi ktere solnce ne more ogrevati prizemeljskih plasti ozračja, prehitro taljenje leda in snega, prevodeni sopari itd., ne¬ koliko pa tudi privlačnost lune in solnca. V Evropi in Severni Ameriki vladajo poprek zahodni vetrovi, zlasti jugozahodniki, pa tudi zahodniki in severozahodniki. Od na¬ sprotnih vetrov še manj vznemirovani so jugozahodniki na severnem Atlantskem oceanu med Evropo in Severno Ameriko , zato se na¬ vadna ladija jadrenica vozi 40 dni iz Liverpoola v Novi Jork, iz Novega Jorka v Liverpool pa le 23 dni. Na m er zle m pasu vejejo največ tečajni vetrovi. Splošne barometricne in termometrične razmere vetrov. Glede na temperaturo, gostoto in druge razmere je zrak raznih vetrov jako različen; zato ima eden in isti veter na barometer in termometer kaj različen, največ ravno nasproten 219 upliv. Na severnem poluoblu barometer navadno pada pri vzhod¬ niku, jugo vzhodniku in jugu; kedar začenja vleči jugozahodnik, neha padati ter se začenja vzdigovati in se vzdiguje pri zahodniku, seve- rozahodniku in severji; kedar pa začenja vleči severozahodnik, neha rasti ter začenja padati. Ob istih vetrovih kaže termometer na se¬ vernem poluoblu ravno nasprotne prikazni: steber živega srebra v njem rase namreč, ko vleče vzhodnik, jugovzhodnik in jug; pri jugozahodnem vetru prestane rasti ter se začenja skerčevati in se neprestano skerčuje, ko vleče zahodnik, severozahodnik in sever; pri severovzhodnem neha se skerčevati in začenja rasti. — Na juž¬ nem poluoblu barometer navadno pada pri vzhodniku, severovzhod¬ niku in severji; kedar začenja vleči severozahodnik, neha padati in se začenja vzdigovati in se vzdiguje pri zahodniku, jugozahodniku in jugu; neha se pa vzdigovati ter začenja padati, kedar začenja vleči jugovzhodni veter. Termometer se pri teh vetrovih ravna ba¬ rometru ravno nasprotno. Nekteri krajinski in celinski vetrovi. Vsled posebnih temperaturnih razmer, ki izvirajo iz posebne krajinske in celinske pristvarjenosti, vejejo po nekodi začasni vetrovi (malo dni ali tednov v določenih dobah) , po nekodi pa nestanovitni vetrovi ob nedoločenih dobah. Nekteri teh kra¬ jinskih in celinskih vetrov so človeku zelo škodljivi ali vsaj neugodni; pogubni so pa tudi živalim in rastlinam. Najbolj neugodni in kaj škodljivi so raznoverstni vetrovi, ki vejejo po peščenih pu¬ ščavah in golih planjavah in jim bližnjih deželah; odlikujejo se s žgečo vročino, preveliko suhoto in močjo ; še bolj pa se jih bo¬ jijo zarad prevelike množine peska in prahu, kterega prenašajo od dežele do dežele. Strašen je H a rm a tam, ki v Senegambiji, zahodni Sahari in nekoliko tudi v Gorenji Gvineji vleče kot hladni veter v decembru, prosenci in svečanu navadno po dva do pet dni (časih tudi 10 dni) od severne in severovzhodne strani. V primeri s toplim in mokrotnim jugozahodnikom in zahodnikom, ktera ta veter ustavlja ter se v rečenih mesecih ž njima versti, je hladen pa silno suh; vse tako razsuši, da se samo lomi in terga, kar ni prav obilo z oljem namazano. S seboj prinaša premnogo prahu, s kterim vse zagerne in zasuje, kar mu je razpostavljenega. Ondotni zamorci so ga prav primerno imenovali „lojni veter“ (— harmatam), kajti nama¬ žejo se z lojem (in oljem), ko zapazijo, da ima ta pogubni suhi veter nastati. Hamsin (Chamsin) se imenuje neki zelo neugodni vroči veter v Egiptu, ki vsako leto malo pred spomladanskim enakonočjem ali pa kmalu po njem po 2 do 3 dni dolgo od jugozahodne strani vleče. Hamsin t. j. „veter pet deseter ih dni“ mu pravijo, ker redoma od spomladanskega enakonočja — od konca aprila do ju¬ nija — t.j. v 50 dni dolgi dobi piha. — Drugodi, zlasti v Arabiji, 220 mu pravijo sam um (semum, samiel) ali natančneje bahd-samum t. j. strupeni ali zelo vroči veter (sama = vroč, strupen; sam — strup). Ta vroči veter ni ravno strupen, a ker vse presilno razsuši, s peskom zakrije in s praliom zaduši, škodljiv in pogub- Ijiv je rastlinam, živalim in ljudem. Peska in praha pa v toliki množini prinaša iz edne dežele v drugo, da se jasno nebo pooblači ali popolnem otemni; tudi prenareja poveršje ali krajinsko podobo dotičnili dežel. Ta prevroči veter razširja peščeno puščavo Sahar¬ sko proti Atlantskemu oceanu in Nilski dolini, zasipa veletok Se¬ negal , posuša razne reke na južnem pobočji Atlantskih gora (v Severni Afriki), zmanjšuje ali skerčuje razne zelenice (oaze v pu¬ ščavi, kakor je uže zasul v Sirski puščavi prerodovitno zelenico z mestom Pal m ir o). Tudi po nekterih predelih južne Evrope večkrat vleče neki posebno vroč jug, ob kterem mnogo ljudem slabo prihaja ter se jim vglaviverti. Španci pravijo temu neugodnemu vetru „solano“. Italijani pa „sirocco“ (izg. široko), (po španski tudi siroco ali xaloque, portugalsko: xaroco; beseda izvira iz arabskega namreč od šoruk (šark = vzhod.), tedaj: jugovzhodnik). Oba pihata po ve¬ čera iz jugovzhodne strani; kako pa nastaneta, pa še ni dovoljno razjasneno. Nekteri mislijo, da sta le podaljšek samuma nad pu¬ ščavo Saharsko pihajočega; nekteri pa menijo , da se zrak nad puščavo Saharo silno razgreje in potem odteka na severno stran, kjer se na Španskem in Laškem kot zelo vroča sapa z viših plasti na tla spušča; še drugi so mislili, da se južni vetrovi še le v južni Evropi tako zelo razgrejejo. — Solano najhujše vlada v Andaluziji, zlasti po ondotni Manchi (izg. manči; mancha je špan¬ ska beseda in pomeni tu pokrajino, z germi, lesom itd. pokrito) v Sevilji in Kadisu. Ljudem kri silno razgreje, v glavi jim pa na¬ pravlja omotico. — Pravi sirocco pogostem nastopa v južni Ita¬ liji (po Siciliji in Neapoljitanskem); vroča pa suha njegova sapa je tako neugodna, da se v Palermi blezo nikdo na ulico ne upa, ko ta veter vleče. Od tega suhega vetra, pravega sirocca, loči se drugi, tudi topel pa mokroten (vlažen) veter, ki je pred ko ne zračni tok na¬ sprotnega ali vernujočega se pasata. Italijani tudi temu pravijo sirocco, Tirolci in Švajcarji pa fon; semtertje prestopa ta veter celo glavne grebene Alpskega gorovja. Če dalje časa vleče, postane ljudem jako neugoden: dela jih otožne in napravlja jim težave in bo¬ lečine v glavi. Ker je s sopari nasičena sapa zelo topla, prenaglo topi snežnine in lednike po gorskih krajih ter po gostem vzročujo velikanske povodnji. Temu toplemu vetru, ki pod raznimi imeni veje črez južne evropske dežele ter jim zlasti po zimi toploto in dež prinaša, nasproti pa sedaj in sedaj vejejo zelo močni in merzli vetrovi: Biz in mistral na Francoskem, trainontana (t. j. od severja ali prek hribov na Severji stoječih prišli veter) na Špan¬ skem in Italijanskem, mestral ali sagarrench v Kataloniji (tudi suh in zelo merzel veter, ki piha v imenovani španski po- 221 krajini od severo-vzhoda), drugodi g regal ali gargal imenovan; burja ob severnem Jadranskem morji (v Dalmaciji, primorski Hrovatiji, na Primorskem in nekoliko tudi na Kranjskem in Bene¬ škem), zelo močen in merzel „krivec“ v Valabiji. Pravi sirocco, suh in vroč veter, veje celo prek primorja Hvalinskega in Černega morja ter nareja onde dokaj škode. V pu- stini onostran Volge mori ovce in muhe; in kedar ta veter vleče, rastline hirajo, vene in se suše. Temu nasproti po južnih ruskih pustinah po zimi vleče suha in ledena vjuga, s ktero navadno (kakor s krivcem v Valahiji, burjo na Kraškem svetu) ob enem sneg mete. Bur a n a in purgas se imenujeta silno merzla vetrova na Altajskem gorovji (v Aziji, in v Kamčatki), s kterima tudi navadno sneg mete. Pa Azija ima po južnih svojih deželah tudi nekaj ve¬ trov, ki so po vsem podobni samumu v Arabiji in Afriki. V Ivur- distanu se silno vroč veter imenuje serki, ki od vzhoda silno močno piha; vendar nikdar dolgo ne terpi, in to v največo srečo ljudem in živalim, ki v njegovi sapi ko v strupenem samumu oterp- nejo ali vsaj močno oslabe. Enake pogubljive vetrove ob Perzij¬ skem obrežji in v Prednji Indiji je uže v 17. stoletji popisal slavni Dampier (izg. Darnpje: Traite des vents — Amsterdam 1701). Portugalci so jih v obče imenovali „terrenos,“ ker z notranjih krajev vejejo. Tako pihajo na Koramandelskem obrežji meseca ju¬ nija, julija in avgusta po 3 do 4 dni neprestano, časih celo po 12 dni. Ker so zelo vroči in dosta prahu s seboj nosijo, je bivanje na prostem za njih časa jako neugodno. Tudi ob nasprotnem obrežji v Prednji Indiji — ob Malabaru — enaki vroči vetrovi po gostem ustavljajo redno verstenje sušnika in mornika in sicer v meseci decembru, prosenci in svečanu. Enaki vetrovi — želo vroči in suhi po gostem in časih precej dolgo pihajo ob primorji Per¬ zijskega zaliva in sicer meseca junija, julija in avgusta. Dampier poroča, da so zarad tega vetra o rečenih mesecih kupčevalci za¬ puščali primorske kraje ter se umikali v Ispahan; morski častniki so se varovali pred njegovo neugodnostjo, da so šli v kopel, kedar je močno vlekel. Tem podobni so vroči in suhi vetrovi, ki iz no¬ tranjih puščobnih krajev Nove Holandije vlcčeje na bližnje primorje. Krajinski vetrovi pihajo tudi po nekterih straneh Ameriških planjav. Znan je p amper o v Južni Ameriki. Od jugozahoda vleče v Patagonske Kordiljere, kterim ob zahodnem pobočji daje preobilo moče; zato kakor suh in leden veter z veliko močjo vleče prek njih in dalje prek patagonske pustine. Itedkokrat skup dalje vleče ko 3 ali 4 dni. Viharji ali orkani. Viharji (silno močni piši) ali orkani se od navadnih vetrov ne ločijo le po presilni moči, ampak tudi po svojem posebnem iz¬ viru in postanku in pa z raznimi razmerami svojega venja. Po raz- 222 nih krajih jih kaj različno imenujejo: hurricane (izg. hurikan) ali ouragan v Zahodni Indiji, papagalos (papagal ali gal) ob zahodnem obrežji Srednje Amerike, tornados (tornadi) ob Senegalu in nekterih straneh ameriških, trovados (trovadi) oh ertu Dobre nade, tajfuni (angleški: typhoous) na Kitajskem morji in drugih straneh Vzhodne Indije. Viharji nastajajo največ na.gorkem pasu ali vsaj blizu njega. Sperva se navadno prikaže majhen čern oblak, kteremu mornarji pravijo volovsko oko; prenaglo se ta oblak razširi in rase na vse strani, zagerne celo nebo, in černa noč vse pokrije. Bliski švigajo in grom se sliši, sperva le malo, potem pa zmeraj močneje tako kakor pri najhujšem vremenu. Kar privreši vihar in tako silno buči, da se ne sliši več tudi najmočnejše bobnenje groma. Morje kipi v velikanskih valovih in bulije se potaplajo ali pa raz¬ padajo, kakor bi bile iz slame narejene; časih silni viharji z va¬ lovi postavijo najteže vojne ladije daleč iz luk na suho. Pa še strašnejši so njegovi prikazki in učinki na suhem: vse razrušijo in polomijo, kar jim na potu stoji. Vihar podira hiše in gozde, ali pa odkriva človeška stanovališča, drevesa pa lomi ali tudi s kore¬ ninami izruje. Strašanski tak vihar je n. pr. 1. 1831. (10. avgusta) silno razdjal otok Barbados (v Zahodni Indiji); premuogo škode je naredil glavnemu mestu Briggetownu (izg. Bridštaunu), okolico njegovo po je upustotil, kakor bi jo bil velikansk ogenj požgal in posmodil. Leta 1825. je enak hurikan razrušil mesto Basseterre (izg. Baster) na otoku Guadelupi (Zahodna Indija) ter vlekel s tako silo, da je po poročilu generala Baudranta (izg. Bodraua) prestav¬ ljal težke topove. Leta 1837. 2. avgusta prihrušil je črez Porto¬ riko ter kijubu največe varnosti v ondotui luki pokončal 33 ladij, v St. Bartholomeu samem pa je poderl 250 hiš. Mnogobrojni po¬ pisi enakih viharjev se poročajo iz raznih let in stoletij, ki so zlasti na gorkem pasu sedaj tu sedaj tam razsajali. Zadnjih 50 let so na raznih krajih posebno pridno opazovali viharje ter preiskavah njih prikazke in učinke, da bi jim zasledili prava pravila. Pokazalo se je, da so vsi viharji vertinci t. j. vetrovi, ki se v krogu verte ter sedaj hitro, sedaj počasi dalje pomikajo. Vsi viharji obderže na severnem poluoblu svojo per- votno mer od jugovzhoda proti severozahodu, kolikor dolgo tekajo na gorkem pasu; ko pa pridejo do zmerno toplega pasa, zavijejo se skoro v pravem kotu ter tekajo od jugozahoda proti severo¬ vzhodu naprej. Primerno enako pot hodijo viharji na južnem poluoblu. Začenši se na gorkem pasu derže na tem od severo¬ vzhoda proti jugozahodu ter se prestopivši na zmerno topli pas zavijejo in tekajo od severozahoda proti jugovzhodu naprej. Ver¬ tinci teh viharjev niso na zmerno toplem pasu posebno obširni; ko se pa zavijejo v drugo mer, razširijo se neprimerno, tako da se njih premer (od 18 do 25 miriametrov) raztegne do 100, in časih celd do 180 miriametrov. Našteta pravila sta zasledila Kedfield (izg. Kedfild; v premnogih razpravah in poročilih o viharjih) in Keid 223 (izg. Rid; An attempt to develop the law of storms-London 1838) poslej pa jih je poterdil profesor Dove v Berlinu. Nikjer viharji ne nastajajo tako pogostem in s tako silo kakor v Zahodni Indiji (Westindia-liurricanes). Poey (A chro- uical table of cyclonic hurricanes ect.) jih je iz raznih poročil od leta 1593 do 1. 1855. t. j. v 362 letih naštel 400; sledil jih je tudi po posameznih mesecih ter pokazal, da naj bolj pogostem razsajajo od konca junija do začetka novembra, zlasti pa v meseci avgustu, sep¬ tembru in oktobru. Začno se večidel med Malimi Antilji ali vsaj ne predaleč od njih med 10 do 20° zemljepisne širjave, tekajo v za¬ hodno, severo-zahodno stran ter se oh 30“ severne zemljepisne širjave to- ali pa onostrau polotoka Floride parabolično zavijejo inderže proti severovzhodu bolj ali manj vzporedno z vzhodnim obrežjem Zedinje¬ nih deržav (v Severni Ameriki). Vertinciteli silnih viharjev v Za¬ hodni Indiji, Sredni Ameriki in na severnem Atlantskem morji se verte z ozirom na njihovo tekanje v isto mer zmerom od desne proti levi t. j. nasproti kazalu na uri. V to mer se verte blezo vsi vertinci viharjev na severnem poluoblu, naj ti uže razsajajo med starim in novim svetom ali pa v severni polovici Indijskega oceana — zlasti v Prednji Indiji, v Kitajskem morji i. t. d. Na južnem poluoblu pa blezo nikjer tako pogostoma ne razsajajo kakor v južnem Indijskem oceanu; posebno radi postajajo v obližji otokov Rodrigueza, Mavricija in Madagaskarja ter derže od svojega izvira proti jugozahodu, kjer se še pred 30° južne širjave parabolično zavijejo in naprej proti jugovzhodu tekajo. V obče pa se blezu vsi vertinci na južnem poluoblu verte z ozi¬ rom na svojo tekanje v isto mer zmerom od leve proti desni t. j. tako kakor kazalo na uri ali ravno nasproti vertincem na severnem poluoblu. Moč in hitrost viharjev je silno različna. Vihar, ki je 10. avgusta 1.1831. pokončal antiljski otok Barbadoes, dospel je 12. avgusta Portoriko, 13. Aux Cayes iu St. Jago de Guba, 14. Man- tanzas, 15. Tortugas, 16. Mehikanski zaliv in 17. avgusta Mobile, Pensacola iu Novi Orleans; po takem prešel je v 150 urah 370 miriametrov (2000 morskih milj) t. j. 2 miriametra iu pol vsako uro. Opazovali so tudi take, ki so pretekli na uro črez 5 miria¬ metrov. Nekteri orkani pa se silno počasi naprej pomikajo: pri¬ meroma najbolj počasi tekajo viharji v Indijskem in Kitajskem morji, in siccr tako počasi, da je Anglež Capper (izg. Keper) blezo imel tajfune za viharje, kteri se na enem in istem mestu verte krog svoje osi. Piddington cglej Dove: Klimatologische Beitrage I. 207) je popisal orkan, ki je ob otoku Mavriciji razsajal od 22. do 27. svečanal. 1845.; hitrost njegova je poprek bila vsako uro ko¬ maj 7 kilometrov; neka ladija je priplavala v njegovo okrožje ter je okolo 9 miriametrov od njegovega središča 5krat ž njim okolo njegove osi se vertila; vsa pot njenega vertenja merila je 240 mi¬ riametrov, in vendar je prišla komaj 65 miriametrov daleč od pri¬ stanišča, iz kterega je odjadrala. 224 Tajfani (po angleški: tvphoons; ta beseda izvira iz ki¬ tajske ti-fung — močen veter), kterim Angleži tudi \vhite squalls („beli piš**) pravijo, razsajajo zlasti po Filipinskem otočji in Kitaj¬ skem morji, od koder se časih razširijo do Prednje Indije. Njihov pas, po kterem se zlasti od junija do novembra, zelo močni tudi o začetku jugozahodnega monzuma narejajo, je razpet med 30 in 16° severne širjave, le redkokrat se razširi do 10° iste zemljepisne šir¬ jave; na straneh je zagrajen: na zahodni od kitajskega obrežja, na vzhodni pa od poldnevnika 150“ vzhodne dolgosti. Veter se v tajfunih na severnem poluoblu in v onih, kteri so vsaj 18 do 26 miriametrov od obrežja kitajskega, verti nasproti kazalu na uri (t. j. od leve proti desni. Te prikazni se razjasnejo s stransko mejo pa¬ satov in monzunov in ker monzun monzuna odganja ali drug dru¬ gega popolnoma zaverne in ustavi. Tajfuni ne nastajajo posebno po gostem, le malokedaj v 3 do 4 letih več, ko enkrat. Viharji, torna d os imenovani, ki zlasti po vzhodnih deželah Zedinjenih deržav v Severni Ameriki razsajajo, tekajo naprej ter se verte po istih pravilih kakor zahodno-indijski hurikani; njih učinkov do sedaj vendar še niso dovoljno razjasnili z mehanično močjo viharnih vertincev. Isto velja tudi o vodenih trobah ali morskih s m er kih (na suhem, zlasti v širokih puščavah in eno¬ ličnih planjavah pa peščene ali vetr e ne trobe). Peščene ali ve trene trobe nad suho zemljo nastanejo skoro zmerom iz oblaka, ki se v podobi narobe postavljenega stožka ali požiravnika (trobe) zemlji bliža. Primejarli bi ga dimu, ki se iznad pogorišča ali pa iz velike, s premogom kurjene peči vzdiguje; v njem se bliski utrinjajo, in njegovi pari se močno gibam in verte. Bližaje se troba buči in vreši, tako kot močno obložen voz derdra po kamenitem tlaku ali kot berzovlak po železni cesti. Pot njih prek poveršja zemeljskega je zaznamovana s podertinami in razva¬ linami. Trobe namreč osmučejo drevesa ali je pa s koreninami izdero, zasuknejo je, polomijo in navadno po dolgem razkolejo pa po polnem posuše. Poslopja in razne stavbe močno poškodujejo, jim strehe odnašajo ali je po polnem razrušujejo, ponekodi razdero tlak po mestnih ulicah ter prečudno razmečejo kamenje: s kratka, one odnesejo, razlomijo in razrušijo vse, kar jim stoji na poti. Kar koli so odtergali ali izrovali, zemljo, pesek, rastline, drevesa (zlasti njih kerhke verhove), strešno opeko in strešne skrili, kamenje, deske in hlode verte ti vertinci ter je odnašajo iz krajev. Če se taki vertinci narede nad morjem ali jezeri, pravijo jim vodene trobe ali morski s m er ki; tudi ti so podobni stožku, narobe postavljenemu, tako da se njegova špica dotika vodnega poveršja, široka njegova postava pa oblaka v ozračji. Iz nje se sliši vrešenje in kipenje, kakor vreši in kipi zelo razburkano morje. Pogostem se iz nje vliva dež ali se pa toča vsipa. Da so ladijem posebno nevarne, še omeniti ni treba. Vodene trobe nastajajo med povratnikoma le na pasu tišine, sosebuo pogostem med otoki Vzhodne Indije in ob Gvinejskem pri- 225 morji; nastajajo pa tudi na Sredozemskem inRudečem morji; opa¬ zovali so jih celo na Baltiškem morji in po nekterih alpskih jezerih (na Genevskem, Neufchatelskem in Bodemskem jezeru). V Javan¬ skem morji poroča Jansen (pri Maury-u: The physieal geographie of the sea; 285) se narejajo zlasti v mesecih, ko se monzuni me¬ njajo, pogostem o popolni tišini; vendar niso nikdar črez 700 ko¬ molcev visoke in črez 50 široke, tudi redkokrat dalje terpe ko 5 minut. Postanek raznih viharjev ( vertincev ). Otroci se čudijo raznim vertincem, ki jih voter nareja po mestih; vesele se nad njimi, ker vzdigujejo prah, papir, slamo, listje itd. ter s to sodergo prelepo plešejo po nekterih prostorih. Ti mali vertinci, le zarad prahu jako neugodni, se narejajo na prostorih ali tergih, v ktere se iztekajo ulice od raznih strani. Ko hitro veter vleče n. pr. po dveh ulicah, ki v pravem ali še večem kotu deržite druga v drugo, zadevata se vetrova na rečenem pro¬ storu, dergneta se drug drugega ter narejata vertince. Enake pri¬ kazni so tudi viharji, o kterih smo prej govorili. Med drugimi je zlasti Dovo (Ueber das Gesetz der Sturme, in v drugih sp.) do- voljno razjasnil njih postanek. Ko se nad razgreto Azijo in Afriko zrak v veliki množini vzdiguje in na stran odteka, zapre gorenjemu pasatu pot proti povratniku ter ga sili v dolenji pasat. To pa se godi zmerom na drugem mestu, ker zavirajoč veter teka od vzhoda proti zahodu ter pod pravim kotom neprestano zadeva na veter, ki vleče od jugozahoda proti severovzhodu. To pravokotno zade¬ vanje nasprotnih vetrov nareja viharne vertince. Vlažnost zraka. Zrak ima zmeraj in povsodi nekaj vodne pare v sebi, a množina nje je jako različna. Odvisna je namreč od temperature zraka in nekoliko tudi od množine vode, ki se na poveršji izhla¬ piva. Zrak nad morjem in nad mokrotnimi pokrajinami je je dosta bolj navzet, kakor pri enakej temperaturi nad suhimi ravninami in peščenimi puščavami. Fizika učf, da n. pr. v enem kubičnem metru zraka pri nekej določeni temperaturi zamore biti le neka določena množina vodne pare in prav nič več. Ta množina pa se ravna po temperaturi njegovi: ona je namreč tem veča, čim gor- keji je zrak. Zato se povsodi voda izhlapiva ter zrak s paro na- polnuje; ko hitro se je je navzel toliko, kolikor je je primerno nje¬ govi temperaturi, neha se voda izparivati, naj je bode še več raz¬ širjene pod dotičnimi zračnimi plasti. Če se pa zmanjša tempe¬ ratura zraka, vodne pare navzetega, izloči se je toliko iz njega v podobi kapljive tekočine (i. t. d.), in je le obderži še, kolikor je je primerno njegovi zmanjšani temperaturi. Če ima res toliko vodne pare v sebi, kolikor je primerno nje¬ govi temperaturi, pravimo zrak je z vodno paro nasiten; če Zemljepis. 15 226 se le bliža temu stanju, imenuje sc vlažen; suh pa, Če je ima dosta manj, kakor bije z ozirom na svojo temperaturo mogel imeti. Izrazi suh, vlažen, z vodno paro nasiten ali mokroten zrak ne pomenijo nič stalnega, kajti jasno je, da more vroč po¬ letni zrak, kteri se nam zdi prav suh, v enakem prostoru vendar v sebi imeti več vode, kakor pa vlažen ali celo moker zrak o merzlem letnem času. Natančne preiskave, prevažne za razne prikazni na zemlji, so pokazale, da vodne pare nasiten zrak ima pri zračnem tlaku 7GO milimetrov v 100 težkotnih delkih pri temperaturi: — 5° Cels. (>20 težkotnih delkov (vodne pare), 0 ° + 5° 10 ° 15° 20 ° 25° 30° 0-30 045 0-66 0- 95 1- 35 1-88 2- 57 Ker se množina vodne pare v ozračji ravna po temperaturi in obilnosti vode na dotični pokrajini, imeti jo ne morejo vse zračne plasti enako veliko. Gorenje zračne plasti imajo je dosta manj, ko spodnje, in plasti nad morjem, jezeri, močvirji, velikimi rekami dosta več nego zračne plasti po sredi zemlje brez velikih rek in malih jezer, ali celo popolnem suhih celin; na istem kraji in v enakih ne- premenjenih razmerah ima ozračje po dnevi dosta več vodne pare v sebi, kot po noči, in enako po leti dosta več, kot po zimi — ni množina njena mora pojemati od ravnika proti tečajema. Skratka: gotovo je, da je ozračje pri tleh, namreč skoro za miriameter na debelost zelo navzeto sopara, in ravno te pritalne plasti krog in krog zemlje skup se zovejo parokrog; temu nasproti pa zgornje, čisteje in tanje plasti činijo ohlipje Chlip aether). Parokrog je ob ravniku in malih zemljepisnih širjavah dosta debeleji, ko ob te¬ čajih, ne le zarad vertenja zemlje krog osi, ampak tudi zarad raz¬ lične temperature dotičnili zračnih plasti. Vlažnost zraka ali množino vodne pare, ktero ima v sebi, me¬ rimo z vlago m ero m (hygrometer). Za zemljepisca ni ravno po¬ sebno važno, določiti nasebno ali absolutno množino vodne pare, ki je v kakovem času v ozračji; prevažno pa je zanj dolo¬ čiti množino one vodne pare, ktero se bi zrak pri določeni tempe¬ raturi še lekko navzel, predno bi je bil nasiten. Ravno ta razmera med dejansko (ali absolutno) in m o g o č o (ali relativno — ozirno) množino vodne pare je preimenitna pri razjasnovanji vseli vremenskih prikazkov, kajti ravno po tej ozirni vlažnosti ozračja in po temperaturi se ravna jasno ali oblačno nebo in raznoverstna moča (vlaga ali padavina) vsakterega kraja in vsaktere dežele. Pri določevanji rečene razmere ne služi niti vlagomer z vla- som (de Saussure), niti vlagomer z ribjo kostjo (de Luc), ampak vlagomer Dauiellov, Regnault-ov i. d., ki kaže temperaturo rosenja t. j. isto temperaturno stopinjo, pri kterej se bi iz opazovanega zraka 227 izcejala (izločevala) voda ali rosa. Tudi z Avgustovim psyhrome- trom se da določiti množina vodne pare v zraku in ona tempera¬ tura, pri kterej se mora iz njega voda izcejati. Čim bolj na- vzet je zrak vodne pare, tem bliže je njegova temperatura oni stopinji, pri kterej se začenja voda iz njega izcejati, ali tem manj se mu je treba razhladiti, da je z nazočo vodno paro popolnem nasiten in da potem vsak trenutek lekko začenja iz njega voda pa¬ dati. Sledeče kazalo kaže za nektere temperaturne stopinje mno¬ žino vodne pare, s ktero je zrak popolnem nasiten in sicer z ozi¬ rom na nje razpenjavost in težkoto. Če je spomladanski ali jesenski dan zračna tempe¬ ratura 12", temperatura rosenja pa 11°, treba se je zraku le malo malo razhladiti, in izcejala se bode voda iz njega; taka sapa, pra¬ vimo, je zelo vlažna ali mokra. Če pa je poleti enkrat zračna tem¬ peratura 21", temperatura rosenja vendar le 11°, ima zrak sicer ravno toliko vodne pare v sebi, kakor prej omenjenega spomladan¬ skega dne (nasebna vlažnost zraka je obakrat enaka), vendar se nam po leti sapa zdi kaj suha, in pričakovati je, da v takej raz¬ meri ne bode deževalo, kajti po leti se temperatura le redkokrat nagloma zmanjša od 21" do 11° C. Nad morjem in jezeri je sapa navadno toliko na vzeta vodne pare, kolikor je more v sebi imeti (z ozirom na njeno tem¬ peraturo). Ker se pa morska ali slana voda bolj počasi in manj izhlapiva kakor sladka, in ker sladka voda za 3'7° C. prej vre, ko slana, mora pri enakej temperaturi sapa nad morjem imeti dosta manj vodne pare v sebi, kakor nad obširnimi sladkimi jezeri in vele¬ toki. Slavni meteorolog Kamtz je iz tega sklepal, da je sapa nad morjem ima ravno toliko v sebi, kakor sapa nad sladko vodo, ke- dar je nje temperatura za 3'7° G. niža, ko pri pervej. Ravno za toliko stopinj niža mora biti tudi temperatura nje rosenja. Od morja proti sredi celin pojema iz naravnih razmer abso¬ lutna in ozirna množina vodne pare v zraku. Na gorkem pasu jo nad peščenimi puščavami sapa skoro popolnem suha, zlasti če jej vetrovi iz morskih strani ne prinašajo mokrote; A. Humbolt je 15 * 228 meseca avgusta v pustinah sibirskih opoldan meril ozirno vlažnost zraka ter ga našel tako suhega, da je imel v sebi komaj 16°/ 0 one vodne pare, ktera je bila njegovi temperaturi primerna. Sledeča tabela še očitneje kaže zaznamovane razmere zračne vlažnosti na raznih mestih naše zemlje, blizu morja in daleč od njega. Po zimi zračna temperatura močno pojema na potu od morja proti sredi celin, zato je dotični hladni sapi treba dostamanj vodne pare kakor topli, da se ohrani na enaki stopinji vlažnosti. Po leti pa se sapa sredi celin dosta bolj razgreje ko ob morji, zato se ravno takrat najočitneje pokaže nje ubornost vodne pare. Ome¬ njeno je y uže bilo, da imajo vetrovi preveliko upliva na vlažnost zraka. Če vejejo iz gorkih krajev prek morja, prinašajo dotičnim deželam premnogo mokrote — delajo zrak vlažen, nasproti pa jih le razsuše, če vejejo prek obširnih suhih in vročih planjav (prim. sirocco imenovani veter v severnem pomorji Afrike, v Siciliji in južni Španiji — pa v ostali Italiji po južnih pobočjih Alpskih gora). Celinski vetrovi so suhi, prekomorski pa vlažni in mokrotni. Za - hodniki in jugozahodniki so ob Atlantskem oceanu na primorji ev¬ ropskem vlažni, v severni Ameriki so pa jugozahodniki suhi. Mor- nik in sušnik imata ravno nasprotni upliv na vlažnost zraka, drug k drugemu primerjena. Hidrometeori ali vodeni prikazki v ozračji. Rosa in slana, če se vodna para promeni v kapljivo tekočino (tudi v terdi skupnosti), nareja tako imenovane vodene prikazke v ozračji ali hidrometeore (M oQog od «s/gw) = sublimis, li£TiwQcc pomeni tedaj vse to, kar nad zemeljskim poveršjem (v ozračji) plava). Ti hidrometeori so rosa in slana, megle in oblaki, dež in sneg, sodra in toča. Vse ustvarja toplota, ki vodovje, zemljo oblivajoče, neprestano spreminja. Po solnčnem zahodu in črez noč do solnčnega vzhoda se ze¬ meljsko poveršje zmerom hitreje razhlaja ko zrak nad njim; zato se težke vodne pare doljnih zračnih plasti, ki so z zelo razhlajeno zemljo v neprestani dotiki, ne morejo več obderžati v zraku, ampak se iz njega izločuje promene v kapljivo tekočino ter se v podobi 229 rose vležejo na tla in pobesijo na vse stvari, kterih se neposredno dotikajo. *) Fizika uči, da različna telesa ne izžarivajo enako lehko in enako hitro toplote: nektere stvari se silno hitro in močno raz- hlade, nektere pa jako počasi in le malo. Prav zato so nektere stvari n. pr. zjutraj z roso črez in črez pokrite — z njo popol¬ nem polite, poleg teli so pa druge skoro suhe, ali se je vsaj le malo majhnih rosnih kapljic nanje pobesilo. Trava in listje ali perje na drevji, pesek in sipa se po noči kaj močno razhlade, zato so zjutraj z večo roso pokrite kakor terda (zemeljska) tla iz ilo¬ vice, kamenja ali kakor kovine, ki vse primeroma jako počasi to¬ ploto izžarivajo. Pri oblačnem nebu oblaki (in megle) pomanjšajo izžarjanje toplote v merzli svetski prostor: poveršje zemeljsko (z vsemi stvarmi na njem) se ne more tako razhladiti kakor pri jas¬ nem nebu, zato se takrat naredi le malo malo rose. Posebno ve¬ lika rosa se naredi v jasnih poletnih nočeh (takrat namreč megle in oblaki ne branijo kakor gorka odeja izžarjanja toplote iz zemlje), zlasti po primorskih straneh vročih in zmerno toplih dežela, koder (n. pr. ob Perzijskem zalivu, Rudečcm ali Arabskem morji, v se¬ vernem Egiptu — pri Aleksandriji, v Siciliji itd.) večkrat dež na- domestuje. Po nekterih suhih pokrajinah in brezvodnih puščavah, ki so daleč od jezer, veletokov in morij, kakor po Perzijski, Nu¬ bijski^ Saharski puščavi itd. pa je le malo malo pade, ali pa celo nič. Če so se stvari, na ktere rosa pada, ohladilo pod v ledišče, zmerzne rosa; in ta zmerznena rosa se imenuje slana. Časih se po zimi ali pa spomladi vodna para iz zelo merzlega zraka, iz megle izločuje ter v premalih kristalih navadno v podobi iglic po- beša na razne stvari na zemlji n. pr. na drevje in strehe: to je tako imenovano in j e (ali ivje). Kader dalj časa zmerzuje, naredi ~se zlasti v gozdih s rež po tleli. Če se voda ni v rosnih kapljicah, ampak v enakomerni iplasti polegla črez in črez po tleh, ter je po tem zmerznila, nared se poledica. Pa poledica lehko še dru¬ gače nastaja. Megle in oblaki. Če se zelo vlažen zrak ohladi, tako da njegovi temperaturi ni več primerna množina njegove vodne pare, zgosti se je nekaj v vodo, ki v podobi neizrečeno drobnih mehurčkov po zraku sem- tertje plava. Neštevilna množina takih mehurčkov nareja megle *) Bistroumni Aristotel (Meteorol. I, cap. 10) je roso imel za neki dež, ki iz ozračja pada; znani alkimisti srednjega veka so pa mislili, da jo zvezde izžarivajo, — da se iz njih izceja. Prirodoznanci 17. sto¬ letja so skoro brez izjeme učili, da rosa leze iz tal. Da je rosa hladna, vedel je uže slavni Herodot, ki o krokodilih poroča, da po noči gx - edo v reko (Nil), ker je njena voda gorkejša, ko rosa. Anglež Wilson je v preteklem stoletji pervi natanko preiskaval temperaturo rose ter pervi spoznal in jasno izrekel, da toplota — prav za prav mcrzlota vzročujc roso. 230 in oblake. Kcdar se namreč vodna para zgosti blizu zemlje, de¬ lajo se megle, ktere se v doljnih zračnih plasteh in tik poveršja suhe zemlje in morja semtertje vlačijo. Če se para visoko v ozračji zgosti v vodne mehurčke, kteri so navadno še dosta tenjši in leh- nejši od pervili, sestavljajo se iz njih oblaki; tako pa imenujemo tudi pritlične megle, ako so se visoko v zrak vzdignile. Zaznamovani okrogli mehurčki so prej v ko ne napolneni z zrakom, vodne pare popolnoma nasitenim. če se je temperatura znižala do ledišča ali še pod njega, ne zgoste se vodne pare več v vodne mehurčke, ampak v predrobne ledene iglice. Zato nekteri ločijo mokre (ali vlažne) in ledene megle. Megle se povsodi narejajo, koder se vodne pare iznad jezer in morij, iznad veletokov in močvirnih ali zelo mokrih pokrajin vzdigujejo ter se v neprimerno hladnejših viših zračnih plasteh zgoste; to se celo takrat godi, kedar vodne pare pridejo le v malo malo hladnejšo sapo, ktera pa je bila uže poprej ž njimi nasitena. Zato se megle sosebno po gostem narejajo v jeseni in v pervili hladnih zimskih mesecih, kedar je zemlja še od poletja sem raz¬ greta ter se voda še precej hitro izpariva. Narejajo se dalje naj- rajše proti jutru, proti solnčnemu vzhodu, ko se zrak vsled ponoč¬ nega izžarjanja še bolj razhladi, ko poveršje zemlje; časih se pa uže zvečer začenja megliti. Gostost megle se tudi ravna po veči ali manjši vlažnosti zraka; čim vlažniša je zračna plast, v ktero sc pare iznad vode vzdigujejo, tem gosteja je megla. Naj bolj po gostem se narejajo megle po zmerno toplih pa¬ sovih, ker je razloček med temperaturo po noči in po dnevi, in med temperaturo po zimi in po leti dosta veči ko po vročem pasu in ker ima zrak tudi dokaj več vodne pare v sebi, ko zrak nad merz- lim pasom. Najgostejše so pa po tečajnih morjih in po zmerno toplem pasu (zlasti nad mokrim zemeljskim poveršjem), proti rav¬ niku so pa primeroma dosti redkejše. Na Ohotskem morji in ob bližnjih Aleutih, ob pomorji Kalifornijskem, Novo-fundlandskem, nad Hudsonovim zatonom in nad toplo vodo Zalivskega toka v viših zemljepisnih širjavah se goste megle skoro neprestano valjajo; zelo po gostem in večkrat po več dni skup pokrivajo megle primorske dežele severozahodne Evrope, zlasti Belgijo in Holandijo, Veliko Britanijo, Irlandijo, Faroersko otočje in Norvegijo: todi se namreč primerno zelo topla voda Zalivskega toka jako hitro izpariva ter zrak napolnuje z obilno paro, ki se v niži temperaturi severnih širjav nagloma zgostuje v megle. Megle se narejajo tem bolj pogostem, čim bolj se od morja prek nizkih planjav približamo gorskemu svetu in sicer zato, ker so po mnogoličnem gorskem svetu temperature med seboj dosta bolj različne, kakor po enolični planjavi. Po visokih straneh se zlasti po zimi bolj po redkem narejajo ko po leti, in sicer zato, ker se temperatura po leti dosta bolj prominja, kakor po zimi ko nad snežninami in ledniki ostane skoro zmerom enaka. Sle¬ deča tabela iz Karntza (Lehrbuch der Meteorologie) povzeta, kaže m za nektera mesta, koliko meglenih ali oblačnih dni imajo poprek v letu in v posameznih letnih časih. Znano je, da se po nekterih mestih in pokrajinah severo¬ zahodnih primorskih dežel časih po zimi valjajo pregoste megle; solnčno svetlobo skoro popolnem zakrijejo, tako da po dnevu pri¬ žigajo luči ne le po hišah, ampak celo po ulicah. London, Greeu- wich, Amsterdam i. d. slove zarad tega po vsem svetu. Pred ko ne so po rečenih mestih mokrotne megle nekoliko gosteje, nego drugodi uže zarad tega, ker jim je premnogo dimastih tvarin iz dimnikov primešanih. Pred nekaj leti se je enako gosta megla bila polegla črez Terst in severno-zahodno Jadransko morje ter mornarje tako zavirala, da so ladije morali kar na mestu ustaviti. Ležala je le v nižih zračnih plasteh, kajti nekoliko više n. pr. na Občini je s prejasnega neba sejalo prekrasno solnce! Megle in oblaki so v ozki zvezi z vremenom. Češe megla kvišku vzdiguje t. j., če se vodili mehurčki delajo po zrač¬ nih plasteh na vzgor, pričajo, da je sapa povsodi nasitena z vodno paro; ljudje pravijo, deževalo bode. Padajoče megle naznanjajo lepo vreme; pri teh se vodni mehurčki iz zgornjih plast navzdol (proti zemlji) suše ali v nevidno vodno paro prominjajo, kar kaže, da je ozračje v obče jako suho. Po tem se ne bodemo čudili, da skoro povsodi imajo posebne megle in (oblake na hribih) za zna¬ menja, po kterih sklepajo sedaj na lepo vreme, sedaj pa na gerdo. To zlasti velja o goratih pokrajinah; nam Poljancem n. pr. naznanja klobuk na Blegaši (najvišem ondotnem hribu, 1563 metrov t. j. 4944' nad morjem) navadno uže več dni naprej, da se k dežju pri¬ pravlja. Vsa enaka krajinska znamenja so Angleži prelepo izra¬ zili v znanem pregovoru: Wlien the clouds are upon the hills, tey’ll come down by the rills. Barral in Bixio sta se leta 1850. v Parizu z balonom vzdig¬ nila visoko v ozračje ter tudi opazovala, koliko visoko nad zemljo 232 megla stoji in pri kterej temperaturi se še obderži. Ko sta prišla 2000 metrov visoko, imela sta pod sabo še gosto meglo; ko sta se vzpela 6200 metrov visoko, merila je temperatura le — 10'5° C., megla se je popolnem izgubila, in prišla sta v čist zrak, v kterem je termometer mahoma padel do 23 - 75° C. Oblaki, je uže bilo rečeno, so le megle visoko v ozračji; tako se imenujejo tudi megle, ki pokrivajo visoke gore in zlasti njih verhove; gorski potnik v teh visokih krajih potuje po ali v megli. Kakor megle, tudi oblaki nimajo nič stalnega, ampak se represtano razvijajo, tu se stari izgubljajo ali suše, tam pa novi narejajo. O času brez vetra se ti vodni mehurčki znižujejo sicer iz viših zračnih plasti v niže, z verhov hribov k njih podnožju, vendar tal in dolin doseči ne morejo, ker pridejo v gorkejše, z vodno paro nenasitene zračne plasti ter se v njih precej posuše, t. j. promene v vodno paro in tako izginejo. Ko se pa to godi v spodnjih delih oblaka, narejajo se ob njegovi zgornji meji nepre¬ stano novi mehurčki, tako, da se nam zdi, oblak stoji v ozračji ter se nikakor ne spreminja. — V obče se lehko reče, da se megle in oblaki narejajo na tri različne načine: 1) Iz vodnega ali mokrotnega poveršja zemeljskega puhti več vodne pare v zrak, kakor je ta z ozirom na svojo temperaturo v sebi obderžati more. 2) Z vodno paro bolj ali manj napolnen zrak se neprimerno razhladi — vsaj pod temperaturo rosenja. 3) Zrak različnih temperatur se med seboj meša; gorkejši se razhladi, in če je le nekoliko nasiten z vodno paro, izloči se ta iz njega v znane mehurčke, ki narejajo megle in oblake. Podoba in velikost oblakov. časih je jasno nebo le nekoliko obledelo, kakor bi bilo s ten- čico ali tenko mrežo prevlečeno, časih so po njem posejane podol¬ govate proge ali okroglati kupci, časih pa je črez in črez zakrito s temnimi in belorujavimi oblaki kaj različnih podob. Glede na vse te razlike je preslavni angleški vremenoslovec Luk e-Ilo¬ var d (izg. Ljuk Hauerd: Climat of London, 2 vol. 1818—20) skušal posameznim oblakom dati posebna imena, češ, razlika njih podob se bistveno ravna po njih postanku in po vsakratnih razno- verstnili lastnostih dotičnega ozračja. Luke IIoward loči najprej tri glavne podobe oblakov, iz kterih so vse druge sestavljene. Mreže ali mrene (circus,— nubes cirriformis-) so tisti oblaki, ki se naj poprej narede popolnoma sinjem nebu; navadno so zelo tenki in beli, podobni vzporednim koncem in progam ali pa takim, ki se med seboj kri¬ žajo. — Kopasti oblaki ali kope (cumulus, — nubes dcnsa, cumulata — —) imajo kaj promenljivo in raznolično podobo, po- veršje njih je okroglato aii vsaj iz okroglatih delov sestavljeno. Barve so po stanji solnca jako različne, tu so popolnem temni in 233 Černi, tam pa beli, kakor sneg, zato se opazovalcu na obzorji rade kažejo kakor velikanskisnežniki. — Plastasti oblaki ali plasti (stratus, — nubes strata-) so oblačne plasti, kterih zgornja in spodnja meja je horicontalna. Iz teh se narejajo srednje verste oblakov. Mrežasta kope ali ovčice (cirrocumulus, — nube- culae subrotundae-) so majhni, okrogli in natanko omejeni oblaki, zversteni v horizontalne verste. — Mrežaste plasti (cirrostratus) so v plaste sestavljene tenke proge, ki se nad nami — v zenitu vidijo kakor prave ovčice, nizko na obzorji pa, kakor skupni plastasti oblak prav male širokosti. Kopaste plasti (cumulostratus) so nakopičeni černi kopasti oblaki, ki se na ob¬ zorji vidijo kakor gore, druga na drugo nakopičene. Med vsemi najgosteji so deževni ali mokri oblaki (nimbus ali cirrocu- mulostratus), v kterih so navadno zedinjene vse druge podobe obla¬ kov; kažejo se namreč kot temni, na dolgo in široko raztegneni horizontalni oblaki, kterih okrajne meje so franžaste ali pa nedo¬ ločene ; večidel so iz temnih in zelo gostih kopastih oblakov zrasene. Med raznimi oblaki plavajo mreže in mrenaste kope (ovčice) najviše v ozračji; kajti na visokih hribih se vidijo ravno taki, kakor globoko v dolinah. Pred ko ne so sestavljeni iz pretenkih ledenih iglic, ne pa iz vodnih mehurčkov, kakor drugi oblaki v dosta nižih zračnih plasteh. Francoski fizikar Pouillet (izg. Puilje) je 30. oktobra meril pri Parizu njih visokost, ter našel 12315 metrov (skoro 38000'), Kamtz je določil visokost lehkih mrežastih oblakov z 3300 do 7800 metrov (10.000 do 24000')- Mrežaste plaste pla¬ vajo uže dosta manj visoko, ter se nahajajo po vseh zračnih plasteh navzdol do tal, kterih se plastasti oblaki celo dotikajo. Kopasto- plastasti in kopasti oblaki plavajo večidel po srednjih plasteh pa- rokroga okolo 3000 do 6000 metrov nad zemljo. Plastasti oblaki se pogostem kakor megla valjajo po zemlji, drugače pa se naha¬ jajo v raznih zračnih visočinah. Mrene ali mreže so naj p er vi oblaki, ki se po dolgem lepem vremenu narejajo na sinjem nebu, in kažejo, da se je veter v zgornjih zračnih plasteh promenil. Ko se po nebu ovčice množe, kažejo, da so se vsled promenjcne temperature vodni mehurčki jeli uže dosta niže gostiti; v obče vendar naznanjajo lepo vreme, ker se ti oblaki večidel zopet posuše. Na veliko večo promembo v ozračji spominjajo mrežoplastasti oblaki; okoli solnca in lune se narejajo kolobari, v nižih plasteh ozračja pa kopasti oblaki, in na¬ vadno začenja deževati. Mrežaste plasti se po naših krajih vi¬ dijo kakor oblačne klopi na zahodni strani neba, če jugozahodni vetrovi v viših plasteh ozračja, kmalu tudi v nižih skušajo spod¬ riniti ali zaverniti severovzhodni, hladni veter. Polagoma se vzdi¬ guje ona oblačna skril ter se razširi črez večino neba, in to je potem deževni oblak. Kopasti oblaki se pri lepem vremenu po¬ gostem narejajo, po tem pa zopet posuše. Naj bolj pogostem se narejajo ob severovzhodnem vetru, najredkeje pa pri jugozahodnem. Vzdigujoča se sapa pride v hladnejše kraje, kjer se vodne pare 234 zgoste v oblake, ki se nagloma razširijo na vse strani; na vzgor so navadno zb učeni ali napeti; proti večeru ti oblaki zopet padajo ter pridejo v gorkejšo sapo, kjer se popolnem posuše. Če je sapa v obče zelo napolnena z vodno paro, razrase se kopasti oblak proti večeru, se različno promenja ter nazadnje iz sebe dež daje. Plastasti oblaki se narejajo v dolenjih zračnih plasteh, kedar so te zelo vlažne ali če je nagloma jel pihati neprimerno hladen veter. V pervem primerljeji pogostem dolgo časa dežuje, v drugem se pa le nagloma dež vlije; potem se oblak razdeli in nebo se razjasne. Po naših krajih zlasti jeseni in po zimi sivi plastasti oblaki radi črez in črez pokrivajo nebo, in sicer po več dni zaporedom; narejajo se zarad nizke temperature in ker je le malo vodne pare potreba, da je zrak ž njo po polnem nasiten. Ker so tačas tem¬ peraturne razmere kaj stanovitne, se iz gostih oblakov niti dež ne izceja niti sneg ne pada, po dnevi se celo redčijo in opoldan po polnem izginejo, proti večeru pa se zopet razpno črez obnebje. V obče so po zmerno toplem pasu oblačni in jasni dnevi razdeljeni med celo leto; po premnogih pokrajinah gorkega pasa, zlasti nad brezvetrenim predelom (n. pr. ob Rio Negru in ob meji pasatov) pa je nebo skoro neprestano oblačno ali vsaj s temno mrežo pre¬ vlečeno. Ta skoro neprestano oblačni pas ravniški se po tuje zove dol dr um. Ob njem se vsled ravniške vročine namreč voda prehitro izpariva ter zrak napolnuje s pregostimi parami; od strani pa temu predelu tudi topli pasati donašajo mokroto ter množe veliko vlažnost zraka. Po predelih in deželah, prek kte- rih sedaj pasati vejejo, sedaj pa ne, in koder monzuni pihajo, je nebo mnogo mesecev neprestano po polnem jasno, nekoliko mese¬ cev pa je skoro neprestano oblačno. Nad drugimi, zelo suhimi deželami in pokrajinami, kakor nad Egiptom, nad puščavami in pustinami v Aziji in Afriki je razpeto zmerom jasno nebo. Ta prikazen izvira iz istih vzrokov, po kterih se ravna veča ali manjša vlažnost zraka sploh. Dež in sneg. Če se vodni mehurček navzame še nekoliko pare in se malo ohladi ali pa združi s sosednim, naredi se iz njega kapljica, ki — pretežka v — ne more več po zraku plavati in v podobi dežja pade na tla. če je temperatura dotičnih zračnih plasti (megle in oblakov) tako nizka, da vodni mehurčki v istem hipu, ko se hočejo v kap¬ ljico zbrati, zmerznejo, narede se lepe, kaj raznoverstne zvez¬ daste snežinke, ktere so iz rahlo zvezanih ledenih iglic sestav¬ ljene. IJže Keppler je pred 250 leti zapazil lepoto in pravilnost snežink, pa še le angleški mornar Scoresby je njih različnost opa¬ zoval ter iz tečajnih krajev prinesel narisane njih podobe. Dež in sneg navadno padata iz oblakov, tako imenovanih _ dežnih obla¬ kov, kterih temperatura se je iz raznih vzrokov, zlasti po ncugod- 235 nem hladnem vetru, neprimerno znižala. Le po leti opazujemo po zelo vročem dnevu časih pri ali za solnčnim zahodom, da iz jasnega neba predroben dež perši. To prikazen so opazovali zlasti v dolinah in globokih ravninah, ob jezerih i. t. d., ker so todi spod¬ nje zračne plasti z vodno paro popolnem nasitene in se nagloma neprimerno ohlade : vodne pare, rekel bi, nimajo časa spremeniti se v mehurčeke, ki bi narejali megle in oblake. Tak dež se ime¬ nuje perši c a (francoski prav primerno: „serein“ ! . Od temperature je odvisno, ali pada sneg ali dež na zemljo, časih se vodni mehurčki v zgornjih zelo merzlih zračnih plasteh promene v sneg, ki pa padaje pride v dolenje gorkeje zračne plasti ter se stopi in dospe v podobi dežja na zemljo. Jeseni, zlasti pa spomladi sneži na nekoliko visokih hribih, in po leti celo na vi¬ sokih gorah, ko v dolini ob njih podnožji le dežuje. Nepretergani deževi izvirajo od tod, da vetrovi dotičnim krajem neprestano pri¬ našajo zelo vlažno - mokro sapo; časih dežuje s prenehljeji in sicer večidel za to , ker je razvezana toplota zrak toliko ogrela, da lehko v sebi nosi več vodne pare, kot je ravno ima. Ko hitro se pa zrak nasiti z novo vodno paro ali se nekoliko ohladi, začenja znova deževati. Napačno pa je misliti, da vsa voda, ki v podobi dežja ali snega' ? pada na zemljo, prihaja le iz oblakov; dežuje namreč ne le iz oblakov, ampakvečali manj tudi iz zračnih plasti med oblaki in zemljo. Dežne kapljice prišedši iz oblakov rasejo ali se večajo padaje skozi doljne zračne plasti, v kterih se vodna para zgostuje ter pobeša na nje. Zato pade na tleh dosta več dežja, kakor na strehi visokih poslopij in zvonikov, ob podnožji hribov več kakor na njihovem verhu, kar je Anglež Heberden (izg. Heberdn) uže sredi preteklega stoletja zapazil. To so do da- nešnjega dne opazovali na premnogih mestih, nikjer vendar ne tako natanko kakor v Parizu in Besangonu (ih% ^3 ^ to ® S-g-g.8 s D d s 3 V tao.2 S g o w> g N « o n= •“ 2 g g ® •- § ® £ —< O. *r-» M n tr o O kri h .r. 4 _i *** O .— » ® ^ ^ 'o 1 00 ^ -s ^-s £ J3 I " « 03 ' ,3 « .2 Tl — ® » c g 3 ._ - S O o • ■g 3 g n -e -g >H is - ® o t''* r; .2 ta _±si »O H Ž ^ O 00 ^ O ^ e .2 h a S > _ T) 'H ^ O —• *rt % ? o3 73 .2 ^ >n £ M > ^ S „ . _ ja o o . o ^ c ^ fcc—< u tac« ' T3 *3 g a 5 S , ^ -M H C0 e - -M ■+-* W ^ C a) co ^ t> 2 ^2 "3 ■» ” S c S. <» . jd *< o~ Sb £ 3 - M .® O n -S '5»J3 ^ ■3 :c> 2 ® 3 5 c- <3 .3 ” .2 2 e S . g S ® 5 5 5 oj C •H» C3 c a «•>£■“ .. 2 '" « '5? « 3 "S 3 ■J, S>s a fcC-3 g) O- O > .2 g 2 o O ja tio ^ &. g d J | g, ® -2 £ o m ® „ o P-, >S 3 2 0-1 , o >0 252 oo O o g* p- d, p £* a' S & g ^ C p £ tri !><© !>HH « O g? tri p o K'fl m Q. i— • cr> c-t- w '— i _ l . ^ ti p *—- 1 .9 <5 5 O CfQ e-t- 3 » p c ^ s J ti 5 e - j - ?? d d g. po ^ IS m , , w R j "CD P >-i O g S c o ® O d ►; | . «§- • • B 3- S k o. * 6 .=> £,g=. F ° *S § ž ►8.4- • '-'• O 3 ~ « p C-t- s CT 5 P to to O* CO cr £ 3 c 3 N 3 00 h-* CD o o o Oi ^ OlOOi oo co co o o o Oi CO Oi K Ot ■* 2. 2 20 P r+; t-H “ t g ® 2 t O P c< crq -C CO d o o CO to O B as t CD S=t, CD CSK CD UX N CD <2. g g « < P dj to to CO d- to 4^ O Ot O to I i -Q-g5_Q.cn CO GO O to _Q_ OO to d*. to di cin Qx OO d* 6i» co ‘ CO p p to to d* Visokost nad morjem v m. O O to dl O co di opp^ d* tO OD O oop d^ dl to o do Oi p Oi ci 6i to 909#. ^1 top to M to M p dl d t— 1 Oi o o p to p cb dl co O cb p o ► V co 1 CO OD p ^ ^ cb aprila OD tO OD > i— 1 >£*• CD tO t co tooi-n p tO p (V- d- di -b co Oi —1 od co y OD co OD Cnpi> OOO to OD to CD o ►-* to t o Oi > maja junija P^ Oi CD OI CD to OJ tO OJ 00 CO 05 I—i tO PPPtC «D ^ 0> Oi i-i to tO OJ Oi juliju >-> to O OJ Oi t- 1 tO V OJ -J Oi OJ 00 -J ? o P to CJ £» Os £* *“■ Oi Oi CO > avgusta CD to CO t-L h-A OD M 1 CO CO O O to CD OD Cn ^ d- Cri OOOiK septembra S co Oi I— 1 ^ to co to to co 0 » ^ CD co PP^CO ^ICDMCO h — 1 to p co to oktobra CO CD O 1 co 0 » Oi O ^ CD 00 OOO to 00 CD CD 00 j4^ ^ 00 CD riPrito co CO CD O L ^ p ^ od tb fc? o ^ C O co i—‘ to i—* Oi C0 OI ^ o: m to m CD ^ CD OD ^1 —1 tO ^ CO CO CO ^1 OD -3 CD Oi to I »-* to > CD O celo leto Dežja poprek pade v centimetrih in sicer 253 254 O td o*> g O hj W H K tej P p g ;3o CD H CO 0 cb H H CO ‘ O CO CO CO t— t— C— CO tQ r—< m (b 1—1 ek« 1—1 O (M [ 0 SIA CO o o o> O »O h O iO 05 tO lQ C 0 J. 0 ^^^HC 0 Q 0 t>O(M tQ tQ CM CO CO H H (M (M i'- O co co co o> co t'- >6 05 rh CM rH rH (M rH tQ rH "*6 co t>* t- 'rti i— io bo O t— cm (^1 [C. ^ CO H H H CO-rH rH IO co co

debelo ledeno skorijo. Skušali so tudi preračuniti srednjo toplino (temperaturo) zemlje ter našli, da je na severnem poluoblu veča (namreč 18'75° C.) kakor na južnem (namreč 17'5° C.). Tudi ta razmera med polu- obloma ni stanovitna, ker se obratišči premikate. Po tem premi¬ kanji se ravna dolgost zime na severnem in južnem poluoblu, po takem tudi razdelitev toplote med poletne dni nasprotnih polut. Pred 100.000 leti bila sta razločka med poletno toploto — tedaj tudi med zimsko z ozirom na severno in južno poluoblo 4krat veča kot sedaj. Spomlad in jesen ste skoro zmerom enako topli. Razni prirodoslovni pogoji toplinskih razmer na zemlji. Fizika uči, da se moč toplotnih trakov ravna po kotu, pod kterim na zemljo padajo, in vsakdanja skušnja nam kaže, da solnce zemljo tem bolj ogreva, čim više stoji; kajti čim veči je kot, pod kterim njegovi žarki na zemljo padajo, tem veča je njih moč. Dalje se učinek toplote ravna po času, kterega vdelujejo: čim dalje namreč solnčni žarki razgrevajo zemljo in ozračje , tem bolj ju razgrejejo. To kaže tudi vsakdanja skušnja, kajti najbolj vroče ni ravno opoldne, ko solnce najviše stoji, ampak eno ali dve uri poslej. 287 Zemlja ne nabira neprestano tuje toplote v sebi, ampak je tudi neprenehoma od sebe oddaja ali iz žariva v merzli svetski prostor. To izžarivanje se ravna po različnosti zemeljskega poveršja ter je tii veče, tam manj e. Toplota na zemlji po takem ni stalna, ampak je sedaj veča, sedaj manjša, in ravna se prav po tem, ali jej solnce več toplote daje, kakor je zemlja izžari v merzli svetski prostor, ali pa je od solnca dosta manj dobiva, kakor je odda od sebe. To prerni- nj a n je toplote je začasno, namreč dnevno in letno. Ze¬ meljska toplota je v določenih dnevnih časih sedaj veča, sedaj manjša, prav po stanji solnca proti zemlji, in po krajšem ali daljšem času, kterega jo solnčni žarki ogrevajo. Enako velja o letnih časih: kakor solnce opoldne više stoji kot zvečer, tako stoji tudi po leti više kot po zimi; toplotni njeni trakovi padajo po leti pod večim kotom na zemljo ter jo tudi močneje ogrevajo kakor po zimi. Množina toplote vsaktcrega telesa pa je različna tudi po nje¬ govi vodil n os ti, t. j. po njegovi lastnosti hitreje ali počasneje podeliti sprejeto toploto bližnjim stvarem. Zato ločimo dobre in slabe prevodnike toplote. — Ravna se dalje po lastnosti teles sprejeto toploto v sebi tako obderžati, da je kakor toplote ne opazimo več; po tem pa tudi po njih lastnosti, žarke toplotne odbijati. Različna telesa se tudi različno ogrevajo: množina toplote, ki razgreje kilogram vode za 10°, razgrela bi kilogram krede za 40 in kilogram železa celo za 90". Tudi je toplota, ki je potrebna, da 1 kilogram ledu ali snega (0° toplega) raztopi ali v vodo (0" toplo) spremeni, tako velika, da bi lehko 63krat toliko vode razgrela za 1"; da bi kilogram vode (100" vroče) spremenila v paro (tudi 100° vročo), treba je celo 6 4 /s krat toliko toplote, skoro to¬ liko , da bi se ž njo lehko 430krat toliko vode razgrelo za eno stopiujo. V vseh teh primerljejih se toplota zveže s dotičnimi telesi ter nima kot toplota nikakoršne moči na druge stvari. A za zmerom vendar ni izgubljena ta zvezana toplota, kajti ka¬ kor ogrevajoča toplota se zopet prikaže, če se para promeni v vodo, ali voda v led. Občne temperaturne razmere. Zrak ima kakor vsaktera stvar na zemlji neko navadno, zelo premenljivo toploto. Vsakokratna toplota neke stvari se imenuje njena temperatura (toplina); ona je lehko velika in majhna; zato ločimo razne stopinje temperature, v obče pa toploto in m er zlo to. Po pravilu, da toplota vsako stvar raztegne, merzlota pa skerči ali zmanjša, je napravljen, termometer ali toplomer, t. j. orodje, s kterim merimo temperaturo raznih teles. Konec 17. stoletja so uže rabili termometre in sicer dvojne: florentinske in holandske ali belgijske; pri teh so temperaturo opazovali po zraku v steklih, pri onih pa po vinskem cvetu. Poslej so najbolj pri¬ pravne termometre iznašli Reaumur (izg. Reomir), Celsius in 288 Fahrenheit in njih orodja se še dandanašnji rabijo. V tej knjigi smo uže do sedaj temperaturo zmerom zaznamovali po stotero- stopinjskem ali Celsiusovem termometru; po tem termometru za¬ znamovali jo bodemo tudi v naslednjih oddelkih. Toplota in merzlota sta v navadnem življenji zelo nedoločena pojma; navadno ju ločimo po svojem občutku ter pravimo: gorko je, kar ima višo temperaturo kot zunanji deli našega telesa, merzlo pa, kar ima nižo temperaturo (od zunanjih delov našega telesa). Po naših krajih zdi se nam ravno primerno toplo , ko je zračna temperatura 17"; če meri 27 stopinj, kakor poprek opoldne me¬ seca julija, zdi se nam uže jako toplo, a Aleksander Humbolt po¬ roča , da pri tej temperaturi v Južni Ameriki zarad mraza spati ni mogel. Najniža temperatura venem dnevu, ali meseci, ali letu, zove se njegov minimum toplote, naj viša pa njegov m a x i m u m. Res je zelo zanimivo poznati maximum in minumum — ravno nasprotni meri toplote vsakterega kraja ali vsaktere dežele, vendar se pri razdelitvi topline po zemeljskem oblu ne gleda toliko na največo in najmanjšo toploto vsakterega kraja, ampak le na njegovo p o- srednjo temperaturo vsakega dne, meseca in leta. Srednjo dnevno temperaturo kakega kraja nam kaže poprečno število najviših in najnižih temperatur opazovanih oh 24 urah dneva. V ta namen morali bi od ure do ure ali še v krajših dobah opazovati toplomer. (To so res storili na nekterih mestih: n. pr. v Petro¬ gradu, Novi-zemlji, Karskem prelivu, Nerčinsku, Bernavlu, Oxfordu, Greemvichu, Plvmouthu, Pragi, Dunaji, Salcburgu, Kremsmunstru, Budimu, Rimu, Padovi, Milanu, Monakovem, Draždanih, Hallu, Gottingenu, Frankfordu pri Filadelfiji, Madrasu, Bombaji, Trevan- drumu itd.). Tako pogostno opazovanje termometra pa je silno ne- pripravno in mudno ali vsaj zelo težavno; zato se na dan le dva¬ krat (od 9 do lOih zjutraj in od 9 do lOih zvečer), navadneje pa trikrat (ob 6ih zjutraj, ob 2h popoldne, po zimi pa ob eni popol¬ dne, in lOih zvečer) opazuje toplomer; zanesljiva je tudiposrednja temperatura, ktero zaznamuje poprečno število iz najviše in najniže temperature na dan. Večidel sedaj na meteorologičnih stacijah opazujejo termometer trikrat na dan; kajti skušnja (po A. Humboltu) je pokazala, da se iz opazeb ob (»ih zjutraj, 2h popoldne in lOih zvečer najdena srednja temperatura dnevna ne loči skoro nič (namreč komaj za 0 - l") od one srednje temperature, kise dobi po vsako-urnem ali vsako-polurnem opazovanji. — Iz srednjih temperatur dnevnih določi se srednja mesečna temperatura, iz srednjih temperatur mesečnih se izračuni s r e d n j a 1 e t n a t e m p e r a t u r a in iz srednjih temperatur poletnih, jesenskih, zimskih in spomladan¬ skih mesecev se dobi srednja temperatura dotičnih letnih časov; med temi najbolj zanimiva je srednja temperatura poletja in zime, kajti po tej se najbolj ravna razvitek živalstva in rast¬ linstva vsakterega Kraja in vsaktere dežele. — Poprečno število 289 iz srednjih temperatur več let kaže srednjo temperaturo dotičnega kraja. Razdelitev toplote po poveršnjih plasteh suhe zemlje. Oni del solnčue toplote, ktcrega ni na njenem potu do zemlje ozračje v-se poserkalo, dospe do zemeljskega poveršja; to ga v-se sprejme, ter ali zopet izžariva v ozračje in v merzli svetski prostor, ali pa prevaja v spodnje zemeljske plasti. Iz tega uže jasno sledi, da med gorenjimi plasti zemeljske skorije mora poveršuja v sebi imeti največ dobljene solnčne toplote. Temperaturo poveršnje zemeljske plasti merijo navadno s predolgim termometrom, v kterem je vinski cvet; tega zakoplejo v zemljo, tako da le gorenji njegov del moli iz nje. Raz¬ lična zemlja se kaj različno razgreje, ne le različno v po svoji sno- vini, ampak tudi po svoji legi in po stanji solnca. Če solnce nizko stoji, uči nas fizika, pada na isto poveršje dosta manj solnčnih žarkov, kotjtakrat, ko visoko stoji; tudi zato žarki razgrevajo manj zemljo, ker pri nizkem stanji solnca prehodijo daljšo pot skozi ozračje. Morski pesek pri Algieru (v severni Afriki) ima pri solnčnem vzhodu in zahodu isto temperaturo kakor zrak nad njim; drugikrat pa je o lepih dnevih razloček med njunima toplinama 7 - 75°, pri oblačnem nebu pa 4'5° C. ; in celo 2000 metrov visoko iznaša njuni razloček 10°. Če solnčni žarki zadevajo na visoko nad morjem stoječe stvari, je njih pot krajša ter v ozračji tudi izgube manj svoje moči, kakor na poti v zelo globoke kraje; zato morejo bolj ogrevati vi¬ soko stoječe stvari. Zato po večemjen. pr. naFaulhornu, 2682 me¬ trov visokem hribu v Bernskih Alpah, srednja talna temperatura (32 centimetrov globoko) o lepem dnevu enaka najviši zračni tem¬ peraturi (istega dne), v nižinah pa je primerna talna temperatura zmerom dosta niža od ozračne. Talna toplota tedaj posebno ogreva gorske rastline ter jim poleg obilne svetlobe in moče daje prežive njih barve. Poveršnja plast zemeljske skorije imavobče o oblačnem vremenu isto temperaturo, kakor dotično ozračje; pod jasnim nebom je po dnevi dosta topleja, ko zrak, po noči pa hladneja. Gola zemlja — peščena ali kamenita itd. se zmerom in povsodi bolj in hitreje razgreva kakor z rastlinami zaraščena. Peščena in ka¬ men i t a gola zemlja, ki obsega zlasti velikanski brezdežni pas starega sveta, črez 132° zemljepisne dolgosti raztegnen (od Atlant¬ skega oceana prek Sahare, Arabije, Perzije, Kondahara, Tianšan- Nonlu-a do vzhodne meje puščave Gobi), obširne prostore osrednje Avstralije in precej velike pokrajine novega sveta (Amerike), se po dnevi silno razgreje; semtertje meri temperatura njena črez 70° C. Hersckel je opazoval temperaturo poveršnje zemeljske plasti v južni Afriki, kije merila 70° C.; Nonet pri Tebah v Egiptu 67'5° C.; A. Humbolt v granitnem pesku ob slapih Orinoških 60'3 C.; Win- terbottom pri Sierri Leoni (med Seuegambijo in Gorenjo Gvinejo) Zemljepis. 19 290 59° C. in kapitan Sturt (izg. Stert) primerja vročo osrednjo Av¬ stralijo z razbeljenim poveršjem, na kterem se vnetilo samo od sebe vžge. Kaka razlika med zemeljsko in dotičuo ozračno temperaturo! Ob Orinoku je Humbolt zračno toploto določil z 29'5 C. V obče je temperatura zemeljskega poveršja na vročem pasu okolo 52° C. Ker je kapitan Back daleč na severnem merzlem pasu opazoval silno nizko temperaturo: —■ 5G’75° C., pokaže se razloček med najvišo in najnižo opazovano temperaturo, ki znaša 126‘75° C., t. j. dosta veči, kakor med lediščem in vrelo vodo! Gola peščena in kamenita tla se tudi zato zelo razgrejejo, ker njim niti rastline ne zakrivajo in odbijajo solnčnih žarkov, niti nimajo v sebi vode, ki se bi izparivala, toploto vezala in jim jo s tem kratila. Nasproti pa gola peščena zemlja sprejeto toploto tudi silno močno izžariva. O Mezopotamski planjavi poroča uže Mojzes o tej spremembi; Jakob namreč pravi k Labanu: „Po dnevi mrem od vročine, po noči pa od mraza 11 . Schl&fli je pri Bagdadu opazoval +• 78° C. Celo na vročem pasu sredi puščave Saharske je izžarjanje ponočno tako veliko, da temperatura pade pod ledišče; potnikom zmerzne voda v mehovih, po dnevi pa jili tare vročina, 40° C. velika. Cerna zemlja navadno v-se sprejema mnogo vročine; ona ima namreč mnogo rastlinskih tvarin, ki v sebi obderže mnogo mokrote (vode), tako da pri izhlapivanji ostale vode izgubi prime¬ roma le malo toplote. Bela glinasta zemlja se le malo in silno počasi ogreva, kajti ta v-se poserka dosta vlage ter ohrani le malo časa dobljeno toploto. Tudi apneniška zemlja se le malo in po¬ časi naserka toplote, vendar jo, ker je zelo suha, dolgo časa ob- derži. Preiskave so dokazale, da se je černa mastna zemlja, ktere četerti del je iz rastlinskih tvarin, v eni uri razgrela od 20 do 38'75° C., apneniška zemlja pa le do 25°. Obe prenešeni v senco, ktere temperatura je bila dobro 21°, izgubila je perva v pol ure črez 6° toplote, apneniška zemlja pa le 2V« 0 . Tudi vlažnost zraka ima mnogo upliva na temperaturo poveršnje suhe zemlje. V gozdih n. pr. drevesno listje po noči po¬ sebno močiio izžariva toploto. Sapa se od spodej dotika zelo raz- hlajenega perja in zelo razhlajenih vej in se sama zelo razhladi, zgosti in na tla poleže. Neprestano tudi z drevja padajo rosne kapljice na zemljo, kjer se izhlapivajo in spodnji zračni plasti tudi odtegujejo mnogo toplote; toplota pa, ki se pri narejanji rose na- reja nad drevjem, pomnoži le temperaturo zgornjih zračnih plasti. Zato veje po gozdih skoro zmerom hladna in mokrotna sapa, iz ktere po raznih straneh postajajo oblaki in deževi. Ravno zato, zlasti po vročem pasu, prestanejo deževi in usahne rastlinje, koder so gozdove iztrebili ali ugonobili. Dnevne premembe toplote v poveršnji plasti zemeljski. Teh razmer toplinskih razen slavnega L. A. Queteleta (izg. Ketle’a) v Bruselji skoro nikdo opazoval ni. Ta muogostranski 291 učenjak in prirodoznanec je je opazoval na 6 termometrih z vin¬ skim cvetom; teh eden je bil na poveršji zemlje, drugega krogla bila je na pol v zemlji, tretjega krogla bila je vsa v njej, četerti, peti in šesti bili so C>2 metra, 0'4 in 0'6 globoko v zemljo vtakneni. Pokazalo seje, da vsakdanja toplota ne pride globoko v zemljo in da se silno počasi prehaja; da pride 32centimetrov (P) globoko, potrebuje 9 ur in pol. Največa dnevna temperatura na¬ stopi Ol m. globoko 2 uri in a / 4 poslej; če se gre še globokeje v zemljo n. pr. 1 do 1'46 m. globoko, se temperatura dotičue zemlje v teku ednega dneva skoro nič ne prominja. V obče se je namreč pokazalo, da se temperatura v Bruselji 04 m. globoko spreminja v enem dnevu za 0’37° v sušci, 082° C. v j uniji 06 „ „ „ „ „ „ „ 0'06° „ „ 017« „ „ „ 0-8 „ „ „ „ „ „ „ 0-01« „ „ 0-04« „ „ „ PO „ „ „ „ „ „ „0'002° „ „ 0-007«,,,, „ Kjer se voda iz zemlje izhlapiva, zniža se talna temperatura za 7 do 9« C. Na raznih mestih na Angleškem so v mokrih tleh opazovali, da je temperatura 0’6 do 1 metra globoko bila + 8 do 10" in da se celo v najtoplejšem času ni promenila. V Lanca- shiri je neko šotišče 0'3 do 9 metrov globoko imelo po leti in po zimi 10" toplote, le v silno merzli zimi padla je temperatura v poveršnji plasti na 8 - 75°, 17 centimetrov globoko bila pa je uže sta¬ novitna, namreč 10-6". Letna premembe toplote v poveršnjili plasteh zemeljske skorije. V teku enega leta se temperatura dosta globokeje v zemlji prominja kakor v enem dnevu, a vendar sc te premembe tudi v posameznih plasteh hitro zmanjšujejo ter se 30 metrov globoko nikakor ne kažejo. Premembe se ravnajo po različnosti zemlje; hitreje namreč pojemajo v zemlji, ki toploto le slabo pre¬ vaja, bolj počasi pa v plasteh, ki jo močno prevajajo. Opazovali so te premembe na raznih mestih kot v Bruselji, Parizu, Edin¬ burgu (Abbtotshall), Upsali, Boni, Kraljevci, Heidelbergu, Sclnvet- zingenu pri Heidelbergu, Trevandrumu (8" 10' severne širjave) na Malabarskem obrežji blizu erta Komorina i. d. Posreduje tempera¬ ture raznih plasti v posameznih mesecih naj po Bruseljskih o pa z bali (Que telet, od leta 1838. do 1843.) kaže sledeča tabela: 19 * 292 Na poveršji iznaša razloček med temperaturo najgor- kejših in najhladnejših mesecev 14*44" (16*84°—2*40°), zmanjšuje se ta razloček v zemeljskih plasteh tem bolj, čim globokeje leže; 0*45 metra globoko iznaša še 10*91° (15*56° — 4*65°) 1 meter glo¬ boko 10*16° (15*93° — 5*77°); 3*9 metra globoko komaj 4*34° (14*06° — 9*68°) in 7*8 metrov globoko celo le 1*45° (12*47° — 11*02°); 14 do 16 metrov glokoko se razloček še bolj skcrči, znaša namreč komaj 0*12° C. Čim globokeje tedaj drevo po¬ ganja korenine, tem lože se ustavlja hudemu zimskemu mrazu; ravno zato zmerzav starejšemu drevju dosta manj škoduje kakor mlademu. V obče se po zmerno toplem pasu temperatura prominja do 23 metrov globoko v zemljo, na vročem pasu pa komaj do 6 metrov globoke plasti. V Trevandrumu v Prednji Indiji je tempera¬ tura zemlje 0*9 metra globoko (3' angleške) največa v sušci nam¬ reč 31*9° C (89*457° F.); ozračje je takrat imelo le 27*9° C. (82*36° F.); 1*8 m. (t. j. 6' angl.) globoko je v sušci tudi naj topleje, naj¬ hladnejše pa v novembru (namreč 29*3° C. t.j. 84*899° F’.) in raz¬ loček med njima znaša komaj 2“ C. (3*68° F.); tudi 3*6 m. (12' angl.) je še znatna temperaturna prememba v letu ter iznaša 1*25° C. (2*25° F.) — Na drugem mestu smo uže omenili, da pro¬ stori n. pr. kleti, jame itd., ki leže pod plastjo, do ktere se tem¬ peratura še v letu prominja, imajo stanovitno temperaturo. V imenitnih kletih Pariškega observatorija, ki so 28 metrov (86*3') globoke, kažejo termometri leto in dan 13*7° C. (11*76° R.) in srednja temperatura se je v 21 letih onde le zvišala za 0*25° C* Te pre- 293 membe se ravnajo zlasti po različnosti zemlje, kar je posebno angleški prirodoznanec Fabe dokazal s svojimi temperaturnimi preiskavami v glinovici (trapp), pesku iu peščenci pri Edinburgu na Škotskem. V glinovici se toplota 18 - 2 m. (60') globoko ni več prominjala, v pesku pa se ni več prominjala 22\5 in v apnenici 30 metrov globoko. Ker po globokih kletili vlada stalna temperatura, zde se nam po zimi topli, po leti pa hladni. Iz tistega vzroka se nam zde studenci, ki na dnu rek ali jezer izvirajo, po leti zelo hladni; kopaje se radi izogibljemo njihovi vodi, po zimi pa ravno nad temi vrelci reka ali jezero nikdar ne zamerzne. Priobčena tabela bruseljskih opazeb o letni premembi temperature v raznih zemeljskih plasteh kaže, daje največa toplota v različno globokih plasteh v zelo različnih mesecih: toplota namreč počasi prehaja iz poveršnjih plasti v globokeje, in sicer tako počasi, da v obče potrebuje 6 do 7 dni, da pride 03 metra globokeje, ali v 18 do 20 dneh prehodi še le plast 1 meter debelo. Temperaturni minimum so na poveršji opazovali 23. pros., (275° C.) so 019 m. globoko „ 3. sveč., (3‘75°C.) „0 - 45m. „ „ 11. sveč., (4-25° C.) „078 m. „ „ 22. sveč., „ „ (5 - 87°C.) „ r03nr „ „ 25. sveč., „ „ (075° C.) „4-03 m. „ „ 22. apr., „ „ (ll-12°C.)„8-06m. „ „ 18. junij., po takem 8 metrov globoko še le 143 dni po 23. prosenci. Temperaturni maximum so na poveršji opazovali 22.jun., „ „ (16'62°C.)soO'19m.globoko ,, 27. jun., „ „ (16-50° C.) „0-45 m. „ „ 31. jun., „ „ (16-25° C.) „0-78 m. „ „ 5. avg., „ „ (10-37° C.) „ 1-03 m. „* „ 8. avg., „ „ (14-75° C.) „4-03 m. „ „ 12. okt., „ „ (13- 5° C.) „ 8-06 m. „ „ 12. okt., po takem 8 metrov pod zemeljskim poveršjem še le 147 dni po 22. juniji. Obe tabeli med seboj primerjaje, se pokaže, da se 8 metrov globoko (kjer je med minimumom in maximumom le dobro 1 V< 2 ° C. razločka) temperatura ravno v nasprotnih časih pro- minja kakor na poveršji: maximum se pokaže konec decembra, minimum pa konec junija. Po hitrosti, s ktero toplota in merzlota po zemeljskih plasteh prehajate, po veči ali manjši zmerzavi in po času, kterega je temperatura na poveršji še pod lediščem, ravna se globokost ali debelost zemeljske skorije, do ktere po zimi zmerzne. Po naših straneh, celo v hudih zimah, zemlja zmerzne k večemu 52 centimetrov globoko. Zmerzavati mora vsaj 8 dni po versti ter tako zelo, da je na poveršji temperatura — 13'75° C., da zemlja le nekoliko zmerzne. Sneg, kakor je v obče znano, močno zavira izžarjanje toplote; neko hudo zimo je s snegom pokrita zemlja zmerznila črez 59 centimetrov globoko, zemlja brez snežne oddeje 294 pa do 92 cm. Po vseh krajih, kjer je letna temperatura na po- veršji pod lediščem, je zemlja v onih dolenjih plasteh, kjer prene¬ hajo letne premembe toplote, neprestano zamerznena; nad temi zmerznenimi plastmi se po leti ogreje in za toliko časa otaja, dokler je nje temperatura (prehajajoča toplota) še nad lediščem. Ko se prekoplje skozi zmerznene plasti, pride sc do drugih, kterih tem¬ peratura je stanovitna pa zmerom nad lediščem. Zato je večina Sibirije, zlasti nje severna polovica, in severna polovica Severne Amerike v globočinah vedno zmerznena. Posebno zanimiva je jama pri Jakutsku na Sibirskem (62° 1' severne širjave in 127° 23' vzhodne dolgosti od Pariza, 88 metrov nad morjem), ktero jeFedor Šergin jel kopati leta 1828., misleč, da bode 15 metrov pod gladino ondotne reke Lene prišel do vode. Leta 1831. bila je uže 32 metrov (105' anglešk.) globoka, a zemlja je bila ob njej neprestano zmerznena. Delo bili bi opustili, ko bi ga ne bil nadaljeval admiral Vrangel. Leta 1837. so jo izkopali 116*43 met. (382' anglešk.) globoko, a zemlja je bila še zmerom zmerznena. Ob raznih plasteh ali stopinjah so v njej opazovali temperaturo (Middendorff, 1844, na povelje Petrogradske akademije znanosti), ki se je v globočino grede nekoliko množila. Sledeča tabela kaže temperaturo zmerznene zemlje v raznih globočinah: 0 metr. globoko ali na poveršji je letna temperatura 9-1 g " 11 n 11 11 11 4-56 6-09 15-24 30-48 45-72 (50-96 7G-20 91-44 10G-G8 1IG-43 — 11-37° C. — 11-17° C. — 10-15° C. —10-14° C. — 8-26° C. 6-52° C. — 5-80° C. — 4-85° C. — 4-17“ C. — 3-89° C. — 3-40° C. — 3-00° C. V obče mislijo, da bi temperatura bila ravno 0° C., ko bi jamo izkopali do 186 metrov (602' angl.) globoko. V pokrajini Nerčinski (51° 55' sever, širjav.) se po leti zemlja otaja 2-7 metrov globoko, dalje navzdol pa je do 13 metrov globoko neprestano zmerznena. V terdnjavici Simpsonu (62° 11' sever, širjav, in 123° 53' zahodne dolgosti od Pariza) na reki Mackenziu v Severni Ameriki pride se meseca oktobra do zmerznene zemlje uže 3"44 met. globoko, vendar je ta zmerznena plast le dobro 2 metra debela, če prav letna zračna temperatura iznaša le — 3"5° C. One točko in plasti zemeljske skorije, ki imajo enako letno temperaturo, zvezali so s čertami, kterim pravijo isogeoterme (t. j. „čerto enake zemeljske toplote 1 '). Kor so na primeroma zelo malo mestih opazovali temperaturo zemeljskih plasti, ozirali so se 295 pri isogeoterraah na temperaturo raznih studencev, ki vro iz raz¬ ličnih globokosti zemeljske skorije. Temperatura raznih studencev. (Primeri tudi stran. 133 do 138.) Srednja temperatura studencev se semtertje vjema s srednjo temperaturo zemeljskih plasti, iz kterih vro. Po večem pa je odvisna od raznih razmer; in celo temperatura onih stu¬ dencev, ki so celo leto enako topli ali hladni, se zmerom ne vjema s srednjo toploto zemlje; kajti ravno studenci s stalno tem¬ peraturo blezo vro iz večih globin ter s sabo prinašajo toploto dotične zemeljske plasti. Studenci ob bregu ali vodotoči Lene v Sibiriji ne zmerznejo nikdar, če prav teko skozi 185 metrov de¬ belo zmerzneno zemeljsko plast. Vodnjaki sibirski imajo celo na 56° severne širjave še P75 do 3 - 25° C. toplote, če je onde zračna toplina po zimi — 38° C.; drugi imajo še 0'87° do 4'75° C. toplote, ko je zračna temperatura uže — 3P5° C. Voda artoiskega vod¬ njaka la Grenelle v Parizu se skoro prav nič ne ohladi (na po- veršji), če je prav poveršnja zemeljska plast črez 21° C. hladncja, ko 547.3 met. globoka dolcnja, iz kterc voda prihaja. Studenci nc-stalne temperature se zbirajo in teko blezo po poveršnjih zemeljskih plasteh, v kterih se dnevne in letne premembe toplote nahajajo. Zato se po njih najlože opazuje tem¬ peratura dotičnih zemeljskih plasti. Taki poveršnji studenci na vro¬ čem pasu leto in dan mnogo manj prominjajo temperaturo, kakor studenci na zmerno toplem pasu. V obče pravi A. Humbolt, je njih temperatura zelo enaka srednji temperaturi dotičnega zraka, ven¬ dar s tem razločkom, daje na vročem pasu nekoliko niža od srednje zračne temperature, na merzlem pasu nekoliko viša, po srednjih zemljepisnih širjavah 46° pa se med seboj skoro popolnem vjematc. Po opazbah v Veliki Britaniji, Skandinaviji, Nemčiji in Svajci je srednja temperatura studencev v severni Evropi nekoliko viša nego srednja temperatura ozračja, in sicer razloček, za kteri je zračna temperatura manjša od studenčne in talne, rase malo po malo od jugozahoda proti severovzhodu t. j. v isto mer, v ktero rase tudi zimska zmerzav in množina snega. Čim bolj na verhu se studenčnica zbira in teče, tem bolj se nje srednja temperatura ravna po podnebji dotičnega kraja. Takim studencem rekli bi krajinski ali klim a tič ni vrelci, čim globokeje v zemlji pa se zbira studenčnica, preden k višku vre, tem bolj stalna je nje temperatura, tem bolj je ta tudi povišana po zemlji lastni — notranji toploti.. Takim studencem rekli bi geo- logični vrelci. Med seboj se lehko primerjajo le krajinski ali klimatični vrelci, ki teko izpod enako globokih zemeljskih plasti. Nasproti tej prikazni je srednja temperatura klimatičnih stu¬ dencev v Rimu in po Rimskih poljanah (Campagna di Roma) ne¬ koliko niža, kakor temperatura ondotnega ozračja, in sicer za 0'6°C.; v 296 kajti primeroma visoka toplota ondešnjega zraka ne pride po polnem do studencev (po severni Evropi pa zimski mraz ne pre¬ rine celoma do njih). Iz tega vendar ne sledi, da bi v Rimu in njegovi okolici bila srednja temperatura zemeljske plasti, iz ktere studenci prihajajo, niža od temperature ozračja; kajti nad zemelj¬ skimi plastmi, v kterili se studenčnica zbira, leži po leti še precej debela plast, ki se silno zelo razgreva; ker pa onde po leti le mi¬ koma dežuje, nje toplota nikakor ne more primerno pomnožiti to¬ plote vrelcev. Razloček med srednjo temperaturo zraka in studen¬ cev po takem rase po poletni vročini iu suši. V pokrajini Caracaski (Južna Amerika) je po A. Humboltu srednja temperatura studencev 4 do 5° C. niža od temperature ozračja. Hunter je pri studencih na Jamaiki isto opazoval, zlasti vrelec Cald-spring ima 16*5° C., ozračje pa 20°; studenci na Tene- rifi, Palmi in Lanceroti imajo srednjo temperaturo 18° C., t. j. skoro 3'75° pod srednjo temperaturo ozračja. Po teh naravnih razmerah se ravna upi iv studencev na rastline, ljudi in živali ter je po raznih podnebnih pasovih jako različen. Studenci na zmerno toplem pasu se odlikujejo s temperaturo mehke spomladi in jeseni ter o poletni vročini okrep¬ čajo, po zimi pa se nam topli zde. Na vročem pasu studenci le malo okrepčajo, ker je njih temperatura zelo enaka srednji tem¬ peraturi zraka; srednja temperatura zraka pa se le malo loči od najviše in najniže temperature v letu. To omenja A. Humbolt (Vo- yage aux regions equin. — Relation historq. I. 361), ko poroča o studenci Quetepe v Kumaui, kterega temperatura je sicer 22'5° C. vendar slovi daleč po svoji zdravi in hladni vodi. Na viso¬ kih širjavah studenci z ledeno svojo srednjo temperaturo o kratkem pa vročem poletji ugonobijo vse rastlinje. Naselniki v Norr- landu (najbolj severna pokrajina Švedska), poroča Wahlenberg, imajo izvir studenca za veliko kazen svojih pregreh; kajti ker se zemlja napaja s komaj 2° C. toplo studenčnico, ne rodi žita, ki potrebuje 8 'L , 0 C. Ko studenci po zmerzno toplem pasu semtertje polje namakajo, narejajo Islandci ob njih bolj ali manj globoke jarke, po kterili se usmertljiva studenčnica po leti odteka. Studenci so nekodi tudi posebno merzli, zlasti oni, kterili voda po luknjah in skvažnjah ali špranjah, po razpokah gorskega kamenja itd. nagloma dere z višin v nižine ter se tu za nekoliko časa zbira v kotlih, ali pa naravnost izpod zemlje vre. Temu se ni čuditi, kajti taka studenčnica prinese doli v gorko dolino sabo nizko temperaturo odležnih visočin. Temperatura potokov in rek. Potoki in reke so po temperaturnih razmerah še mnogo različneji ko studenci; kajti njih toplina se ne ravna lepo raznih studencih, kteri jih napajajo, ampak tudi po dežnici, snež- nici in lednici, ki se po poveršji in po raznih jarkih vanje izteka, 297 To velja zlasti o vodi njih gorenjega teka. V obče pa so tempera¬ turo rek do sedaj primerno le malo preiskovali. Saussure (izg. Sosfr) je meril temperaturo Arve, deroče gorske reke, ki se iz Col de Balme blizu Montblanca prišedši malo pod Genevo izliva v Kodan. Po leti je bila nje temperatura, če so poprej bili lepi suhi dnevi, pri Genevi in malo pred solnčnim vzhodom, navadno 1B'7 do 15° C. Ko je solnce stopilo nad obzor, razgrela se je sapa, reka pa ne; ta se je do 9. ali lOtih celo razhladiJa, da je nje temperatura bila le 11 ali 12" C. To nizko toploto dolgo obderži, po tem se začenja počasi ogrevati; ob 10. ali litih po noči je nje temperatura najviša, namreč 16 do 17° C. Po tem se zopet počasi znižuje. Če se nje temperatura znižuje, rase reka v vodotoči, če se pa njena temperatura zvišuje, reka upada; le močni deževi promene časih to razmero. Arve se namreč največ napaja z led- nico, ki teče izpod velikanskih lednikov na severni strani Mont¬ blanca. Ledniški potoki in studenci so pa ravno proti večeru naj¬ močnejši, po noči pa največ popolnem usahnejo. Po opazbah, storjenih v reki Loiri, je srednja letna tempe¬ ratura tekoče vode skoro 2 - 25° C. viša ko letna temperatura ozračja; ker je Loire celo v merzlih mesecih — v novembru in decembru gorkeja ko sapa nad njo, mislijo, da dergnjenje vode ob vodotoči zvišuje nje temperaturo. Črez dan se je nje temperatura prominjala le za 0'65° C., temperatura ozračja pa za 8°. Kalne reke se dosta manj ogrejejo ko čiste. Pri kalni Temzi solnčni žarki ne pridejo do dna, zato je nje letna temperatura le 0'5° C. veča nego ozračja, in po zimi je nje voda celo hladneja ko sapa nad njo. Isto so opazovali v panogah Misisipske delte. Nasproti pa je Rodan (črez leto in dan dobro 1‘87° C. gorkeji ko ozračje), po leti, ko ga lednica posebno zelo napaja, hladneji, kot sapa nad njim. Nil je meseca julija med Kairo in Tebami skoro 4° C. topleji nego ozračje (22 - 5° C.) nad njim; začetkom junija se z napeto vodo (po tropičnih deževih) nje temperatura zviša od 26‘5° na 27° C. — Veletok Ganges, izvirajoč v snežnikih Himalajskih, ima med Kalkuto in morjem malo višo temperaturo (črez 27'2° C.) nego ondotna zemlja (25 , 5°). Na vročem pasu — med 4° in 8° zemljepisne širjave meri po A. Ilumboltu toplota vode veletoka Orinoka zmerom 27'o 0 do 29 - 5° C., tedaj onde je mala razlika med temperaturo vode in ozračja, ker sredi pragozda ni vetra, da bi pospeševal izparivanje vode in s tem jej zniževal temperaturo; hladneja pa je voda ondot- nih amazonskih dotokov Rio Negra in Rio Kongo’a, dosta toplcja pa v Guayaquilu, ki v času povodnji meri 33‘5° C. V rekah se blezo led na dnu najprej nareja, prej ko na poveršji. Na onih zemljepisnih širjavah, po kterih je srednja zimska temperatura nad 4 3 / s ° C., reke prej ne zamerznejo, dokler ni zračna temperatura nekoliko dni po versti le — 8 do — 10° C. — Kaj različno dolgo so reke tudi zamerznene. Neva, preimenitna ruska reka pri Petrogradu, je 219 dni t. j. 3 /» leta brez ledu: toliko dni 298 namreč kaže poprečno število 122 letnih opazeb; po teli je bila enkrat (leta 18 al / B2 ) le 103 dni zamerznena, leta 180% pa 191 dni. Hallstrom je iz rečenih opazeb celo sklepal, da se je podnebje Petrogradsko od leta 1740. do 1840. nekoliko poostrilo, kajti število dni, ktere je Neva brez ledu, skerčilo se je od 221 na 217; na¬ sproti pa je podnebje Arhangelsko se nekoliko zboljšalo, kajti Severna Dvina je sedaj 178 dni brez ledu, ki jo je nekdaj 4 dni dalje pokrival. Arago je dokazal, da se led v rekah zlasti nareja vsled moč¬ nega izžarjanja toplote v jasnih merzlih zimskih dneh. V decembru 1762.1. jeSeinapo 6 dnevni zmerzavi popolnem zamerznila, srednja temperatura ozračja bila je — 3 - 9° C. in najniža le — 9 - 7° C. L. 1748. reka ni zamerznila, če je prav 8 dni po versti bila srednja tem- ratura — 4'5° C. in najniža celo — 12° C. Voda je bila obakrat enako velika, a 1.1862. bilo je nebo popolnem jasno, leta 1748. bilo pa je ali premreženo ali pa popolnem oblačno. Zamerznejo pa reke na dva načina. Led se nareja na poveršji ali gladini reke in sicer najprej ob bregovih, od kterih se nagloma razširja proti sredi vode ter se tu popolnem sklepa. Ali pa se led prikaže najprej v penastih plasteh ali kosmečkih (Rusi jim prav primerno pravijo „ledjanaje“ ikre), ki se polagoma sterdijo ter napravljajo gerbasto ledeno skorijo. Kako se zoper naravne zakone nareja led na dnu rek? Da je res od tam, po neštevilnih opazbah ni dvomiti; in kako drugače bi n. pr. kamenje, perst itd. zamerznilo z ledom, ko bi sc (lotične skrili ledene bile naredile na poveršji vode? Prikazen so silno raz¬ lično razjasnovali. Arago, kteremu še večina prirodoznancev pri- terjuje, pravi, da voda v rekah se časih še pod ledišče razhladi, pa vendar ne zmerzne; ko hitro pa jo rcški tok približa vodotoškim tlam, kamenju, pesku itd., zmerzne nagloma. Pravilneje jo blezo razjasnuje Mackeever (Arago: Auuuaire — 1833 str. 260). Terde stvari na dnu rek n. pr. kamenje, grošec in pesek , les toploto silno močno izžarivajo ter se razhlade še pod temperaturo obdajajoče jih vode; vsled tega odtegujejo obdajajoči jih vodi mnogo toplote ter vzročujejo ono sterjenje, ono preminjanje vode, do le¬ dišča ohlajene, v led. Temperatura jezer ali stoječe vode na suhi zemlji. Temperatura jezer se ravna po toploti tal ali jezerske kotline, ozračja nad njimi in pritekajoče jim vode. Čim globokeje je jezero, tem topleje je pri enakih razmerah njegova voda. Nessko jezero na Škocijskem je blezo neizmerno globoko ter kljubu svojej visoki nadmorski legi nikdar ne zamerzne; druga ondotna jezera so pa skoro zmerom z ledom pokrita. Kako različne temperature ste Blejsko in Bohinjsko jezero, zlasti zarad njinih zelo različno toplih dotokov! Jezera se le na poveršji neposredno ali razgrevajo ali pa razhlajajo. Fizika uči, da je do + 4' 1 ,J C. ohlajena voda najgosteja, 299 tedaj tudi najtežja. Ko hitro se poveršnja plast jezera ohladi do + 4T° C., pade kot najtežja voda v jezeru na njegova dna in druge plasti pridejo na poveršje, dokler se tudi one za toliko ne razhlade in na dno ne spuste. Po takem se voda v jezerih pre¬ čudno pretaka, nektere — gorkejše plasti — se vzdigujejo, nektere — merzlejše plasti —- pa padajo na dno. Vsled tega prehajanja vodnih plasti jako dolgo terpi, preden se IGO do 200 metrov globoko je¬ zero razhladi črez in črez, od dna do poveršja do -f- 4'1° C. To je tudi vzrok, da se nikdar vsa voda globokih in velikih jezer na zmerno toplem pasu po leti ne razgreje črez zaznamovano tempe¬ raturo; pa tudi po zimi se nikdar ne ohladi pod njo; zato je tem¬ peratura dolenje vodne plasti zelo globokih jezer stanovitna — nampreč 4T° C., plasti nad njo so pa redoma do poveršja po leti dosta toplejše, po zimi pa navadno (ob hudem mrazu) hladnejše. Ker je celo do ledišča (0° C.) ohlajena voda lehkejša, nastopi ta nad vodno plastjo 4T do 0° ohlajene vodo. V jezerih se po takem led nikdar ne more na dnu ali v srednjih plasteh narejati, ampak zmerom le na poveršji. Tudi na poveršji se najprej naredi nad plitvimi ali le malo globokimi deli jezera; nad velikimi globoči¬ nami, tako imenovanimi kotli, navadno jezero nikdar ne zamerzne. Rečeno je bilo, da poletna toplota razgreva poveršnje plasti jezerske vode, in da je njih temperatura od zgor navzdol redoma manjša do one bolj ali manj debele plasti, ktere temperatura iznaša le + 4’1° C. Razloček med poveršnjo temperaturo in za¬ znamovano daljne plasti je po leti okolo 12 - 5°. Te razmere je Saussure pervi temeljito opazoval. Ko sta leta 1774. (o. avgusta) Mallet in Pietet toplomer potopila v Genevsko jezero 100 metrov (312') globoko, kazal je le 10’6° C (8'/ 2 ° R.); temu sta se jako čudila, in sicer tem bolj, ker je temperatura poveršnje vodne plasti merila 18'75° (15° R.), ozračja pa celo 25°. To je tudi bistroum¬ nega in neutrudljivega Saussura napravilo, da je od leta 1779. pri vsakej priliki opazoval temperaturo švajcarskih jezer. Sledeča ta¬ bela kaže dotične preiskave (Voyayes dans les Alpes; Neufchatel 1787-1796): 300 Naslednje raznoverstne preiskave temperature vode v švaj- carskih jezerih poterdile so Saussurovo opazko, da je na njih dnu skoro zmerom stanovitna ter da meri le + 4\1 do 5° C. Do 4’1° ohlajena voda, ki se je polegla na dno , ne ostane zmerom tu, kajti tla v zelo globokih jezerih imajo zmerom nekoliko višo lastno toploto, ki ohlajeno vodo zopet nekoliko ogreva, jo dela lehnejšo ter tako sili znova no poveršje jezera. Če se primerno globoko jezero na poveršji zamerzne, zavira ledena odeja prenaglo raz- hlajanje dolenjih vodnih plasti, zato jezera nikdar ne zamerznejo do dna. Zato ni led celo v severnih jezerih (na 74° severne širjave) nikdar črez 2 metra in pol debel, časih pa le 1\5 met. Tudi led globokih rek ni nikdar bolj debel. Samojedi prevertajo zmerom led na istem mestu, kjer je naj bolj debel, dobro vedoči, da bodo tu najprej prišli do vode. Ko se na poveršji začenja led topiti, razgreje se tudi poveršnja plast vode ter se zmerom bolj bliža temperaturi + 4 - l° C., o kterej je najgosteja in najtežja; zato se tudi takrat voda jame pretakati ter v posameznih plasteh vzdigovati in padati, dokler ni povsodi enake temperature. Temperatura poveršnje jezerske plasti se dosta bolj počasi prominja, ali zvišuje ali znižuje, kakor temperatura ozračja nad jezerom. Po leti se zrak nad jezerom na večer in črez noč naglo ohladi, in sicer mnogo bolj kakor voda , zato se nam zdi (jezerska) voda v poletni noči toplejša od zraka. Po zimi pa je hladnejša ko sapa o poldne, zato se po gostem megle po jezerih valajo. Temperatura zraka nad gladino vesoljnega morja. Temperatura zraka nad gladino vesoljnega morja se daleč od celin ali obrežja dan za dnevom dosta manj 301 prominja kakor nad suho zemljo. Nad ravnikom in sploh nad vro¬ čim pasom se na morji maximum in minimum v enem dnevu lo¬ čita komaj za 1 do 2’5°, nad suho zemljo pa za 6 do 7°; na zmerno toplem pasu je ta razloček nad morjem le 2 do 4°, nad suho zemljo pa 8 do 10 iu časih še več stopinj. Najnižo tempe¬ raturo ima zrak tudi nad morjem o solnčnem vzhodu , najvišo pa malo prej kakor nad suho zemljo, tedaj bliže poldne. Na vročem pasu je po A. Humboltu zrak nekoliko gorkeje ko morje (na poveršji), in sicer o poldne in polnoči za 0‘75° C. Nasprotno je našel I)uperrey, ki je na raznih širjavah vsake 4 ure meril temperaturo zraka in poveršnjega morja. Med 1850 opazkami bila je 1371 krat voda topleja od zraka nad njo. Iz tega sklepa A. Humbolt, da je morje od ravnika do 48° zemljepisne širjave (južne in severne) nekoliko topleje od poveršnjega zraka. Najvišo temperaturo poveršnjega morja je Beechev (izg. Biči) meril na 14° severne širjave in 102° zahodne dolgosti od Pariza, namreč 31'6° C. (25'3° R.), zrak onde nikdar ni meril črez 29’35° C. Temperatura gladine vesoljnega morja. Morje ne poserka v se toliko toplote kakor suha zemlja, pa je tudi dosta manj in dosta počasneje izžariva; zelo se pa razhlaja, ker se na poveršji neprestano in povsodi izpariva, dalje se razhlaja tudi po pretakanji vode —■ merzlejše in hladnejše — zlasti po tako zvanih morskih tokovih. Zarad teh in drugih razmer je voda morska jako različno topla, tu gorkeja, tam hladneja — prav po zemljepisni širjavi, nekoliko tudi po oddaljenosti od obrežja. Blizu obrežja je poveršnje morje za 2 do 3° topleje ko na širokem — odpertem morji. Pas naj toplejše morske vode po A. Humboltu ni po- tegnen ob ravniku, koder morje tudi ni najbolj slano, ampak razpet je med 5° 45' severne širjave in 6° 15' južne širjave; poprek meri njegova temperatura 28‘7° C. V obče, pravi Becquerel (izg. Bekerel) so one vode na vročem pasu najhladnejše, ki ob ravniku teko. Dalje od ravnika ravna se temperatura poveršnjega morja uže po letnih časih; vender se te premembe ne vjemajo s tempe¬ raturnimi premembami ozračja, naj se uže gleda na čas ali na njih velikost; kajti voda (morje) se dosta počasneje razgreva ka¬ kor zrak, in ta se razgreva tudi dosta bolj kakor ona. Na širjavi Kanarskih otokov je zračna temperatura v najtoplejšem in naj¬ hladnejšem meseci 24 do 18° C., maximum in minimum poverš¬ njega morja pa je po L. Bucliu 20 in 23 - 75° C. Na 46 in 50° se¬ verne širjave meri maximum in minimum poveršnjega Atlantskega oceana na evropski strani 20 in 5'5° C., zraka pa 17*75 in 2°. Onostran tečajnika, kjer odperto globoko morje ne zmerzne, je temperatura poveršnje njegove plasti 0° ali — 1°, ko je srednja temperatura več mesecev dolge zime nad suho zemljo — 10 do 12°, nad primorji pa —• 5 do 6° (pod lediščem). 302 Aime (izg. Eme) opazuje temperaturo vodnih plasti Sredo¬ zemskega morja našel je, da je ono na poveršji po dnevi dosta topleje kakor Atlantski ocean ob tej istej zemljepisni širjavi, po noči pa je časih nekoliko hladneje, isti opazovalec pravi, da silno vroče solnce na onih straneh, koder ni zelo globoko, razgreva celo dna Sredozemskega morja. Srednja letna temperatura površnje plasti je zelo enaka srednji temperaturi zraka nad njim; pomladi in po leti je nekoliko niža, jeseni in po zimi pa nekoliko viša od nje. Po zimi se nikdar ne zuiža pod 10° C., po leti pa je časih celo 26° C. (Ann. de chim. et de phys. Ser III. 15. 1). Opazovanje temperature p o v e r š n j e plasti mo r j a je preimenitno za vsakega pomorščaka. Termometer mu po gostem kaže, kako se ustvarjena morska tla. če termometer, kterega pomorščak potopi v morje, nagloma pade, mu je to gotovo znamenje, da najhladnejša plast morja, ki je na dno padla, ni daleč pod poveršjem, t. j. morje onde ni globoko. Primerno hladno je morje nad plitvicami in sipinami, kar se uže v tem kaže, da se nad njimi navadno megle valajo; kajti bolj hladna morska voda ohlaja tudi zrak nad seboj, tako da se vodna para v njem zgosti ter megle nareja. Benjamin Franklin je pervizapazil to razmero med nizko temperaturo vode in dotičniini plitvicami. J. FVilliams (izg. Viljems) je potem pokazal dejansko korist Franklinove opazbe ter je mesto globinomera rabil in vpeljal termometer. A. Humbolt (Voyage de Humbolt et Bonpland. Relation historicpie, I. 55 in 213) pravi: „Najslabši termometer z vinskim cvetom, če je le ob¬ čutljiv, je o hudem viharji in po noči, ali kedar koli se globinomer ne more rabiti, najkoristniše orodje v roki celo najbolj nevednega kermilca (pilota). — Vsi mornarji so se čudili videči , kako hitro je termometer padal, ko smo se bližali veliki sipini med otokoma Tabago in Granado (med Malimi Antilji). — Ko se temperatura globokega morja na široko in dolgo ni promenila za 0’3° C., zni¬ žala se je blizu plitvice za 2 do 3° C.“ To nizko temperaturo nad plitvinami in sipinami A. Humbolt razjasnuje s podmorskimi inerz- limi tokovi, ki ob položnih tleh iz globočine teko v poveršnje plasti vode ter jo močno razhlajajo. Koder se nad plitvicami ne vzdiguje tak podmorski merzli tok. morje onde tudi ni hladneje kakor nad velikimi globočinami. Tako je Du Petit Thouars (izg. Diptituar), imeniten francoski pomorščak, blizu otokov Marquesas (Avstralija) nenadoma pribrodil na plitvino, komaj 10 do 14 met. (6-8 fat.) globoko, a temperatura vode se je celo zvišala za 0 - 3° C. Zato one temperaturne premembe niso opazovali ob brego¬ vih raznih morij, kjer se merzli tokovi iz globin ob njih k višku ne vzpenjajo (Donati v Jadranskem morji, Aime, Saussurre, Mar- sigli, Donati v Sredozemskem morji). Ne glede na tečajni ledeni morji imajo ostali oceani na po¬ veršji na istih zemljepisnih širjavah zelo različno temperaturo. Po raznoverstnih opazkah je E. Schmied preračunil, da je tempe¬ ratura Atlantskega oceana ob ravniku poprek 26‘64° C. 303 Indijski ocean je uže nekoliko topleje: temperatura njegove poveršnje vode ob ravniku je 27 - l° C. in v Velikem oceanu celo 28'46° C. Napačno pa je misliti, da so rečeni oceani ob rav¬ niku najtopleji; kajti drugodi so na njih opazovali še dosta višo temperaturo; v Atlantskem oceanu Indijskem oceanu Velikem oceanu 5 ? . 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 3° 1' sev. širj 0 ° 1 ' u x ii n 9 ° 97 ' ^ ii ii 4° 19' rt „ ,, 7° 19° 16° 2° 5' 11 juž. sev. ? dolgosti od Par. 29’2° C. 102 vzh. dolg. „ 29-2° C. pri Galapagos , 82° 00' zah. dolg. , 81° „ „ , 152° „ „ , 113° vzh. „ . 113 1 /* 0 „ „ ■ 81 V 3 ° zad. „ 29-3° C. 29-7° C. 29- 7° C. 30- 4° C. 30-4° C. 30-5° C. 30-6° C. Ta najviša temperatura poveršnjega morja v rečenih oceanih ni (kar je uže A. Humbolt zapazil) na ravniku; opazovali so jo na ozkih progah, semtertjc komaj 1° širokih, in mestih, tu na severni, tam pa na južni strani od ravnika , semtertje celo do G° zemlje¬ pisne širjave pomaknenih. Temperatura morja v raznih njegovih globočinah. Premnogokrat so uže opazovali temperaturo morske vode v različnih globočinah ter jo primerjali s temperaturo poveršnjega morja. Povsodi so našli, da se temperatura morja od poveršja navzdol v globočino manjša, vendar ne redoma in tudi ne povsodi enako. V poveršnjih plasteh se zlasti na vročem in nekoliko tudi na zmerno toplem pasu prominja po letnih časih — po solnčnem ogrevanji. Povsodi pa se one razlike temperature raznih morskih globočin najbolj ravnajo po morskih tokovih, po gorkih in merzlih, po poveršnjih in podmorskih. Na vročem pasu — ob ravniku se temperatura od po¬ veršja navzdol v globočino dosta hitreje zmanjšuje kakor na viših zemljepisnih širjavah; prav naravno , kajti onde so črez leto in dan na poveršji primeroma najbolj razgreje, in podmorski tečajni tokovi prinašajo merzle vode, ktere temperatura se tam primeroma najbolj loči od temperature poveršnje vodne plasti. V Karaibskem morji je 450 do 1000 metrov globoko voda črez 21° C. (17° R.) hladneja ko na poveršji; in na ravniku so v velikih globočinah opazovali temperaturo, ki je bila skoro 26° C. niža ko na poveršji. Tudi v najbolj toplem morji pojema temperatura v raznih globočinah, kajti opazovali so v njih temperatura komaj 2° C. ve¬ liko. Solnčna toplota ne sega globoko v morje; v enem dnevu se vsled nje silno malo promeni temperatura celo poveršnje vode: po A. Humboltu je ta prememba le o tišini ali brezvetrenem času očitna ter znaša k večemu 1° C. Bolj očitna je prememba po letnih časih ali v enem letu; vendar se kaže največ le v poveršnjih morskih plasteh , tako da v obče 20 metrov globoko ni več čutiti 304 razločka med poletjem in zimo. Te premembe temperaturne so med povratnikoma dosta manjše kakor na viši h zemlje¬ pisnih širjavah, zlasti velik je razloček med zimsko in po¬ letno temperaturo poveršne vode v tečajnih morjih. Stalnega pra¬ vila za te letne premembe do sedaj še niso zasledili. Ko je Marsigli leta 1706. in 1707. opazoval morje v Ljonskem zalivu, videl je, da se temperatura Sredozemskega morja jako malo prominja po dnevnih in letnih časih. Aime je v sedanjem stoletji to natančneje opazoval. Našel je, da se v njem celo na najbolj ugodnih mestih dnevna prememba še pokaže 16 do 18 metrov glo¬ boko, letna pa 310 do 400 metrov globoko. Temperaturni minimum spodnjih vodnih plasti je enak srednji zimski temperaturi poverš- nje vode. Po južnih straneh njegova temperatura celo leto pojema od poveršja v globočino 300 do 400 metrov veliko; po severnih njegovih delih in straneh pa poleti tudi pojema od poveršja v glo¬ bočino, po zimi pa se poveršnje plasti bolj razhlajajo, tako da takrat temperatura od gladine do neke globočine rase; temperatura te globočine je po zimi okolo 12° C. Kako različno zlasti zarad morskih tokov pojema temperatura v raznih globočinah in na raznih mestih istega oceana, pričati sledeči temperaturni lestvici. Učenjaki in pomorščaki tako zvare Porkupinine ekspedicije so namreč na premnogih mestih severnega Atlantskega oceana merili njegovo temperaturo zunaj Kanala, me¬ seca julija 1869. leta. (Glej Peterm. Mitth. VIII. 1872 str. 315 sl.) Globočina v Temperatura ang. fat. (in metrih) 305 Blizu Hebridov: 200 fat. globoko se 8'5° C. 300 „ „ „ 8° C. 520 „ „ „ 7° C. 600 „ „ „ 6° C. 650 „ „ „ 5-2° C. ali dno. Iz opazeb na ladiji Porcupini tedaj sledi, da v severnem Atlantskem oceanu temperatura v raznih globočinah silno različno pojema. V širokem kanalu med Šetlandskimi in Faroerskimi otoci in na severovzhodni strani od Izlandije je v 200 do 300 fat. veli¬ kih globočinah uže 0° C., v sosednjem morji pa ob istej širjavi in v istej globočini še 8°. Po dosedanjih opazbah se lehko reče, da je morje 16 metrov globoko le za 0'5° C., 50 metrov globoko pa za 7'/ 2 ° C. hladneje kakor na poveršji. Od 50 do 200 metrov glo¬ boko temperatura vodnih plasti pojema bolj polagoma, od 50 do 100 le za 2 - 12" C., med 100 do 150 metrov velikimi globočinami le za 1'87° C.; še bolj polagoma pa pojema v globočinah od 200 do 600 metrov velikih. Zadnjič je v zemljepisnem društvu Londonskem poročal W y v i 11 e Thomson o toplini raznoverstno globokih vodnih plasti v Atlantskem oceanu, ktero so opazovali učenjaki na ladiji Cha- lenger. Ta ladija bila je nalašč opravljena za take znanstvene preiskave ter tri leta (od 1868 do 1871) se vozila po raznih stra¬ neh rečenega morja. Po tem sporočilu bila je 120 kilometrov (75 morskih milj) od otoka Tenerife temperatura morja na poveršji 18'5° C., 3491 metrov (1891 fat.) globoko pa le 2° C. Dva dni poslej so na 25° severne širjave in 20° zahodne dolgosti (od Green- wicha) z najnovejšimi in kaj izverstnimi orodji merili toplino morja v raznih globočinah; našli so jo, kakor kaže sledeči pregled: Globočina morja v Temperatura angleških fat. (in metrih) Zemljepis. 20 306 Globočina morja v Temperatura angleških fat. (in metrih) Na istem mestu so 25. svečana merili temperaturo vodne plasti 2800 fat. (5124 metrov) pod poveršjem ter našli jo 2° C. Drugi dan merili so jo šeglobokeje, namreč 3150 fat. (5773 met.) pod poveršjem in našli so jo le 1'9° C. Začetkom meseca sušca (od 4. do 10. dne) bila je na 21° 38' severne širjave in 44° 30' zahodne dolgosti (od Grecmvicha) temperatura poveršnje vodne plasti 23 - 3° C., temperatura 1000 fat. (3477 metrov) globoke plasti bila je le l'9° C., 2325 fat. (4255 met.) globoke pa le 1’7° C. in 2G75 fat. (4805 met.) globoke komaj 1'6° C. O teh preiskavah je slavni angleški učenjak W. B. Gar- penter meseca sušca (1874 1.) čital v ltoyal Institutioni ter s svojimi posledicami deloma poterdil stare misli in nauke o tempe¬ raturi razno globokih vodnih plasti Atlantskega oceana, deloma pa je za njo postavil prav nove zakone, po kterih se temperatura tega morja prominja. Najuižo temperaturo, namreč — 3'5° C. je Sabine (izg. Sebin) opazoval 68 fat. (124 met.) glpboko na mestu 67° severne širjave in 61° zahodne dolgosti (od Greemvicha), Itoss pa — 3.9° G. 680 fat. (1227 met.) globoko na mestu 67° severne širjave in 68° za¬ hodne dolgosti (Greenw.) — oba tedaj v Baffinovem zatoku. Na drugih zemljepisnih širjavah, na viših in uižili so pri enakej glo¬ bočini termometri kazali dosta višo temperaturo. Ross je našel na 61° severne širjave in 7° zahodne dolgosti (od Greemv.) in 950 fat. (1740 met.) globoko še + 2° C., Sabine 2'8° C. (900 fat. globoko na 60° sev. širj. in 58° zahodne dolgosti — Greeuw.), Lene 2'24 u C. (1081 fat. globoko pa na 32° sev. širj. in 42° zahodne dolg.), 2'9° C. pa v 709 fat. veliki globočini na 24° sev. širj. in 196° zahodne dolgosti. V obče so tedaj vodne plasti po temperaturi tako druga na drugi zverstene, da je poveršnja najtoplejša, dolenja pa najhlad¬ nejša. Temu pravilu nasproti so zverstene vodne plasti v Gren¬ landskem morji onostran 84° severne širjave in med 15° zahodne in 15° vzhodne dolgosti od Greemvicha; todi so namreč poveršnje plasti morja dosta hladneje kakor spodnje. Kjer je temperatura poveršnjega morja ravno 0° C., oude je 600 metrov (1800') glo- 30 ? boko 2 do 4° topleje. Preslavni Amerikanec Kane (izg. Ken) je 78° 50' severne širjave našel temperaturo na poveršji —34 - 32° C. (-27-5° R.), 2 metra in pol globoko pa le —3 - 34° C. (—2'67 R.). Scoresby (izg. Skorsbi) je na zahodni strani od Spicbergov na 79° sev. širjave meril meseca junija 200 fat. (36G met.) globoko 4- 2-4 1 * C., 7G1 fat. (1392 met.) globoko pa + 3 - 4° C., v aprilu je onde bila temperatura skoro v vseh plasteh od 40 do 230 fat. (73—420 met.) globoko malo črez 0°, v večih globočinah pa je nekoliko rasla. Isto je kapitan Ulve opazoval 11. septembra 1. 1871. na severni strani od Spicbergov, namreč 81° 20' sev. širj. in 18° 42' vzhodne dolgosti (Greemv.): temperatura morja je bila na poveršji 1'1° C., 300 fat. (550 met.) globoko pa 5'G° C. Bistroumni Sco- resby (An account of the arctič regions — Edinburgh 1820 I. 209) misli, da se topli in zelo slani Zalivski tok na onih severnih širjavah vsled nasprotnega merzlega toka oberne proti Spicbergom, ter tam dalje proti Severju teče v podmorskih plasteh; kajti nje¬ gova voda je sicer toplejša nego oiulotne poveršnje plasti, vendar je dosta bolj slana in zarad tega tudi dosta težja kakor poveršnje, če prav zelo merzlo morje. Da merzla tečajna morja tudi v najhujši zimi ne zamerznejo do dna, pripisujejo sledečim vzrokom: Poveršnje ledovje brani, da se spodnje plasti vodo ne morejo preveč razhladiti; ravniški tokovi prinašajo jim toplo vodo, ki se z merzlo meša in njeno temperaturo zvišuje; prevelik tlak, s kterim zgornje plasti morja tišče na spodnje. Fizika je namreč s poskusi dokazala, da zelo tlačena voda veliko težje zmerzne kot netlačena t. j. voda, na ktero tišči velik tlak, mora se dosta bolj razhladiti, da zmerzne, ko voda brez takega tlaka. Primerno se mora voda za 1° C. bolj razhladiti, da zainerzne, če na njo pritiska tlak od 133 atmosfer. Preračunih so, da tak tlak mora voda prenašati v globočini 1385 m. (42G0') veliki. Ledišče morske vode v tej globočini ni več pri — 2° C., ampak še le pri — 3° C. Take globočine so pa v od- pertih tečajnih morjih prav navadne. V večih globočinah se le¬ dišče morske vode še bolj zniža; tako zainerzne voda 3900 met. (12000') globoko še le potem, ko se je do — 5° C. razhladila. In tudi take globočine so uže merili v evropskih delih Severnega le¬ denega morja. Sledeča tabela, po Lenzu sestavljena (Pogg. Ann. E. II. 615), naj kaže temperaturne razmere Atlantskega oceana, razdeljenega v pasove po 3 zemljepisne stopinje široke, na poveršji in na pri¬ stavljenih med seboj zelo enakih globočinah. 20 * 308 Iz razverstenili opazek sledi očitno, da v Atlanskem oceanu v globočini poprek 130 metrov veliki vodna temperatura rase od 48° do 27° severne širjave, in sicer se narašča od 12° C. do 20'5° C. Zadnja ta temperatura (20'5° C.) se obderži v isti globočini od 27" do 20° severne širjave; dalje proti ravniku pa pojema ter je od 15° širjave do ravnika stalna 14‘5° C. V obče je temperatura vesoljnega morja v velikih globočinah še pod -f- 4°. V Indijskim oceanu so na 27° 47' severne širjave merili na poveršji temperaturo 29'7° C., okolo 1220 metrov globoko pa le 3'5°; na 4° 23' severne širjave in 28° 26' zahodne dolgosti od Pariza so v Atlantskem oceanu merili na poveršji temperaturo 27° C., 1280 metrov globoko pa le 4°. Take razlike se pojasnujejo z različnimi morskimi tokovi. V Sredozemskem morji (in v drugih zapertih morjih) niso opazovali tako nizkih temperatur v globoči¬ nah, ker je merzlim tečajnim tokovom popolnem zagrajeno. 309 Temperatura nekterih morskih tokov. Ravniški tok v Atlantskem oceanu (gl. str. 191 in sl.) je za 2 do 3° C. hladneje ko bližnje morje ob straneh (v raznih letnih časih), njegova temperatura meri namreč 23'87° C.; pri An- tiljih meri po zimi poprek 26°, po leti pa 27‘5° C. V Mehikanskem morji se njegova voda še bolj razgreje, tako da je Zalivskega toka igl. str. 192) temperatura pri Kubi 30° C., t. j. dobro 5° viša ko temperatura Atlantskega oceana na istej zemljepisni šir¬ javi; 10 zemljepisnih stopinj dalje na Severji meri še skoro 29°. Predolgo ohrani svojo toplo vodo, ki se zlasti po severovzhodni polovici Atlantskega oceana razširja in ondešnjim pokrajinam pri¬ naša premnogo toplote. Zato je po Scoresbyu vzhodna polovica se¬ vernega Atlantskega oceana poprek 8'2° C. toplcja nego zahodna. Se vero afriški tok je pri Kapverdskih otocih za 4‘5° C. hladneje nego bližnji ocean; dalje proti jugu se njegova voda raz¬ greva ter ima v zalivu Gvinejskem sredi toka 29° C. (23'1° R.), na južni strani, kjer se hladnejega Ravniškega toka zadeva, pa le 27’5° C. (22'2° R.). — Južni Gvinejski tok ima na meji pri bregu Gabunskem 25° C., sredi pa 25 do 26°; po takem je skoro za 4° (3'7°) C. topleje od bližnjega oceana. — Lagullaski tok ima 21° C. t. j. 5° več ko ondešnji ocean; na kraji ondešnje sipine le 20°, na sipini sami pa je voda 3° (2'4° R.) hladneja od bližnjega oceana. Antarktični tok v Velikem oceanu ima na 60° južne širjave 082° C.; na 50° juž. širj. 2 - l°; na 45° juž. širj. 6° in na 35 juž. širj. uže 18‘27° C. — Tok e rta Horna ima v aprilu 14'25° C., na zemljepisni širjavi Magelhaenove ožine 9'1°. — Humboltov tok morski ima na zemljepisni širjavi mesta Valparaiso 1P37 0 , mesta Cobija (izg. Kobiha sedaj vas La Mar imenovano) 17-75°, mesta Arike 18 - 25°, mesta Pisco 18'87°, mesta Lime 19-3°, mesta Tru- xillo (izg. Truhiljo) 20'6° in erta Blanco 23 - 5° na vzhodni strani, 18-8 0 C. pa na zahodni (gl. str. 194). — Široki Ravniški tok v Velikem oceanu ima onostran ravnika med 10 in 20° juž. širjave poprek 24‘6 do 25’6° C. (med 107 in 122° zahodne dol¬ gosti od Pariza), dalje na zahodu (med 122. in 137. pulodnevni- kom) uže 26’2 do 27°, pri Tahiti pa 27‘5° C. Na poludnevniku 180. so opazovali največo temperaturo južnega poluobla, namreč 29‘25" C.; voda zunaj toka je povsodi 5do 10° C. hladneja. — To stran ravnika ima Ravniški tok ob severni svoji meji 23 - 5° C., na 20 n severne širjave uže 25°, in na 10° severne širjave pa na ravniku 17'6° C. Na severni in zahodni ..strani od Nove Gvineje celo 35° t. j. najvišo temperaturo v Velikem oceanu. — Japonski tok (gl. st. 195) ima 25, 20 in 2(3° C. t. j. dobro 2-3 (1*9® R.) več toplote kakor Ravniški tok Velikega oceana ob njegovi severni meji. De Tessan je 27° 15' severne širjave in 175° vzhod. dolg. meseca avgusta mu opazoval 27° C.; ta toplota njegove vode se 310 če dalje proti Severju tem bolj zmanjšuje. 18° C. (na 41° sev. šir. in 161° vzbodn. dolg.) , 12'6° (na 43° sev. širj. in lG07 2 n vzhod. dolg.). Zunaj toka padla je temperatura na 11*6° C. ter je bila do Kamčatke 11 do 9° C. (9—7'3° K.) — Beringov tok ima 8'2° C. Ravniški tok v Indijskem oceanu (takega so opazo¬ vali le na južnem poluoblu med 100° vzhodne dolgosti in otokom Rodriguez’om) je tudi od vzhoda proti zahodu če dalje bolj topel: v to mer rase temperatura njegove vode od 22 do 26° C. (17 - (> do 21*6° R.). — Mozambiški tok (gl. st. 190) ima na šir¬ javi erta Ras-Asira (Guardafui) 30"5° toplote; ta temperatura mu dalje proti jugu hitro pojema, tako da je v Mozambiškem prelivu le 18'do 18'75 0 C. (14-4-15-2° It.), pri Fort Natalu pa je sedaj 22°, sedaj 23° C. — V Rud e čem ali Arabskem morji ima voda v ozkem prelivu Babel Mandebu poprek 30° C. (24° R.), mestu Moki nasproti 29"2 () , blizu Džidde 28"87 do 27"75° C., po severni polovici sploh 25° in na najbolj severnem konci 21'7° C. Izokrime. Dana (izg. Done), slavni severoameriški prirodozuanec, je pervi (po opazkih Maury’a, Wilkes’a, Humbolta, Duperrey’a, D’ Urville’a, Kotzebua, Beechey’a, Fitzroy’a, Vaillanfa in Ross’a) s čertami zvezal vsa mesta morske gladine, ktera imajo v najmerz- lejšem meseci (in sicer 30 dni zaporedoma) enako najnižo tempe¬ raturo. Te čerte je imenoval izokrime („čerte iste največe mcrzlote 11 ); one tedaj ne kažejo temperature morskega poveršja v istem času, kajti najhladnejši meseci so v raznih morskih pokra¬ jinah različni. Posebno imenitne so izokrime za razširitev in raz¬ delitev morskih živali. Izokrima od 20° C. (68° F.) na obeh stra¬ neh ravnika meji oni predel toplega morja, po kterem le žive ko¬ rale in premnoge druge morske živali. Sredi tega je pas, omejen z izokrimami od 23’3° C. (74° F.), pravo vroče stanovališče naj¬ manjših in najbolj občutljivih koral, po kterem pa živi tudi pre¬ mnogo drugih morskih živali. Obsega pa ravnisko otočišče Veli¬ kega oceana, poprek do povratnikov. Sredi tega pasa je zopet vroča proga omejena z izokrimami od 26-5” C. (89" F.), ki ob¬ sega morje nizkih koralskih otokov; na njej se Veliko morje raz- grejo do 31° C., kakoršne toplote v Atlantskem oceanu do sedaj niso opazovali. Razdelitev toplote v ozračji. Ko bi zemlja bila popolnem okrogla, in ali črcz in črez z vodo pokrita , ali pa vsa suha in po polnem enakomernega po¬ veršja, in ko bi ozračje nad njo nikakor se ne pregibalo, razdelila se bi solnčna toplota po vseh krajih njenega poveršja in ozračja popolnem po razmeri njih zemljepisne širjave. Po zemljepisni 311 širjavi se namreč ravna visokost, do ktere solnce na svojem dozdevnem vsakdanjem in letnem potovanji dospe nad obzorom; po tej solnčni visokosti nad obzorom pa se ravna kot, pod kterim solnčni žarki (toplotni trakovi) na zemljo padajo; po zemljepisni širjavi se tudi ravna dolgost svetlega dne, po tem pa daljši ali krajši čas solnčnega obsevanja. Ko bi se le po tej razmeri toplota razdeljevala po zemeljskem oblu, bilo bi lehko za vsaki kraj mno¬ žino nje preračuniti, kajti ona se množi v razmeri kvadrata cosi- nusa zemljepisne širjave; in temperatura Rakovega kraja na zemlji bila bi cosinus njegove zemljepisne širjave pomnožen s temperaturo na ravniku. Ker zemlja ni tako enakomerno ustvarjena, razdeli se tudi toplota silno različno po njej. Kaj različno se toplota deli po ozračnih plasteh različne nadmorske visokosti; pojema namreč na potu z nižave v višavo, z ravni v gore, skratka po nadmorski visokosti od zdol navzgor. — Zrak ni po polnem prehoden za toploto; solnčni žarki gredo le po nekoliko skoz njega ter ga na tem prehodu razgrevajo. To se pa ne godi enako po vseh zračnih plasteh, ker so to med seboj zelo različne. Spodnje plasti so dosta gosteje ter se tudi bolj ogrejejo kakor gornje, ki so dosta tanje ali redkeje; kajti lizika uči, da se gosta sapa dosta bolj ogreje kakor redka enake prostornine pri enakem toplotnem izviru. Po tem se ni čuditi, da se zrak v do¬ linah bolj ogreje kakor na bližnjih visokih hribih. Razen te neposrednje toplote je zrak še več dobiva po izžarjanji zemlje in raznih stvari na njej, mnogo tudi po dotiki z razgreto poveršino zemeljsko. Ta dva izvira toplote sta ravno, ki tako zelo povišata temperaturo gostih doljnih zračnih plasti v primeri z gornjimi redkimi. Kajti silno natančne preiskave (Danieli) so pokazale, da moč neposrednjih solnčnili žarkov v ozračji rase od ravnika proti tečajema, in od poveršja zemeljskega navzgor. Zavira in slabi pa jih oh ravniku in na poveršji go¬ tovo ne sama debelost ozračja in velika gostost njegovih plasti, kajti dotične preiskave so na raznih zemljepisnih širjavah se ver- šile večidel pri enakem zračnem tlaku. Tej prikazni imamo prej ko ne pripisati, da je po vročem pasu razloček med zračno tem¬ peraturo na solnci in v senci tako neznaten; Al. Ilumbolt ni v Kumani (10° 28' sever, širjave — v Južni Ameriki) nikdar opa¬ zoval večega, kot 3'G U C. (2'9° R.), na Jamajki pa 3'1°. Na sred¬ njih zemljepisnih širjavah znaša razloček med temperaturo na solnci in v senci G do 9° C., in še veči je po merzlem pasu. Scoresby poroča (Accaunt of thc Arctic regions I. 378), da se časih v Se¬ vernem ledenem morji smola, s ktero je ladija zamazana, na strani, k solncu oberneni, topi, na nasprotni strani — v senci se pa prenaglo zopet sterdi t. j. solnčni žarki zvišajo temperaturo ondotnih pu¬ ščobnih krajev na 26'G do 32° C. (80 do 90° F. (ko je zračna tem¬ peratura v senci skoro — 7° C. (malo nad 20° F.). 312 Precej se zrak razgreva tudi po tako zvani razvezani to¬ ploti. Razni vetrovi prinašajo iz gorkih krajev vodne pare v hlad¬ nejše kraje, kjer se zgoste v megle in oblake, dež in sneg; vslcd te premembe skupnosti sc razveže toplota, z njimi iz toplejših krajev prišedši, ter primerno pomnoži temperaturo ondotnega kraja. Ko se zrak razgreje, skuša se raztegniti; ker ga navzdol terda zemlja ali pa voda zavira, raztegne se navzgor, se redči in k višku vzdigne. V višavi se hitro razhladi, ker ga merzla sapa od zgor na vzdol prešine. Razhladil se bi še dosta bolj, ko bi vzdiguje se ne nosil s sabo premnogo vodne pare, ki se zgosti v oblake; raz¬ vezana toplota nekoliko pomnoži temperaturo ohlajenega zraka. Oblaki zavirajo tudi solnčne žarke na njihovi poti na zemljo ter jih silijo ogrevati zgornje zračne plasti, zlasti pa oblak, iz kterega dež pada in dolenjim zračnim plastem časih celo toploto (gornjih zračnih plasti) prinaša. V obče se lchko reče, da pregibanje zraka ima premnogo upliva na temperaturo vsakega kraja. Zvišajo jo topli vetrovi, znižajo pa merzli. Z ozirom na pregibanje zraka ima tudi lega visokega gorovja mnogo upliva na temperaturo; ne le zato, da z visokih gora rada piha merzla sapa v nizke ravne in primorske kraje, ampak posebno zato, ker dolga pogorja tii zapi¬ rajo pot gorkim vetrovom ter jih odganjajo v stran ali pa v više zračne plasti, kjer se hitro ohlade, tam pa varjejo dežele in pokra¬ jine pred merzlo tečajniško sapo ter jo raznoverstno odganjajo v stran. Kakor vetrovi na suhi zemlji, tako zelo enako piominjajo morski tokovi temperaturo primorskih pokrajin in namorskih mest in otokov. Merzli tokovi s svojimi ledniki jo znižujejo, gorki pa zvišujejo. Pregibanje vesoljnega morja in vesoljnega zraka — morski tokovi in razni vetrovi — je najimenitniši vzrok tako mnogoverstne raz¬ delitve toplote po zemlji. Brez tega pregibanja bi na vročem pasu naredila se tako huda vročina, da bi sežgala vse rastline, nasproti bi pa na merzlem pasu in na visokih in srednjih gorah neizmerne snežnine in velikanski ledniki pokrivali zemljo, da bi nič ne ro¬ dila in nikogar ne živila, da bi ljudje in živali celo do nje ne mogli. To očitno spričuje preveliko važnost teh jako gibljivih te¬ kočin na zemlji. Sploh ima morje premnogo upliva na vreme vseh primorskih dežel in pokrajin, namorskih mest in otokov. Suha zemlja se dosta hitreje razgreva, kakor morje; zato morje — ne¬ koliko tudi, ker pri izparivanji potrebuje ali zveze dosta toplote, ne pripušča, da bi se zrak nad njim in nad bližnjimi pokrajinami in otoci tako zelo razgrel, kakor daleč od morja na istej zemlje¬ pisni širjavi. Nasproti se tudi suha zemlja in zrak nad njo hitreje razhladi kakor morje — in ker to neprestano napolnuje ozračje s parami in tako nad morjem in nad bližnjo suho zemljo pomno- žuje močo v podobi dežja in snega ter ozračju daje mnogo razve¬ zane toplote, zvišuje njegovo temperaturo. Nikjer se ta upliv bliž¬ njega morja in njegovih tokov ne kaže tako očitno kakor na Ir¬ skem, Veliki Britaniji, na Norveškem obrežji, v severni Kaliforniji, 313 ob Oregonskem primorji v Severni Ameriki. — Nasproti se sredi zemljin daleč od morja po leti zemlja in zrak nad njo silno raz¬ greva, po zimi pa se toplota pod skoro vedno jasnim nebom močno izžariva; v tem slučaji se temperatura zelo zniža — huda zima; v onem se temperatura zelo poviša — vroče poletje. Dokaj moči na toploto in merzloto vsakega kraja ima tudi podoba dotične po¬ krajine. Z gozdovi zaraščene dežele se tako močno ne ogrejejo, a gozdovi zavirajo tudi premočno izžarjanje enkrat razgrete zemlje. Fizika uči, da je izžarjanje toplote iz vsake stvari (t. j. nje raz- hlajenje) v enaki razmeri z njeno poveršino; zato izžariva s travo in zelišči pokrita zemlja toploto dosta močneje, kakor gladka ali vsaj le s peskom pokrita tla. Nasproti se gladka in zlasti s pe¬ skom pokrita tla pri solncu tudi bolj razgrejejo kakor z rastlinami zaraščena zemlja. Da mokrotna ali celo močvirna zemlja ima vso drugačno moč na temperaturo ozračja nad njo kakor suha, rečeno je bilo uže na nekem drugem mestu. Premembe zračne temperature. Dnevna temperatura toplote v ozračji. Iver je solnce dosta veče, kot zemlja, obseva nad polovico njenega poveršja, po Meechu namreč 0'500231 vsega poveršja; po takem je pas od solnca obernenega poluobla, kterega njeni žarki še zadevajo, okolo 29'/ a kilometra (18*29 angl. milj) širok; ker se pa solnčni žarki v ozračji lomijo, razširi se ta pas črez dvakrat tako velik prostor. A zemlja ne dobiva samo toplote, ampak je tudi neprestano izžariva — izgublja. In ravno to dobivanje toplote od solnca in nje izžarjanje v merzli svetski prostor na- reja premembe zračne temperature. Obsevanje zemeljskega po¬ veršja pa se ravna po vertenji zemlje okolo osi (ali po dozdevnem potovanji solnca v 24 urah, v enem dnevu) in po njenem teku okolo solnca (po dozdevnem potovanji solnca v enem letu); zato ločimo dnevne in letne premembe zračne temperature. Dnevne ali 24urne premembe zračne temperature so po raznih krajih zemeljskega poveršja jako različne. Ob ravniku sta celo leto noč In dan enaka, namreč po 12 ur dolga, zato se todi zračna temperatura po poludnevni ali 12urni dobi redoma prominja. Nasproti vlada ob tečajih sedaj poluletna noč, sedaj poluletni dan, zato na tih točkili ni pravih dnevnih prememb zračne temperature, kakoršno opazujemo povsodi med ravnikom in tečajema. Na merzlem pasu so te premembe najbolj različneIri sicer se ravnajo — ne glede na 2 uri, ali več dni, tednov in celo mesecev dolge noči — tudi v dolgih (24 ur, več dni, tednov in mesecev) dneh po solnčni vi¬ sokosti nad obzorom; posebno očitne so pa na merzlem pasu v onih dneh, v ktcrili solnce izpod obzora vzhaja in za obzor zahaja. Po vročem in zmerno toplem pasu se dnevna temperatura razno- 314 verstno prominja po sedaj daljšem dnevu, sedaj daljši noči, ki sta po zemljepisni širjavi v raznih letnih časih kaj različno razdeljena med 24 ur. (Glej: Jesenkov — Občni zemljepis str. 20 in 21.) Ta različnost se še pomnoži po neštevilnih prirodnih razmerah. Po solučnem zahodu ne dobiva zemlja z ozračjem vred nepo¬ sredno nikakoršne toplote več in po dnevi dobljeno se neprestano izžariva, t. j. ona se neprestano razhlaja: ravno pred solnčnim vzhodom se je najbolj razhladila. Ta čas je nje temperatura naj- niža v teku enega dne; pravijo jej dnevni minimum. Po teo¬ retičnih preiskavah Lamontovih nastopi minimum dnevne tempera¬ ture zmerom ravno o solnčnem vzhodu; s tem pa se popolnem ne skladajo dotične opazbe na raznoverstnih krajih zemlje. Ob rav¬ niku se ponavlja zmerom o istem času, in sicer tu, kakor sploh na vročem pasu, pa tudi na tečajih in po tečajnih pokrajinah, nastopi res o solnčnem vzhodu ali le malo pred njim. Na Javi in Sumatri in drugodi so v enem dnevu opazovali najnižo temperaturo res ravno ob šestih zjutraj — ob solnčnem vzhodu. Po zmerno toplem pasu se pa čas najniže dnevne temperature tem bolj prominja, čim bolj se noč in dan prominjata po svoji dolgosti. Ko svetli dan rase, nastopi minimum zmerom razmerno dosta pred solnčnim vzho¬ dom, po srednjih evropskih deželah pol ure, ali eno uro in še nekaj več pred njim. Tako poprek v celem letu v Padovi (45° 24' sever, širj.) 1 uro 7 minut pred solnčnim vzhodom, Leith-u (55 59 / ,, ,, ) 1 ,, 4 ,, ,, ,, ,, Solnce je z ozirom na Padovo takrat še 17° 24' pod obzorom, z ozirom na Leitli pa 11° 18.' V Kristijaniji na Norveškem pa je najniža temperatura meseca sušca in avgusta o solnčnem vzhodu, junija pa celo pol ure po njem, in decembra 48 minut pred njim. Na južnem poluoblu se čas najniže dnevne temperature veliko bolj vjema s solnčnim vzhodom kakor na severnem. — Zarad raznih vetrov se večkrat pokažejo razne izjeme. Tudi na večih višinah nad morjem nastopi najniža temperatura navadno dosta prej, kakor v bližnjih nižinah, prej ko ne, ker se gornje hladne zračne plasti znižujejo, ko na večer spodnje tople prenehajo se vzdigovati. Naj viša temperatura v enem dnevu, navadno dnevni ma- ximum imenovana, nastopi zmerom nekoliko poslej, ko je solnce dospelo do svojega verhovišča (t. j. popoludne) in sicer tem bolj poslej, čim daljši je svetli dan v primeri s temno nočjo. Pred solnčnim vzhodom najbolj znižana temperatura začenja takrat zopet rasti, kajti solnčni žarki so od jutra do poldne zmerom gorkejši in, rekel bi, nabiraje se, zemlji in zraku dajo več toplote, ki jo oba v merzli svetski prostor izpuščata — izžarivata. Da najviša temperatura ne nastopi ravno o poldne, ko solnce stoji v verho- višči — v poldnevniku vsakterega kraja, je prav naravno. Res da solnčni žarki takrat na zemljo padajo pod največim kotom, da imajo največo moč, a ozračje neposredno le malo ogrevajo; to namreč dobi največ toplote po izžarjanji toplote iz zemlje in zlasti po neposredni dotiki dolnje zračne plasti z razgreto zemljo: in ta dva 315 vira zračne toplote sta (v primeri z izžarjanjem v merzli svetski prostor) ravno nekoliko po poludne najmočnejša. Po vročem pasu, n. pr. na Javi in Sumatri nastopi dnevni maximum okolo ene ure popoldne. Po zmerno toplem pasu nastopi po zimi tudi okolo ene, po leti pa okolo dveh. Krajinske in druge razmere imajo mnogo vpliva na čas dnevne najviše temperature. Ob bregovih — sploh kjer pihajo morniki in Sušniki, nastopi maximum dosta prej, ko na krajih iste zemljepisne širjave po sredi suhe zemlje. Po zimi prestavijo gorki vetrovi dnevni maximum po gostem v noč i. t. d. Tudi po nadmorski visokosti nastopi maximum v različnih časih. Na sv. Bernardu (2485 metr. nad morjem in 45° 50' severne šir¬ jave) premika se največa temperatura v teku časa od zime do po¬ letja od 40 minut po poldne do 1 ure in 15 minut, v Genevi (376 metrov nad morjem in 46° 12' severne širjave) pa v istej dobi od ene uro in 53 minut po poludne skoro do treh (2h. 57 m.); v Pa¬ dovi prestopa maximum od 1 ure in 3 minut (novembra) do 3. ure in 5 minut (aprila), v Leithu (izg. Litsu) pa od 1 ure in 4 minut (oktobra, decembra) do 4 uro in 1 minute (julij), ali v Leithu na¬ stopi maximum več ko pol ure pozneje. Na vročem pasu se temperatura ne prominja posebno zelo črez leto in dan; primeroma močno pa se prominja v teku ednega dne: noči so onde najmerzlejši čas v letu ter bi jih skup primerno imenovali zimski čas vročega pasa. Primeroma največi razločki med maximumom in minimumom v 24 urah (v enem dnevu) so daleč od morja, zlasti sredi Afrike, kjer se vslcd posebne pristvar- jenosti pod vedno jasnim nebom, zemlja po dnevi silno razbeli, a lio noči tudi premočno izžariva toploto v merzli svetski prostor. Razloček znaša časih črez 35° C.; ena sama noč velblodom, potu¬ jočim prek velikanske puščave Sahare, po gostem neizmerno ško¬ duje. Po dnevi se tla razgrejejo, da bi lehko jajca v pesku kuhal, a po noči se sapa tako razhladi, da potnikom večkrat zmerzne voda v mehovih. Na planotah Južno-ameriških Kordiljer, nadkte- rimi je skoro vedno jasno nebo razpeto in ki imajo 10° do 14° C. (8°—1P5° R.) srednje letne topline, je časih razloček med po- dnevno vročino in ponočnim hladom tolik, da ponočni mraz po¬ konča najlepšo setev. Ob morji uže vsled njegovega upliva raz¬ ločki med najvišo in najnižo temperaturo dnevno niso tako veliki, zlasti onde ne, kjer vlada tako zvano namorsko podnebje. V Kri- stiansborgu na primorji Gvinejskem (5° 24' severne širjavo in 27‘2° C. srednje letno temperature) znaša vsled posebnih naravnih razmer rečeni razloček časih v maji črez ali okolo 13°, na otoku sv. He¬ lene (15° 15' južne širjave in le 2Q'25° C. srednje letne tempera¬ ture ' le okolo 3°; poprek jo po krajih z namorskim podnebjem dosta manjši (2° do 6°) kakor na krajih s celinskim vremenjem (v Sibiriji znaša črez 11°. Razloček med največo (poduevno) in najnižo (ponočno) tem¬ peraturo rase na ravniku v enaki razmeri z visokostjo solne a 816 na nebu (le v Vzhodni Indiji se na predelu ondotnih monzunov zmanjšuje), ter je največi ob času spomladanskega in jesenskega enakonočja, ko solnce opoldne stoji v nadglavišči; najmanjši pa je ob času poletnega in zimskega kresa, ko solnce o poldne črez leto in dan najniže stoji. Razloček tani posebno velik; kajti maximum in minimum sta si v razmeri kakor 20:18. Tudi na zmerno toplih pasovih so zarad istega vzroka največi in najmanjši razločki spomladi in jeseni. Spomladi primeroma veliki kakor na vročem pasu, je¬ seni pa majheni, kakor dalje proti tečajema. Isti razloček med pcalnevno in ponočno temperaturo rase po tečajnih deželah (na merzlem pasu) spomladi primeroma jako hitro, dokler ondotni led terd ostane ter skup deržeč se nareja razmere primerne razmeram celinskega podnebja. Od poletja na jesen je dosta manji, ker goste megle zavirajo in zmanjšujejo podnevno razgrevanje solnca a tudi ponočno izžarjanje toplote, in ker se spomladi megla nikdar toliko časa ne nareja kakor jeseni, ko jo posebno pospešuje hitro razhla- jenje zraka in počasno vode. Rečene razmere naj pojasnuje sledeča tabela; kaže namreč za nektera mesta na raznih pasovah srednje razločke med največo in najnižo temperaturo istega dne v dvanajsterih mesecih celega leta. Ti kraji so po legi: 3i7 O o O <12 >• f> P co co o

“5 02 rO ^ -4-3 g 02 § S ■§ “ g* -S <1 W O H 02 rD a 02 > O >H 02 rO a 02 02 02 P 318 Ob solnčnem zahodu je po Lamontu temperatura časih za 1° C. veča kakor srednja dnevna temperatura, večidel pa je med njima tako mali razloček (temperatura o solnčnem zahodu je namreč za malo veča od srednje dnevne), da se leliko brez posebne napake povsodi postavi edna za drago. Letne premembe toplote v ozračji. Vsaka točka zemeljskega poveršja celo leto — noč in dan izžariva toploto, dobiva pa jo le polovica tega časa, namreč po dnevi. Vsako točko na zemlji tedaj solnce enako dolgo obseva; če je vsaka ravno toliko (po obsevanji solnca) dobiva, kolikor je (po iz- žarajnji) izgublja, ostati mora srednja njena temperatura stano¬ vitna. Razdeli se pa toplota po zemeljskem oblu silno različno in sicer zarad njenega teka krog solnca in zarad naklonjenosti nje osi proti ravni, skozi ravnik položeni. Res, da solnce sedem dni dalje ostane na severnem poluoblu ko na južnem ter na tem po¬ letje podaljša, a za to južno poluoblo ne dobiva manj toplote od solnca, kajti uže Lami)ert je v preteklem stoletji bistroumno in natančno dokazal, da se solnce, ko na južnem poluoblu stoji, temu toliko približa, kakor nikdar na severnem poluoblu, ter mu daje toliko več toplote, da se oni razloček med daljšim in krajšim po¬ letjem po polnem poravna. Tečaja imata poluletni (svetli) dan in poluletno (temno) noč; razloček temperature v nasprotnih teh poluletnih dobah je silno velik, tako velik, da je razloček med največo temperaturo o poldne in najmanjšo o polnoči ob času tečajnega poletja v primeri ž njim popolnem neznaten. Ob ravniku se neprestano verstl 12 ur dolga noč za 12 ur dolgim (svetlim) dnevom, ali solnce onde zme¬ rom enako dolgo (ravno polovico dne) zemljo obseva. Ko o času enako¬ nočij solnce navpik nad ravnikom stoji, imajo onde njegovi žarki največo moč, najmanjšo pa, ko se je solnce najbolj oddaljilo od ravnika, ali do severnega ali pa do južnega povratnika — o času poletnega in zimskega kresa; vendar temperaturni razločki med štirimi temi dobami (med dvema poletji in dvema zimama) v letu ob ravniku niso še tako veliki, kakor med največo in najmanjšo dnevno temperaturo (med svetlim dnevom: dnevni maximum, in temno močjo: dnevni minimum.) Od ravnika proti povratnikoma (na tropičnem pasu) solnce v letu sedaj bolj, sedaj manj dolgo stoji nad obzorom; in tudi moč njegovih žarkov je različna, največa je takrat, ko solnce opoldne v nadglavišči stoji, kar se na vsakem kraji tega pasa dvakrat na leto zgodi, vendar ne povsodi ob istem času. Maxima se namreč tem bolj približata drug drugemu, čim bliže povratniku dotičnikraj stoji, tako da se ob povratniku združita v en sam maximum; nad povratnikom namreč solnce le enkrat v letu stoji v nadglavišči, ker ko hitro ono dospe do rečenega vzporednika, verne so zopet od njega proti ravniku in črez tega do nasprotnega povratnika. Naj- niža temperatura v letu bode na vsakem kraji tega pasa nastopila 319 takrat, ko je soluce naj dalje od njega. Ker pa ločimo dva ma- xima, ločiti je treba tudi dva minima med njima. En minimum se mora od ravnika proti povratniku tem bolj skerčiti, čim bolj se maxima približata drug drugemu; na povratniku tedaj popolnem izgine, zato pravimo kraji na povratniku imajo v letu en sam maxi- mum in en sam minimum, ki nastopita o kresovih: na severnem po¬ vratni kuje najviša temperatura o poletnem kresu, najnižo pa o zimskem. Na zmerno toplem in merzlem pasu svetli dnevi (čas solnčnega obsevanja) poluleta rasejo, poluleta pa pojemajo; a na teli pasovih se ne prominja močno le čas solnčnega obsevanja, am¬ pak prominja se tudi zelo moč solnčnih žarkov po različnih letnih časih. Čim daljši je (svetli) dan, tem više solnce o poldne stoji in pod razmerno tem večini kotom padajo njegovi žarki na zemljo. Zato se temperatura zračna na teh pasovih v teku leta tako pro¬ minja, da imajo vsi kraji le en sam maximum in en sam minimum in sicer v določenem času sedaj najvišo (maximum), sedaj najnižo (minimum) temperaturo. Razloček med najvišo in najnižo tempe¬ raturo mora razmerno tem veči biti, čim bliže je kraj tečajema, kajti po veči zemljepisni širjavi je tudi razloček časa vsakdanjega solnčnega obsevanja v raznih letnih dobah razmerno veči. Tudi pojema srednja letna toplota po oddaljenosti od ravnika proti te¬ čajema, kajti če prav solnce v enem letu vse kraje na zemlji enako dolgo obseva, moč njegovih žarkov je tem manja, čim niže ono o poldne stoji. Vremenoslovci leta ne dele v letne čase tako, kakor zvezdoznanci. Ker so opazovali, da je prosenec v obče naj¬ hladnejši mesec v letu (najmanjša temperatura v letu ali njegov minimum je pri nas sredi meseca prosenca ( u /,), zaznamuje jim on tudi sredo zime. Julij je v obče naj toplejši mesec v letu (največa temperatura v letu ali njegov maximum je pri nas drugo polovico meseca julija ( 2 %); zato vremenoslovcem zaznamuje sredo poletja. Glede na to so meseci med vremenoslovne letne čase tako razdeljeni, da se december (celi mesec), prosenec in svečan štejejo za zimo, sušeč, april in maj za spomlad, junij, julij in avgust za poletje, september, oktober in november za jesen. Ta razdelitev leta pa ni tako stanovitna, kakor bi bilo želeti. Nekteri vremenoslovci n. pr. angleški začno vremenoslovno zimo s prosen- cem ali novim letom; na vročem pasu se štiri letni časi ne morejo ločiti in na južnem zmerno toplem se verste v ravno nasprotnih mesecih. Na merzlem pasu ne poznajo spomladi in jeseni, ampak le poletje in zimo. — Srednja letna temperatura pada prinas po večem na 24. dan meseca aprila in na 21. dan meseca oktobra. Na drugem mestu smo uže mimogrede omenili, da se tempe¬ ratura v teku leta drugače, — ravno nasprotno prominja kakor v teku enega dne (24 ur). Bliže ko kakov kraj stoji ravniku, tem manjše so letne premembe njegove temperature, tako male namreč, da se na vročem pasu, zlasti pa na predelu tropičnega dežja tem¬ peratura posameznih mesecev le malo malo loči od srednje letne 320 temperature. Čim bliže tečajema, tem veča je prememba. Srednja letna temperatura kakega leta se na krajih vročega pasa pri¬ meroma zelo malo loči od srednje temperature kakega drugega leta — nikdar ne za 1°, v Parizu uže za 1‘5° in v Stokholmu se celo desetletne srednje temperature še za dobro 1° ločijo med seboj. Sledeča tabela naj v številih razjasnuje rečene razmere. Slavni meteorolog D o ve v Berlinu jih je največ po opazbah, nekoliko tudi teoretično preračunil za razne, po 10 zemljepisnih stopinj ši¬ roke pasove na severnem poluoblu. Srednji temperaturi posamez¬ nih mesecev in celega leta pridano je poprečno število med naj¬ toplejšim in najhladnejšim mesecem, za tem pa tudi razloček med najtoplejšim in najhladnejšim mesecem. Srednja temperatura na raznih zemljepisnih Širjavah severnegapoluohla. 321 Od severnega tečaja do 40° severne širjave je julij najtop¬ lejši, prosenec pa najhladnejši mesec; na 40° severno širjave sta julij in avgust enako topla; na 30° severne širjave je avgust celo topleji od julija, na 20° severne širjave je temperatura teh najbolj vročih mesecev v letu zopet enaka. Razmera najhladnejšega me¬ seca — prosenca se na zaznamovanih vzporednik ne promeni. Na 10° severno širjave sta dva maxima — v aprilu in novembru, pa dva minima — v juliji in decembru. Sledeča tabela naj kaže, kako toplota v štirih letnih časih in v letu pojema na severnem poluoblu od ravnika do tečaja, in sicer od pasa do pasa, po 10 zemljepisnih stopinj širokega. betni i Toplota pojema med vzporednikoma O—10|10 — 20|20 - 30|30—40|40— 50|50—60|60—70|70—80|80—90|0—70|0—90 Za južno poluoblo je Dovč iz raznih opazeb prcračunil srednjo letno temperaturo, in sicer je na 0° južne zemljepisne širjave 26 - 4° po Cel,siji. ' „ 10° „ „ „ 25-5« „ 20" „ „ „ 23-3° „ 30° „ „ „ 19-3" „ 40° „ „ „ 12'5° po takem na tem poluoblu pojema poprckvletu od ravnika do 10° južne širjave za 1", od 10° do 20° j. širj. za 2T", od 20° do 30° j. širj. za 4° in od 30° do 40° juž. širj. za 6'8° C. — Priobčena tabela očitno kaže, da na srednjih zemljepisnih širjavah od juga v severno mer na starem in na novem svetu toplota najhitreje pojema, zlasti pravi Humbolt (Klcinere Schriften, Stuttg. Tiibing 1853 str. 238) „na predelu, ki je od 45. in 50. vzporednika ograjen. Ta toplinska razmera morala je kaj dobrodejna biti za razvitek nravi- tosti in umetnosti onih narodov, “ki so naseljeni po deželah, ob srednjem vzporedniku severnega poluobla razprostertih. Na tem predelu mejijo vinska rozga, oljka in limonovec drug na drugega. Nikjer na potu od severja proti jugu srednja letna temperatura tako hitro ne raste, a nikjer tudi niso rastlinski pridelki in sadeži tako mnogoverstni kakor po teh srečnih krajih. Precej velika razlika Zemljepis. 21 322 med pridelki dotičnih dežel oživlja in pospešuje kupčijo in obert- nost poljedelskih narodov". Srednja letna temperatura tega pre¬ dela je po zahodnih evropskih deželah 13° do 13*7° C. in srednja temperatura najmerzlejšega meseca je še 3° do 3'7° C. Absolutna maxima in minima nekterih mest, razverstenih po zemljinah. Sledeča tabela kaže, kolika je bila naj viša in naj niža temperatura, ktero so na kakovem mestu opazovali. Da bi se ta nevednost tem očitneje pokazala, pridal sem jej srednjo poletno in srednjo zimsko temperaturo, kajti po tej se najlože sodi, kako izven- redna vročina in kako izvenredui mraz časih na enem in istem mestu nastopita. 323 21 * 324 Ime dežele in mesta V Afriki: Kairo (Egipet). . Suez „ . , Assuan .... Murzuk (Sah.) Tunis .... Algier .... Kouka (Sudan) St. Helena . . . Funclfal (Madj.) . Port Louis (Isle de Fran.) Capetovvn. St. Denis (Isle de Bourb.) V Avstraliji: Honolulu (Sandviški otoci) Macquary Harb. Port Jackson (Sid.) . . . Otabiti. V Ameriki Port Bowen Igloolik . . Grenlandija Hovvard Fort Zimni otok Felix Hav. . Melvilv. otok Nain (Labrad.) Reliance Fort Montreal Quebec . Cincinati Boston . Charleston Nachez . Sitka . . St. Louis Salem Williamsborg Novi Orleans Srednja tempe¬ ratura Absolutni poletja | zimo maximum | minimum Stopinj e (°) p o C el siji 325 Stari Gerki so mislili, da na polotoku Ta vriji (Krim) vlada najhujša zima; stermeli, le trepetali so, ko so čitali poročila svojih pesnikov in modrijanov o strašni zmerzavi na rečenem polotoku. Tudi Rimljanom je bila ona pokrajina na severni strani Černega morja najhladnejša na svetu. Ko so se pa polastili Galije in Gcr- manije, videli so, da ste ti deželi, zlasti nektere pokrajino (n. pr. Recija, Norik) še merzlejši: Cezar in Tacit sta jim primerno popi¬ sala merzlo njih podnebje. — Nasproti so pa Gerki in Rimljani imeli veliko vročino v svojej domačiji. Katanija v Siciliji ima meseca avgusta najvišo mesečno temperaturo v vsej Evropi, namreč 31° Cel. Večkrat jim je huda poletna vročina posušila travo na polji, in studenci in vodnjaki so jim usahnili mnogo kilometrov na široko in dolgo. Še hujšo vročino so Rimljani jeli poznavati, ko so v punskih vojskah priderli v Afriko ter se polastili severnih dežel te zemljine. Pa skrajno temperature, preveliko vročino in preveliko merzloto na zemlji so še le opazovali, ko je bila izobra¬ ženemu svetu odkrita notranja Afrika, Avstralija, Prednja Indija pa razne pokrajine na severnem merzlem pasu. Najviše temperature niso opazovali ravno oh polutniku, am¬ pak ob brez dež e vnem pasu, "ki obsega puščave Saharske in Arabske ter se črez peščeno visoko planoto iransko vleče do zadnje- azijske puščave tje do gorate Mandžurije. Na tem velikanskem pasu ali ob njegovih straneh (nižava ob svetem Gangesu v Prednji Indiji) vlada največa vročina na zemlji. 326 Masova (15° 36' severne širjave in 37° 9' vzhod. dolg. od Par.), malo abisinsko mestice na nekem otoku v Arabskem morji, ima meseca julija 37° C. visoko mesečno temperaturo t. j. tako visoko, kakor jo toplomer v srednji Evropi pri najhujši vročini le redko- krat kaže. Naj viša temperatura v tem mestu pa je 52° C. — V Prednji Indiji je v Sultanpuru (Hindostan, 26° 16' severne šir¬ jave in 320 met. nad morjem) srednja temperatura meseca maja 37‘6° C., v Mi nap uri (27° 14' severne širjave in 76° 43' vzhod, dolgosti od Par.; Hindostan), 37 - 8°, v Goorgaonu (27° 53' se¬ verne širjave in 75° 3' vzhod, dolgosti) celo 38° C.; v Ambali (30° 9' severneširj.) in Alahabadu (Hindostan, 25°26' sev. širj.) pa 37°. Imenitni nemški potnik Friderik It o hi f je na svojem potu od Murzuka (v Fezzanul v Lagos (ob zalivu Gvinejskem) na zelenici K a n o r u (in sicer v Šimedru) zapazil za mesec maj 38 - 2° C. visoko srednjo temperaturo. 20 dni po versti pa je na istej zele¬ nici termometer kazal črez 50° C.; v G a d a m e s u (tudi v puščavi Saharski) je najviša temperatura 52° C., v Murzuku celo 56°. Pomorščaki tožijo, da jih v prekopu Sueškem tare huda vročina; temu se ni čuditi, kajti v Suezu so opazovali uže 52° C. V Egiptu ima blezo Assuan najhujšo vročino, namreč 53°, v Arabiji pa Abu Arih (tudi 53° C.). Komaj je treba izrečno omeniti, da so to visoko zračno temperaturo opazovali v senci. Dosta višaje na solnci; Rohlf na pr. je na svojem potovanji prek Sahare pogostem opazoval zračno temperaturo na solncu od 60 do 67° C., peska pa od 55 do 63°. Enaka vročina vlada tudi v Afganistanu, kar je uže oni Afganec izrazil z besedami:,, Allah, čemu si ustvaril pekel, ker si ustvaril Gizne“! Take vročine niso dosedaj zapazili niti v Severni, niti Južni Ame¬ riki, niti v drugih krajih azijske in afriške zemljine. Tudi jo niso zapazovali v dosedaj znanih krajih avstralskih razen nižine ob reki Maguri (Macquary river), kjer je bila najviša zračna temperatura 53° C. V Južni Ameriki (Kolumbija) ima dolina U parska največo vročino, vendar je najviša opazovana temperatura bila le 42° C. Na Gorškem, Italijanskem in Španskem ne prestopi toplinski maximum v senci nikdar 45° C., v srednji Evropi pa dospe le redkokrat 38" C. in uže takrat silno tožijo črez neprenosljivo vročino. Največo merzloto na zemlji so opazovali v severni Aziji in severni Ameriki; med vsemi kraji se v tem oziru odlikuje Ja- kutsk (62° 1' severne širjave na Leni v vzhodni Sibiriji). 21. pro- senca 1. 1838. je tergovec Neveron zapazil v tem le 98 metrov nad morjem stoječem mestu 59V 2 U merzlote, in 30 let poprej (1809) ruski nadlečnik Roslein celo — 63°. Znano je, da živo srebro zmerzne (sesterdi), ko hitro se temperatura zniža do 40° C. (32° R.) pod lediščem. In po severni Sibiriji je živo srebro po zimi več mesecev zmerzneno. Preslavni ruski potnik A. F. Middendorf, ki je najnatančnejše opazoval vse naravne prikazni v severni in vzhodni Sibiriji, piše o presilni ondotni merzloti: „Živo srebro sterdi se v terdo kovino, ter se da v krogle podelati, rezati in kovati kot svinec; železo postane pusto in kerhko in sekira se raz- 327 poči kakor steklo; lesa se ne prime sekira, in zdelo se mi je, kakor bi celo ogenj zmerzoval, kajti razhlade se plinovi, iz kterih izvira". Po zimi od leta 1819. do 1820. vladala je onde tako velika merzlota, da nikdo ni smel brez krinke iti iz hiše. Komu niso znane strašanske muke, ktere je neustrašljivi ame- rikanski zdravnik in potnik Elisha Kent Kane („Arctic explora- tions" 2 voli. Philadelphia 1856) prebil v Severnem ledenem morji ? 2 leti je prezimoval v silno puščobnem Smithsundu, kjer je bila temperatura po gostem 50 do 56“ C. pod lediščem. Mac Clure, pogumen angleški kapitan, ki je našel toliko iskano pot severnih prebrodov, je v Marrybaiu (kjer je prezimoval) opazoval, da se je živo srebro v termometru skerčilo do 54 stopinje (C.) pod lediščem. Največi dosedaj znani minimum v Severni Ameriki so zapazili v terdnjavici Relianci ob severozahodnem kotu Velikega sužniškega jezera, namreč — 57° C. ali le malo manj kot v Jakutsku, ki ima skoraj isto zemljepisno širjavo. Prav primerno so v te kraje (v pokrajino ob dolenji Leni na Sibirskem in v otočje na severni strani Severne Amerike) stavili merzlinska tečaja (azijski na 78 V® 0 severne širjave in 140° vzhod, dolg., ameriški na 77V® 0 severne širj. in 78° zahod, dolg.) Sedaj se ve, da so natančne preiskave, zlasti, teoretični računi, pokazali, da ima severno poluoblo le eden merzlinski tečaj, ki se pa po nekaj najmerzlejši progi med Melvi- lovim otokom in Ledenim nosom semtertje premika. Na evropski zemljini ni le ednega kraja, da bi se odlikoval s toliko merzloto. Enontekis (68° 40' severne širjave in 18° 26' vzhod. dolg. od Par. in 435 metrov nad morjem) v ruski La- poniji ima največi minimum, zapazili so ga namreč s 48“ C. (po drugih celo 50° C.) pod lediščem. Hamerfest, malo pristanišče v norveški Laponiji (70° 40' severne širjave) pa ima zarad Zalivskega toka tako milo podnebje, da se temperatura le redkokrat zniža pod 13° C. V Moskvi bil je največi minimum 42° C., v Petrogradu v dobi, ktero so temperaturo zapazovali, le 40“; v Berlinu 22. prosenca 1850. le 30° (po drugih pa le 26'3°); v Parizu 25. prosenca 1795. leta pa dobro 29'3°, v Lyonu 27°; na Dunaji je od leta 1770. bilo le dvakrat tako merzlo, da se je živo srebro v toplomeru skerčilo do 33° C. pod lediščem. Na j u ž n e m p o 1 u o b 1 u dosedaj še nikjer niso zapazili po¬ sebno hude zmerzave. James Ross je po zimi leta 1842. na Falk¬ landskih otokih zapazoval temperaturo, ki se je k večemu znižala do — 7 - l° C. Leta 1829. so na otoku Deceptioni (med Južnimi šetlandskimi otoci, 63“ južno širjave) pustili toplomer, ki kaže temperaturni minimum v kakej dobi. Leta 1842. ga je zopet našel morski kapitan Siniley in videl"je, da je v tej 131etni dobi (od 1829 do 1842) bil najmanjši minimum — 5° F. t. j. — 2O56 0 C. Po takem onde nikdar ni bilo merzlejše kot v južni Franciji (Lyon: minimum — 27'5° C.) in Severni Italiji (Milan: minimum — 16’2° C.) Nepretergana velikanska morja uplivajo na podnebje viših zemlje- 328 pisnih širjav južnega poluobla, tako da onde ne vlada nikjer tolika luerzlota kakor po raznih straneh severnega poluobla. Razloček med opazovano največo vročino (Palermo) in največo merzloto (Enontekis) znaša v Evropi okolo 88° C., v Aziji (Abu Arih in Jakutsk) liti. 0 in v Ameriki (Uparskadolina in terdnjavica Reliance) 99°. Organsko življenje ne usahne tudi na mejah tega toplinskega razločka, in prej ko no se razvija cehi še onostran zaznamovanih mej. Upliv morja na temperaturo v primeri s suho zemljo. Voda v obče poravnuje skrajne temperature, ker zmanjšuje poletno vročino pa tudi zimski mraz. To se le ta čas ne godi, ko voda zamerzne, kajti led ima potem na temperaturo dotičnih dežel ravno tak upliv kakor suha zemlja. Najblagodejniše pa je morje, zlasti če se gorki tokovi po njem pretakajo. Na Faroerskih otokih (62° severne širjave) mala njih jezerca in celo mlake nikdar ne zamerznejo; a po topli zimi nastopi kaj hladno poletje, tako da čestokrat celo po nižinah sneg gre. Tudi na severovzhodnem oglu Irlandije blezo nikdar ne zmerzuje in na obrežji Glenarmskem (54' 2 / 3 ° sev. širj.) prezimuje mirta na prostem ter tako bujno rase kakor na Portugalskem; onde vendar poletna vročina nikdar ni tolika, da bi vinsko grozdje zorila. Na primorji Devonschirskem prezimujeta agava in citronovec na prostem, kjer ju le z rogožino (štorjo) ne¬ koliko pokrivajo, a poletje na Angleškem v obče ni toliko vroče, da bi zelo okusno in lepo sadje zorilo. Na morskih bregovih Nor¬ mandijskih in Bretagneskih rasejo še ščipakovci in lorberi. Skratka evropska zahodna primorja — francoska, irska, britanska in nor¬ veška, pa Faroerski, Orknejski, Šetlaudski otoci itd. .imajo prav n a- morsko vremenje. Dublin ima za 2‘5° C. gorkejo zimo kakor Lombardija v južni Evropi, a srednja temperatura meseca avgusta ni še celo 16° C. Pri enaki srednji temperaturi letni na Ogerskem in Erdeljskem ima avgust 21° C. Na Orknejskih otocih (Sandvik, Stromness) je zima (srednja zimna temperatura jo 4 - 2° in 4‘1° C.) dobro 3" C. gorkeja kakor v Parizu (1*0 C.) Premnogo upliva na vremenje dotičnih dežel imata med drugimi evropskimi morji zlasti Sredozemsko in Baltiško (morje); v tem pa se obe močno ločite med seboj, da Sredozemsko morje nikdar no zamerzne, Baltiško morje pa se po severnih delih in bregovih vsako leto z ledom po¬ krije. Ne glede na mlačne zime ob Sredozemskem morji (ktere se po večem imajo pripisati ondotnim toplim — južnim vetrovom) to zlasti zmanjšuje poletno vročino. Baltiško morje ima pa spomladi naj več vpliva na temperaturo sosednih krajev. Po in ob severnih njegovih straneh vlada spomladi dolgo časa velik hlad, ker se le- dovje topi in njegova voda premnogo solnčuc toplote veže; ledena ta voda se zlasti v spodnjih plasteh razširja proti južnim bregovom ter zmanjšuje njih naravno toploto. Sredi obširnih zemljin in celin — daleč od morja, po kterili je malo jezer razstavljenih, je obsevanje soluca dosta 329 močneje — poletna vročina dosta veča, a tudi izžarjanje toplote pod skoro vedno jasnim nebom dosta veče ko v primorskih po¬ krajinah. Obširnim suhim celinam manjka namreč vode, ki se bi izhlapivala, solnčno toploto vezala ali sol učnim žarkom pot do zemlje zapirala in temperaturo ozračja zmanjševala ; nasproti pa nimajo po zimi in po noči niti megle, niti oblakov, ki bi izžarjanje toplote iz zemlje v merzli svetski prostor zavirali in kakor varo¬ valna odeja temperaturo zviševali. Po vseh takih krajih so dnevne in letne spremembe temperaturo posebno velike. „Nikjer na svetu, pravi Humbolt (Fragmens de geologieet de climatologie asiatiques), celo v Italiji in na Kanarskih otocih ne, nisem videl zoreti tako lepega grozdja kakor v Astrahanu blizu Hvalinskega morja; a vendar onde, n. pr. v Kislaru ob ustji Te- reka (na istem vzporedniku kakor Rimini v Italiji in Avignon v južni Franciji) stoterostopinjski termometer po zimi pade na — 20 u do — 30°. Pod evropskim podnebjem mora, kjer hočejo še pitno vino na veliko pridelovati, biti srednja letna temperatura 8'7" ali 9° C., a tudi zima ne sme biti pod — l u C., poletje pa vsaj 18‘5° C. Za to pravijo, da pri Astrahanu vinsko terto po zimi v zemljo zakopljejo ali pa z gnojem pokrijejo. Peking (39° 54' sever, širj.), glavno mesto na Kitajskem, ima po Malmanu tako hudo zimo kakor Severni ert v Evropi (71° 10' sever, širj.), mesec prosenec mu je hladen kakor v Upsali (59° 52' sev. širj.), a po¬ letje vroče kakor v Siciliji ob podnožji ognjenika Etna (37° 46' sever, širj.): skrajni temperaturi ste 57'4° C. vsak sebi. Veselov- ski (sur le climat de la Steppe Transwolgaienne) poroča še o večih razločkih dnevnih in letnih temperatur v pustinah onostran Volge. V Guberniji Samarski je na 51° 5' severne širjave zima tako merzla, da termometer kaže kakor v Arhangelsku (64° 32' sever, širj.) 39 - 4° C. pod lediščem a po leti pritiska taka vročina kakor v Dolenjem Egiptu ali v Madrasu v Prednji Indiji, in temperatura je črez 41° C. Le 127 dni v letu je brez zmerzave; med dnevno najvišo in najnižo temperaturo je po gostem razloček od 20° C., časih celo 25 in celo med srednjo mesečno najvišo in najnižo temperaturo je skoro 15° C. Te temperaturne razmere poterjujejo tudi poročila o ruski vojski na njih poti v Kivo. Čihačef pravi, da je 9 dni za poro¬ doma — od 17. do 26. decembra srednja temperatura bila — 309° C. prestopala se je namreč med — 43‘7° C. in — 23 - 0° C.; termo¬ meter ali živo srebro njegovo bilo je 32 ur (od 17. do 19. decembra) zmerzneno. Kerdelo, ki se je uže meseca avgusta proti Ilivi na¬ potilo, terpelo je v Pustini Kirgiški od prehude vročine, termo¬ meter je celo v senci kazal 4(>’2° C. (37° R.;) in ko so sredi junija 1840 prišli zopet do Ruske meje, kazal je termometer zopet 35’7° C. Kij ubu takim strašanskim oviram so Rusi vendar sedaj gospo¬ darji pokrajine Hivske! Sledeča tabela naj pojasnuje dnevne temperaturne preinembe, kako majhne so v primorskih mestih in kako velike sredi suhih zemljin in sicer v srednjem meseci vsacega letnega časa. 330 Še očitneje se pokaže velik upliv morja na temperaturo, če se primorska in celinska mesta med seboj primerjajo po njih sred n j i temperaturi celega leta in raznih letnih časov. Sledeča ta¬ bela naj v srednjih številih pojasnuje rečene razmere nekterih primorskih in celinskih mest. 331 Razloček med temperaturo zahodnih in vzhodnih obrežij, pa starega in novega sveta. Razloček temperature po zemljepisni širjavi n. pr. to- in onostran Alpskega gorovja so uže starodavniki poznali; razloček med temperaturo raznih krajev ob Atlantskem oceanu, ki na ištej zemljepisni širjavi, pa tu na starem, tam na novem svetu stoje, opazovaji so še le v preteklem stoletji. Pokazalo se je, da imajo kraji na vzhodni strani Atlantskega oceana — t. j. zahodna obrežja starega sveta, dosta višo temperaturo ko na zahodni strani t. j. vzhodna obrežja novega sveta. Isto velja tudi o krajih ob nasprotnih bregovih Velikega oceana; zahodna ameriška obrežja so primeroma dosta topleja, ko vzhodna velikanske Azije. Vzrok tej prikazni so topli vetrovi in morski tokovi. Gorenji zelo topli in kaj vlažni jugozahodni pasat veje namreč od ravnika prek Atlantskega in Velikega oceana ter prinaša mnogo toplote, tu za- 332 hodnim stranem Severne Amerike, tam pa zahodnim obrežjem srednje in severne Evrope. Na drugem mestu je bilo uže omenjeno, da isti vetrovi dotičnim primorjem dajo premnogo dežja; ko se namreč njihove pare zgoste in v dež ali sneg promene, razveže se toplota, ž njim od ravnika prišedši, ter posebno zelo povišuje temperaturo dotičnih pokrajin. Dalje proti severovzhodu pihaje prek rečenih celin nimajo več onega dobrodejnega upliva, ker so suhi in zelo razhlajeni, zlasti ne na vzhodnih bregovih in pokrajinah, ker so na svojem potu do njih vlekli semtertje črez snežnine in lednike in zamerznene ravnine. Dalje je omeniti, da iz Severnega ledenega morja teko zelo merzli tokovi z velikanskimi ledniki, tu v Atlantskem oceanu tik severovzhodnega obrežja Severne Amerike, tam v Velikem oceanu pa iz Beringovega in Ohotskega morja tik severovzhodnega obrežja Azije. Njih merzla voda s sabo prinaša tečajno zmerzav ter zmanjšuje temperaturo dotičnega primorja. Enakih merzlih tokov ni na zahodnem obrežji evropskem in severo- ameriškem; da ta obrežja oblivajo gorki morski tokovi: evropska namreč Zalivski tok (pr. str. 191 in 193 pa 309), ameriška pa Ja¬ ponski (pr. str. 195 in 196 pa 309). Reka Hudson (izg. Hedson) v Severni ameriki ima isto zemlje¬ pisno širjavo kakor Rim (41°54') na Laškem; tu nikdar ne zmer- zuje, tam pa se reka navadno uže 15. decembra ustavi ter je 3 mesece z ledom pokrita. Ta huda zima se od vzhodnega obrežja grede proti zahodu sredi Severne Amerike še poostri; kajti Skalno gore zavirajo pot toplim jugozahodnim vetrovom prek Velikega oceana pihajočim; nasproti pa je nižava med Skalnim gorovjem in Hudosonovim zalivom pa Aleganskimi gorami popolnem odperta merzlim severnikom. Dalje je pomisliti, da ima osrednja Severna Amerika premnogo jezer; le jezera v porečji sv. Lorenca merijo črez 2500 □ miriametrov (94000 □ angleških milj), za temi se med Rocky-mountains inlIudsonsbay do Severnega ledenega morja neprctergano verste Veliko in Malo Vinipejsko jezero, Manitubsko, Garij, Churchillsko, Gozdjio jezero, Atabaska, Sužniško, Medvedje jezero itd. Po zimi ta jezera (njih poveršje skup meri črez 4400 p miriametrov) po večem zamerznejo ter znižujejo temperaturo; kajti zamerznena jezera imajo isti upliv na temperaturo kakor obširno celinske ravnine. Spomladi se led njihov topi ter zopet požre pre¬ mnogo solnčne toplote; poleti se njihova voda izhlapiva ter tudi znižuje temperaturo; zato imajo ondotni kraji hladno pomlad in malo vroče poletje, primeroma dosta hladneje kakor kraji na istih zemljepisnih širjavah v Evropi. Montreal na reki sv. Lovrenca (45° 31' sever, širjav.) in ob ištej zemljepisni širjavi kakor Milan v Lombardiji (45° 28' sev. širj.) ima za polovico manjšo srednjo letno temperaturo (6’7° C. Milan pa 12 7) in mesec proseuec je poprek tako merzel kakor pri samostanu na prelazu sv. Bernarda 1 Norway House (54° sev. širj.) je po zimi za 18" C. hladneje kakor Berlin na istem vsporedniku. A tudi poletna vročina ni tako velika kakor v Evropi; Albany na 333 Hudsonu in Montreal imata za 0 1 / 2 0 C. nižjo letno temperaturo ka¬ kor Rim in Milan ob istih vzporednikih. Kraji v pokrajini Kanad¬ ski, ki stoje na istej zemljepisni širjavi kakor Pariz (48° 50') v Evropi, imajo tako nizko letno temperaturo kakor Drontheim na Norveškem (63° 25'), Labrador je tako merzel kakor 10° dalje proti tečaju pomaknena Islandija. Po tem se ne bodemo čudili, da se evropski naselniki (razen francoskih Kanadov) v Severni Ameriki poprek 10 zemljepisnih stopinj bolj na jugu naselijo, kakor so v Evropi stanovali. Sledeča tabela naj v posrednjih številih pojasnuje rečene raz¬ mere med starim in novim svetom. Enaka temperaturna razmera se pokaže, če se zahodna in vzhodna obrežja iste celine n. pr. starega sveta med seboj primerjajo. To se vidi uže med Skandinavskimi mesti ob zahodnem in vzhodnem obrežji Bergen (60° 24' severne širjave) n. pr. je skoro za 1° dalje proti Severju pomaknen kot Stokholm, (59° 21' sev. širj.), a ima vendar 3° C. višo letno temperaturo ko zadnje mesto. Ško- cija, Dansko in Poljska pokrajina imajo zelo isto letno temperaturo, in vendar kaka razlika med njihovo zemljepisno širjavo! Te raz¬ like so tem veče, čim dalje proti vzhodu so odmaknem kraji in dežele, ki se primerjajo z vzhodno evropskimi deželami in mesti. 334 Enake razmere so tudi med temperaturo krajev ob zahod¬ nem in vzhodnem obrežji Severne Amerike. Na nižik zemljepisnih širjavah se razločki med temperaturo vzhodnih in zahodnih obrežij morskih hitro manjšajo, tako da so uže na vzporedniku 40° na starem in novem svetu le neznatne. Na južnem poluoblu se kažejo isti temperaturni razločki, vsaj v Ameriki in Afriki; todi se celo ob ravniku očitno pokažejo; nikjer pa tam niso tako veliki kakor na severnem poluoblu; po viših zemljepisnih širjavah celo pojemajo, in sicer v istej razmeri, v kterej se celini proti jugu ožite in klinite. 335 Pojemanje toplote po nadmorski visokosti ali temperatura zračnih plasti v raznih nadmorskih višavah. Ker zrak v gornjih plasteh ni tako gost kakor ob zemlji, ne more v se poserkati toliko žareče (solnčne) toplote kakor v doljnih plasteh; uže zato pojema toplota po nadmorski viso¬ kosti. Res da je neposredna moč solučnih žarkov v gornjih pla¬ steh zračnih dosta veča kakor v dolnjih, a solnce neposredno le malo ogreva ozračje; to namreč skoro vso toploto dobiva po izža- rivanji in dotiki z razgreto poveršino zemeljskega obla; in posebno zato so zračne plasti ob zemlji topleje ko verh visokih gora. Pred ko ne je gornja ali unanja zračna plast še nekoliko topleja kakor merzel svetski prostor. Teoretično so razni učenjaki — Lambert in La Plače uže v preteklem stoletji, poslej pa Ed. Schmidt, Pouillet, Biot i. d. — skušali preračuniti, v kterej razmeri toplota pojema v raznih nadmorskih višavah. Poslej so isto skušali določiti k višku se vzdiguje z balonom, z zelo lehkim plinom napolnjenim. Med temi potovanji v ozračji najimenitniše je potovanje Gay-Lussac’a (izg. Ge-Lisak). Ta preimenitni ločbar in prirodoslovec vzdignil se je dvakrat v ozračje, namreč 24. avgusta in 16. septembra 1. 1804. (6. in 29. Fructidora leta XII.). Pervikrat ga je spremil slavni Biot, in prišla sta 3977 metrov (2040 tois) visoko; drugikrat potoval je Gay Lussac sam ter se vzdignil 6977 metrov nad Parizom ali 7016 metrov nad morsko gladino. Na poveršji je kazal pri drugem potovanji termometer 30 - 80° C.; 303P8 metra visoko le 12'50° C.; 3817'6 m. visoko le 10'38° C. in 5631*' a met. visoko skerčilo so je srebro v toplomeru do ledišča in najviše njegovega pota (6977 m.) kazalo je —9'38° C. Sredi sedanjega stoletja sta tudi iz Pariza Barral in Bixio potovala z balonom v ozračje. Pervikrat — 29. junija 1.1850. prišla sta bila uže 5900 met. visoko, kar jima balon poči. Še dosta srečno pri¬ deta na tla; mesec poslej — 27. julija se zopet vzdigneta, le škoda, da je gerdo vreme zaviralo njih opazovanje. Ker so bile razmere tako nenavadne, ne da se določiti, koliko visoko sta se vzdignila, ali više ko poprej Gay-Lussac, ali ne. Komaj 7 minut potuje bila sta v tako gostem oblaku, da jima ta Pariz popolnem za¬ krije, 7 minut poslej zgine jima tudi zemlja iz pred oči. Ob 4. uri in 25 minut prideta v manj gosto meglo in tenke ledene iglice so iz višine na nju padale. Iz nad oblaka prišedšima znižala se je tem¬ peratura nagloma do —23'79° C. in više pod jasnim nebom celo do —39° C. — Še poslej namreč leta 1852. so Angleži (Welsh-Green) z balonom potovali visoko v ozračje (pervikrat 5944 m. visoko, drugikrat 5812 m., tretjikrat le 3752 m. četertikrat pa 7000 m.); a tudi njih opazovanja niso bila v tako rednih razmerah kakor Gay-Lussac’ovo; vendar vsa so pokazala, da sperva temperatura le polagoma pojema, zelo hitro in neredno pa v plasteh 750 do 1800 metrov visokih; v plasteh nad 1800 metrov visokih skozi 336 GOO do 900 met. temperatura skoro enaka ostane — ali vsaj silno počasi pojema. V večih višavah pa se zopet jako hitro znižuje. Angleška potovanja so tudi pokazala, da v raznih letnih časih temperatura zračnih plasti, zlasti dolnih, različno pojema: namreč dosta bolj počasi jeseni — meseca novembra, kakor po leti — meseca avgustu. Leta 1862. sta prederzna Angleža Gl ai sli er in Coxwell (izg. Koksvel) plavala z balonom še više v ozračje; pa tako ne¬ varno bilo je to potovanje, da bila bi kmalu izgubila življenje; vsaj učeni vremenoslovec Glaisher imel se je zahvaliti le prečudni prisebnosti Coxwellovi, da jo še živ prišel na zemljo. Vzdignila sta se bila z balonom iz mesta Wolverhamptona. Prišcdša 7000 m. visoko, odpovedale so Glaisheru moči v obeh rokah, kakor bi bilo po polnem mertve. Kmalu potem izgubi njegovo telo vso občutljivost. Tudi Coxwellu so prihajale čudne slabosti in roke so mu odpove¬ dale vso moč, ko je splezal v tem resnobnem — določilnem tre¬ nutku na obroč, ki je balon obdajal. Le z zobmi mogel je prijeti in toliko nategniti verv, na kterej je bila balonova zaklopnica pri¬ vezana, da se je zaklopnica odperla in da je plin iz balona puhtil. Kljubu temu se je balon blezo še vzdignil črez 11.000 metrov nadmorske visokosti ter je začel še le po tem padati. Ko bi Cox- \vell ne bil še o pravem času odperl zaklopnico, poginila bi bila oba preslavna jadralca po zraku. Skoro vse toplinske razmere v prostih viših zračnih plasteh, kolikor so one dosedaj znane, naslonjene so na opazbe tega pre- derznega angleškega fizikarja. Njegova premnoga potovanja v ozračje, doveršena od leta 1862. do 1866. po pravici slove, ker vo¬ dili so ga le znanstveni nameni in balon njegov bil je oskcrbljen z najboljšim prirodoslovnim orodjem. 5. septembra 1862 vzdignil so jo bil njegov balon blezo 11.100 metrov (črez 36.000' angl.) ; v tej visočini vendar ni opazoval niti barometra, niti termometra, opazoval ju je pa 8840 metrov (29.000' angl.) visoko: termometer kazal je —20‘5° C., barometer pa 247'6 milimetra; ob istem času bila je zračna temperatura na zemlji + 15° C. Razloček znašal je po takem črez 35° C.; pri Gaj-Lussacu pa 16. septembra 1. 1804. pa celo 40‘18° C., če je prav bil prišel le 6977 m. visoko. Od tega časa se učenjaki niso več upali tako visoko v ozračje, kjer njihovemu življenju preti tolika nevarnost. Le dva mlada francoska učenjaka Croce-Spinelli in Sivel sta prete¬ čeno leto znova skusila opazovati razne prikazni v ozračji pa tudi učinke pretankega zraka na človeka. 22. sušca sta se z balonom ,,Severna zvezda" (1’ Etoile polairc) vzdignila iznad la Vilettac v ozračje. Da bi so vsem težavam pretankega zraka ložje ustav¬ ljala, vzela sta s seboj dokaj kisleca. 4000 metrov visoko sta že slabela, in 4600 do 6000 metrov visoko jela sta rabiti prej ome¬ njeni kislec. Da bi še višje plavala, metal je Sivel vrečke sipe iz balona; ker takrat ni mogel v se serkati kisleca, zdeli so se mu komaj 15 kilometrov (30 funtov) težki vrečki, kakor bi 337 tehtali po 100 kilogramov (2 centa). Vse težave pa so jim precej prešlo, ko sta nekaj kisleca poserkala. Jadralcem po ozračji in potnikom na visokih gorah zdi se neho modro čer n o in sicer čim više so, tem modročerneje se jim vidi. Rečena učenjaka mislita, da to le zato, ker se v visokih višavah izgublja moč in ostrost oči. In sicer le zato, ker ima sapa premalo kisleca v sebi in je v obče prelehka, da ne tišči z na¬ vadnim tiskom na človeka. Tudi njima dozdevalo se je nebo v vi¬ šavi modročerno, ko sta pa posopila nekoliko Kisleca, zadohilo je nebo zopet svojo navadno lepo modro barvo. V velikih višinah se človeku tudi gnjusi jed in pijača; tudi tema učenjakoma gnjusila se je užc misel na jed in pijačo, ko sta prišla 7000 metrov visoko. Ivo sta pa podihala nekoliko s saboj vzetega kisleca, izgubilo se je ono gnjusenje in celo mraz — (termometer je kazal —22° C.) — sta prinašala brez težavo. Druge opazbe teh dveh učenjakov so posebno važne za fiziologe, zato jih tukaj ni treba daljo naštevati. Opazbe se ne skladajo s preračunenim — toore- tično-našlim — pojemanjem toplote od zemlje navzgor ter ne na- rede niti aritmetične niti geometrične verste. V obče so pa raz¬ ločki silno majhni ter se lehko pojasnejo z raznimi vzroki — ve¬ trovi itd., ki razdirajo pravilno pojemanje temperature po raznih zračnih plasteh. Če sc razloček višav dveh različnih zračnih plasti deli z razločkom njune temperature, kaže količnik, koliko se je treba vzdigniti, da temperatura pade za 1°. Opomniti je le, da temperatura v prosto stoječem zračnem stebru pojema po nekoliko drugačni razmeri, kakor ob visokih morskih bregovih ali ob viso¬ kih gorah. Različno pojema tudi v raznih letnih in dnevnih časih, o suhem in mokrem vremenu, pri raznih vetrovih in v mirni sapi itd. Hitreje pojema ob stermih visokih hribih kakor ob položno vzdignenih bregovih in nad gorskimi pla¬ notami. Temu se ni čuditi, ker ima izžarjanje toploto pre¬ veliko upliva ravno na temperaturo doljnih zračnih plasti. Pra¬ vilneje pojema temperatura v raznih višavah nad vročim pasom ko nad zmerno toplim in hladnim pasom. Sabine in Poster sta na Spicbergih meseca julija pod jasnim nebom imela enkrat v višini višo zračno temperaturo kakor v nižini. A. Humbolt je na vročem pasu novega sveta, ob Kordiljerah Južne Amerike in ob Mehikanskih gorah, natanko opazoval poje¬ manje toploto v raznih višinah. V Južni Ameriki: Visočina Temperatura O metrov . . . 27’5° C. 10 „ ... 27’7° „ (Cumana) 936 „ ... 21'9° „ (Caracas) 974 „ . . . 2P8° „ Zemljepis. 22 338 Iz teli tabel sledi, da se na vročem pasu v Ameriki tempera¬ tura zniža za 1° C. v raznih zračnih plasteh in višavah med O met. in 1000 met. nadmorske visok, na vsakih 170 metrov. I. 1000 „ „ 2000 „ „ „ „ „ „ 2000 „ „ 3000 „ „ „ „ „ „ 3000 „ „ 4000 „ „ „ „ „ » 4000 „ „ 5000 „ „ „ „ „ poprek tedaj na vsakih 187 metrov. Po teh opazbah temperatura ob Južnoameriških Kor¬ diljerah- kaj polagoma pojema od 1000 do 3000 metrov, zlasti pa od 1000 do 2000 met. visoko, kaj hitro pa po višinah od 3000 do 4000 met. Razmera med največim in najmanjšim pojemanjem je 2:1. Od Caracasa do Popayana in Loxa zmanjša se srednja tem¬ peratura na 1000 met. le za 3 - 5° C.; od Puite do Paramos pa tudi v 1000 metrih za več ko 7° C. Da se od tu dalje navzgor temperatura nagloma zmanjšuje, se ni čuditi, ker se Kordiljere ožijo in v verhove kipe. Težje je razjasniti malo pojemanje tempe¬ rature med 1000 do 2(XX) met. visokosti; kajti perve obširne gorske planote v Andah stoje 2600 do 2900 met. visoko. A v onih viša¬ vah plavajo ravno oblaki, ktere stanovalci globoke planjave nad 294 232 131 180 339 sabo opazujejo. Po teli zračnih plasteh se vodne pare goste in njih razvezana toplota pomnožuje temperaturo oudotnih višav. Enako se ob drugih gorah raznih zemljin in na raznih zem¬ ljepisnih širjavah skušali določiti, v ktercj razmeri temperatura pojema oh njih pobočjih navzgor do najviših verhov. Tako sta A. in It. Schlagintweit po lastnih preiskavah in tujih opazbah se¬ stavila razmerna števila v lestvico, ktere kos za Osrednje Alpe in za gorino Montblanc naj tu sem postavimo (Untersuchungen iiber die physik. Geographie derAlpen). Ker se temperatura vsakega kraja po posebnih razmerah ne¬ prestano prominja, ni mogoče za obširno deželo ali za obširno go- 22 * B40 rovje določiti posrednjega stalnega števila, za koliko metrov n. pr. se je treba vzdigniti, da toplomer pade za 1°. Kako bi po dosedanjih preiskavah in opazbah bilo to določiti mogoče, če uže ob istem hribu na raznih pobočjih na vzgor gredč temperatura pojema v različni razmeri: na zahodnem pobočji v drugi razmeri kakor na vzhodnem, na tem zopet v drugem kakor na južnem ali severnem. Posebno veliko upliva imajo gorske planote na premembo tempe¬ rature, dosta več kakor visoki pa šilasti hribovi. Na hribu Rigi v Švajci (47° 3' sev. širj. in 1780 met. visok.) je razloček med naj- večo in najmanjšo dnevno temperaturo 3‘8° C., v bližnjem Zurichu (412 met. nad morjem) pa 9‘5° C. Verh sv. Bernarda je razloček med najmerzlejšim in najtoplejšim mesecem v letu 15 - 4" C., v Ge¬ novi pa 2245 0 C. Ko so leta 1852. Angleži (Wclsh-Green) z balonom potovali k višku v ozračje, pokazal se je 5800 metrov visoko nad Londonom med temperaturo v avgustu in novembru razloček 5‘5° C., ob zemlji pa ob istem času 12‘1° C. Ta razloček temperaturni dveh različno visokih krajev se prominja tudi po letnih časih: med Genevo in svetim Bernardom je meseca prosenca 8’14° C., julija pa 15'28. Iz tega se vidi, da se je po leti treba veliko više vzdigniti kot po zimi, da se temperatura zniža za 1°. Ker seprcmembe tem¬ perature na poveršji zemlje le počasi razširjajo iz spodnjih zračnih plasti v više. ali gornje, nastopi tudi dnevni maximum in minimum po višinah dosta pozneje kakor v nižinah. Na hribu Rigi nastopi po¬ leti dnevni maximum ne ob dveh kakor v Zurichu, ampak o petih popoldne; pred ko no je tudi letni maximum na visokih hribih in v gornjih zračnih plasteh poslej kot v nižinah in dolnjem ozračji. Ker temperatura od dolnjih zračnih plasti navzgor razmeruo pojema, opazujemo ob vsakem visokem hribu od podnožja do verha njegovega razne podnebne — temperaturne predele, ka¬ kor so ti od podnožja proti najbližjemu tečaju verste. Ob primerno visokih gorah, na ravniku stoječih, pojema temperatura na prime¬ roma mali lestvici od tropične vročine ob njih podnožji do suežnin in lednikov na njih verhih in gornjih njih pobočjih v enaki raz¬ meri kakor od ravnika (od njih podnožja) do tečajev, le da so tu dotični predeli silno široki v primeri z ozkimi ob gorskem pobočji. A o tem in o različnem razvitku rastlin in živali po teh predelih govorili bodemo poslej v odstavku o podnebji. Po preiskavah Ite- nou’ovih treba se je k višku vzdigniti 180 metrov, da se tempera¬ tura toliko zmanjša kakor na vsakih 15 miriametrov (148 kilome¬ trov) od ravnika proti tečajema. Tu naj slede nekteri kraji, po nadmorski visokosti razver- steni, v kterih na vročem in zmerno toplem pasu še žive ali sta¬ nujejo ljudje. Poštna postaja Ancomarca, vendar-le nekaj mesecev v letu.4717 met. nad morjem Indijanska ves Tacora (ob hribu Tacora 570G metrov). 4348 „ „ „ 141 Najviše mesto Potosia (tudi na Peruvansk.) Mesto Catamarca (Argentina). Pristava na Antisanu (5835 m. na Kvitskem) Micuipampa (Peruvansko). Kvito (mesto) . St. Fe de Bogota (mesto). Opatija na Velikem sv. Bernardu (3485 m.) ,, „ Sv. Gotardu. Gurgl > v Oetztalski dolini na. Vent ( Tirolskem. Sv. Višarje (nekaj mesecev) na Koroškem Sv. Kerv na Koroškem. Sv. Bernard (45° 50' severne širjave temper.) in Benedke (45° 26' sev. širj. in 13° C. srednje letne temp.) sta na istej zemljepisni širjavi, a pervi kraj stoji 2493 met. više nego drugi; razloček med njuno letno temperaturo je 14" C., dosta veči kot med Kvito (0° 14' južne širjave in 15'6° C. letne temperat.) in Paro (1° 28' južne širjave in 27° C. letne temper.), če prav Kvito v Južni Ameriki še črez 400 metrov više stoji ko opatija sv. Bernarda na Alpak. (Razloček med Kvito na Kordilje¬ rah in Paro ob ustji enako imenovane panoge veletoka Amazon¬ skega je le ll - 4° C.) To se pojasne s posebno pristvarjenostjo ze¬ meljskega poveršja dotičnih krajev. Kvito stoji na visoki gorski planoti, ktero solnčni žarki neposredno dosta bolj ogrevajo kot zemljo ob niže stoječi opatiji sv. Bernarda, kajti til (ne glede na kot njih upadanja) gredo skozi debelejše ozračje ter primerno bolj oslabe. A tam ima ravno izžarjanje toplote in dotikanje zraka z obširno razgreto planoto največ upliva na visoko temperaturo mesta Kvito (— v primeri s temperaturo mesta Para), ko šilasti Sv. Bernard primeroma le malo toploto izžarja. Na Mehikanskem — med 18 in 19° severne zemljepisne širj. usahne rastlinje. 4420 metrov nad morjem in snežna ločnica je.4710 ,, „ „ ; v Južni Ameriki pa na istej zemljepisni širjavi stoji mesto Po¬ toži .416G metrov nad morjem, ločnica večnega snega pa.59G4 „ ,, „ Velik ta razloček med temperaturo zaznamovanih predelov v Srednji in Južni Ameriki nareja visoka planota ob jezeru Titi¬ kaka. Razprosterta je namreč 45 miriametrov na dolgo med 16 in 20° južne zemljepisne širjave ter obsega okolo 2000 □ miriamet.; in leži poprek črez 4000 met. nad morjem. Mehikauska planjava stoji poprek le 2000 do 2600 met, nad morjem. Primeroma največ upliva ima izžarivanje toplote na temperaturo krajev sredi ob¬ širne planote gorske stoječih, dosta manj pa na temperaturo krajev ob njenem robu. Santa Fe de Bogota n. pr. stoji sredi visoke pla¬ note ter ima srednjo letno temperaturo 15 - 3°, Facatativa kraj ob zahodnem robu njenem pa le 13T° C. 11 11 11 11 4166 met. nad morjem 4145 „ „ „ 4105 , 3618 , 2908 , 2659 , 2493 , 2077 , 1867 , 1900 , 1723 ,. 1360 in —1° C. srednje let. 11 11 342 Kolikor zelo po dnevi vročina rase po visokih planotah, enako zelo se te planote tudi po noči razhlade, dosta bolj kakor neravni gorati svet. Na Peruvanskem pravi A. Humbolt (Kleinere Schriften; zlasti pa Central-Azien — II, 141) obsega krasna planjava Kaha- marška (Caxamarca), kjer žito tako dobro plenja, da pšenica daje lBtero, ječmen pa GOtero setev, črez 22 □ kilometrov; po mojih meritvah stoji 2857 met. (14G6 tois) nad Velikim oceanom ter je tako ravna kakor gladina mirnega morja in krog in krog ograjena z gorami brez snega. Nje srednja temperatura je 16° C,; vendar časih pšenica pozebe črez noč in v letnem času kazal je termo¬ meter v senci še 25° C., pri solnčnem zahodu le 8°. če primerjam kraje na planoti s kraji ob pobočjih, imajo pervi vsi višo tempera¬ turo, ki je zarad ponočnega razhlajenja le P5° do 2'3° C. večo kot pri drugih — ob pobočjih. Nekoliko viša je v dolenjih pre¬ delih Kordiljerskih gora namreč v širokih dolinah, 400 do 500 metrov (200—250 tois) nad morjem stoječih, zlasti v dolu med Hondo in Neivo. čudijo se, da til sredi Kordiljer vlada vročina, skoro enaka vročini na globoki nižavi ob istej zemljepisni širjavi. Gospod Boussingault jo bistroumno opazil, da imajo kraji ob robu gorskih planot hladneje podnebje, ko kraji sredi njih stoječi." Tem besedam bilo bi odveč pristaviti, da so na gorskih planotah dnevne premembe temperature in (ob viših zemljepisnih šir¬ javah) tudi letne dosta veče kot pri enakih razmerah v globokih nižavah in ob morji. Sledeča tabela kaže nektere kraje, ki na raznih zemlji¬ nah stoje ob istej zemljepisni širjavi in po različni nad¬ morski visokosti imajo različno srednjo zimno, poletno in letno temperaturo. 343 344 Ločnica večnega snega.*) Bouguer (izg. Buge), preslaven francoski astronom in pri- rodoznanec, je v preteklem stoletji v svojem „potopisu na Peruvan- sko“ (Voyage par Peron str. XLVIII.) izrekel, da večni sneg sega povsodi — namreč z ozirom na nadmorsko visokost in na zemljepisno širjavo — ali oddaljenost od ravnika proti tečajema — do čerte, ob kterej se srednja letna temperatura vjema ravno z lediščem. A Aleksander Ilumbolt je uže leta 1808. (Kleinere Schriften, I. 303 in Fragmens do geologie — asiatiques, II. 531) pokazal, da ločnica večnega snega se celo ob snežnikih Kvitskih, kterili dotične razmere je Bouguer opazoval ter na te opazko svoje besede naslanjal, ne vjema s čerto, ob kterej vlada srednja temperatura 0’0° C. Pokazal je namreč, da je srednja, letna temperatura ob ločnici večnega snega na različnih pasovih kaj raz¬ lična, ter od ravnika do tečajnika pojema od P5° do — 6’8° C., tako da imajo kraji ob ločnici večnega snega na ravniku in vro¬ čem pasu srednjo letno temperaturo P5° C., na zmerno toplem pasu — 3'7° C., na merzlem pasu pa lo — 6° C. Ko bi se ločnica večnega snega ravnala po srednji letni tem¬ peraturi, ravno na ledišče kazajoči, bil bi velik kos zemeljskega po- veršja na merzlem pasu in po visokem goratem svetu zmcrnotoplega in vročega pasa pokrit z večirn snegom. Tako pa žito še rodi in raste različno rastlinje po obširnih prostorih, kterili srednja letna temperatura je 0° C., kajti nadmorska visokost ločnice večnega snega se ravna zlasti po razdelitvi toplote med štiri letne čase, posebno pa po obilosti nje o poletji v primeri z zimsko merzloto. Kjer je poletna temperatura še pod lediščem ali je vsaj neznatna množina toplote poletne razdeljena med malo dni v primeri z dolgo hudo zimo, onde sneg nikdar popolnem ne skopni. Le v obče se *) Primeri str. 54 in 55. 345 tedaj ravna po zemljepisni širjavi, tako da od ravnika proti teča¬ jema stoji redoma niže, vendar dvomijo, če reže kje ob morski gladini poveršje severnih celin. Nadmorska nje visokost se dalje ravna po veči ali manji vlažnosti in prozornosti zraka, po množini zimske — terdc padavine (snega), po absolutni visokosti gora, zlasti po njeni razmeri z visokostjo ločnice snežne, po pristvarje- nosti bližnjih krajev: ali dotična gora stoji na samem ali je ogra¬ jena z drugimi snežniki in ledniki, ali stoji na visoki planoti ali ne; ali dotična planjava močno izžariva toploto ali ne (ali je za- rasena s travo in drevjem, ali pa je gola peščena in kamenita, ali pa so kaluže, močarine in jezera po njej razprosterte); ravna se dalje po toplih in merzlih vetrovih in morskih tokovih itd. Med vsemi pa je razmera med poletno vročino in množino snega najimenitniša; zato je sredi celin dosta više potegnena ka¬ kor blizu morja, koder pade dosta več snega in je tudi poletna temperatura dosta manja. Po predelih, koder suhi pasati vejejo, kakor po južnih delili Skalnih gora (Rocky Mountains) in po Bo- livskih Kordiljerah, potem po obrobnem dežjaubogem predelu mon- zunov kakor ob severnem pobočji Himalajskih gora in sploh v osrednji Aziji je ločnica večnega snega primeroma najviše vzpeta. Po pokrajinah, koder po zimi in jeseni dežuje, nabere se pri dru- drugače enakih razmerah mnogo več snega, in meja njegova tudi dalje navzdol seže kot po predelili poletne moče. Srednje evropske gore in Skandinavske alpe se prištvajo predelu jesenske moče, njih verhovi celo predelu zimske padavine; stoje tudi poprek toka go¬ renjega pasata ali gorkih ravniških vetrov, ki od tropičnega pasa črez široko morje vejejo v evropsko zemljino. Naravno je tedaj, da večni sneg v neizmerni množini pokriva najviše predele rečenega gorovja. Po raznoverstnih krajih zemeljskega obla so opazovali le do¬ le njo ločnico večnega snega; gorenja nam je neznana, ker no¬ beden hrib na svetu ne moli tako visoko v ozračje, da bi v njem ne bilo več vodne pare, ki ne bi se zgostevala in zmerzevala ter v podobi ledenih iglic — snega nanje padala. Sledeča tabela kaže nadmorsko visokost ločnice večnega snega na raznih zemljepisnih širjavah. Imenu gore pristavljeni vprašaj pomenja, da kraj ne stoji vsako leto nad ločnico snega, ampak le na ozkem predelu, po kte- rem se časih gori in doli pomika; vsakemu je pridana tudi srednja zemljepisna širjava pa srednja temperatura ob morji in na istem vzporedniku, in sicer srednja temperatura leta in poletja. 346 Ločnica večnega snega na severnem in južnem poluoblu. Ime gore ali gorovja Kavkaz Severno poluoblo: Jugovzhodni ert na Špicbergih . Severna Grenlandija .... Medvedji otok. Otok Mageroe in bljižnje obrežje Notranja Norvegija . Analiie j . Seyland > Finmarka .... Talvig 1 . Sulitelma (Laponsko) .... Oster jokul (Islandija) . . . Gore Lodalske (Norveško) Gore med Systerom in Justedal. Gore Urlandske . . . Fillefjeld . Folgefonden fjeld . . Severni Ural .... Aldanske gore (Sibirija) Ognjenik Seveluč ( Kamčatka) Unalaška (Aleuti) . . Altajske gore .... Karpati (Eistalski ert)? Alpe . Elbrus . . ) Kazbek . . ) Pireneji . . Skalne gore (Rokky Mount.) Apenini (Gran Sasso) . . Armenske gore (Ararat) . Argej (Mala Azija) . . . Bolor (Osrednja Azija) Etna (Sicilija) .... Sierra Nevada (Španija) . Hindu-kho (Azija) . . . Himalaja (Severno pobočje) Himalaja (južno pobočje) Toluka . . i .... IztakihuatI . - Mehikansko Popokatepetl ) . . . . 347 Ilazvcrstena števila kažejo, da ločnica večnega snega ni ob ravniku (Pichincha, Cotopaji, Antisaua, Chimborazo) najviše vzpeta, ampak najviše je vzpeta na južnem poluoblu med 14° in 18° zemlje¬ pisne širjave. Todi je po zahodnih gorah Bolivskih 115 do 150 m. više potegnena kakor ob ravniku. Prej ko ne zato, ker dotični snežniki stoje na obširnih gorskih planjavah ali pa ob njihovem robu, kterih izžarivanje toplote posebno pomnožuje temperaturo on- dotnih krajev. Vzhodne Kordiljere Bolivske imajo tudi dosta več moče, snega, ker se ob njih grebenih jugovzhodni pasati popolnem izžmo ter kakor suhi vetrovi pihajo prek zahodnih vštricnih Kor¬ diljer in dalje nad Veliki ocean. In celo ob 33° zemljepisne širjave je na južnem poluoblu 4580 in 4430 met. nad morjem ali še ne¬ koliko više ko ob 19° zemljepisne širjave na severnem (poluoblu) In A. Humbolt poroča, da so celo 6900 metrov visoki ognjenik Akonkaguo (32 južne širjave) videli brez snega, Tako močno je izhlapivanje snega v suhem ozračji pod vedno jasnim solnčnim nebom! Onostran tropičnega pasa — ob primorskih gorah čilskih pa je niže potegnena ko na enaki zemljepisni širjavi severnega poluobla. 348 Od ravnika do 20 ° severne širjave, od Kvitskih gora do Mehikanskih se ločnica večnega snega le malo in polagoma zni¬ žuje; če til pripnemo lestvico evropskih gora, znižuje se od 20° do 70°, od Mehike do Talviga lestvica dosta hitreje pa redoma; med Talvigom in Špicbergi od 70° do 78° severne širjave znižana je še močneje. Koliko upliva imajo krajinske razmere (prej ob kratkem naštete) na nje nadmorsko visokost, očitno kažejo sledeče primere. Islandija in notranja Norvegija (ob istej zemljepisni širj.) imate skoro enako srednjo letno temperaturo, pa na Islandiji je poletna toplota manja, in zato je ločnica večnega snega na njej 500 do 700 metrov niže potegnena ko v Norvegiji. Kavkaz med Hvalinskim in Černim morjem in Pireneji med Biskajskim in Sredozemskim morjem stoji ob istem vzporedniku; vsled posebnih razmer jo srednja letna temperatura ob podnožji Pirenejskih gora viša ko ob podnožji Kavkaza, in vendar je ločnica večnega snega ob Pirenejih 500 do 600 metrov niže potegnena kakor ob Kavkazu, in sicer posebno zato, ker ob Pirenejih pade mnogo več moče. Enake razlike so med vzhodnim in zahodnim obrežjem Grenlandije; po Rinku so posamni hribi na otokih zatona Bafinovega cel6 do 1360 metrov visoko brez snega. Še veči razločki so med Kam¬ čatko na severozahodni strani Velikega oceana in Unalaško na severovzhodni istega morja. če števila (zemljepisno širjavo in nadmorsko visokost) te lest¬ vice, zlasti pa lestvice na 55. strani priobčene, med seboj primerjamo, pokaže se očitno upliv različnega podnebja na ločnico večnega snega ob nasprotnih straneh istega gorovja: pri vlažnem (mokrot¬ nem) enakomernem podnebji ločnica večnega snega sega jako nizko, pri suhem brezmernem podnebji pa je visoko v gore pomaknena. Na pobočjih Norveških gora, ki so k Atlantskemu oceanu ali pa k Ledenemu morju naklonena, je dosta niže kot po notranjih gorah Skandinavskega polotoka; todi vlada brezmerno suho pod¬ nebje, tam ob morski strani pa zelo vlažno enakomerno. Enaka razlika jena nasprotnih (zahodnihin vzhodnih) pobočjih Čiljskih Kordiljer v Južni Ameriki. Dosta više je ob vzhodnih grebenih, ki imajo celinsko podnebje, kot po zahodnih, kjer vlažna sapa iznad bližnjega Velikega oceana onej zemljepisni širjavi primerno vro¬ čino hladi. Patagonija ima premnogo moče (dežja in snega) in kaj enakomerno namorsko vremenje, a tudi ločnica večnega snega sega tam uže na istej zemljepisni širjavi, na kterej je Rim (41 0 54') na severnem poluoblu, doli do 1780 metrov nad morjem; v Rim¬ skih Abruzzih so le najviši verhovi z večnim snegom pokriti! Ob Magelhanovi morski ožini, ki ima isto zemljepisno širjavo kot Berlin (52° 31') ali Hamburg (53° 33'), je ločnica večnega snega le malo više vzpeta kot ob Norveških gorah na 70° severne zem. širjave. Kaj nizko sega tudi ob zahodnem morskem pobočji Novo¬ zelandskih gora (Avstralija), ki imajo tako vremenje kot jugoza¬ hodna Patagonija; precej više je vzpeta po notranjih gorskih po¬ bočjih. Nikjer pa se ne kaže tolik razloček kot na nasprotnih 349 straneh Himalajskega gorovja. Na severni strani je poprek 700 do 1000 metrov više vzpeta kot na južni; semtertje se na severni strani po leti sneg raztopi celo do 6100 metrov (20000 angleških črevljev) visoko. Temu se ni čuditi, kajti severna stran gora je naklonena v visoko planjavo Tibetsko, po kterej vlada brezmerno celinsko podnebje: poletje je suho in silno vroče. Dosta niže je potegnena na južnem pobočji teh gora, ki pa imajo zelo mokrotno enakomerno podnebje. Na severnem poluoblu ločnice večnega snega niso zapa¬ zili še nikjer ob m or s ki gladini. Z ozirom na strašansko pu¬ ščobo, ki vlada po nckterih severnih pokrajinah, mislili so, da onde n. pr. na severni strani Spicbergov (78° severne širjave) sneg leto in dan pokriva vso zemljo noter do morja. Učenjaki, ki so s švedsko ladijo nalašč potovali v Severno ledeno morje in zlasti otoke Spicberge preiskovali, so dokazali, da tudi na severni strani (na 80° zemelj, širjave) rečenih otokov sneg vsako poletje skopni, in led se raztaja. To se ne godi le po nizki planjavi ob morji, ampak tudi po ondotnih hribih in pobočjih do 800 metrov (1000 črevljev) visoko. Le to primerno pojasne, kako se na teh puščob¬ nih otokih morejo preživiti premnoge črede severnih jelenov. Se¬ verna Sibirija — so mislili — je pokrita z večnim snegom in ledom. Pa Middendorff je dokazal, da se tudi onde o kratkem pa vročem poletji led stopi in sneg skopni. Po ondotnih pustinah, navadno tundre imenovanih, poženejo rastline in k sebi privabijo mnogo metuljev, ktere je rečeni ruski učenjak v goli srajci lovil! V podolji reke Lene, kjer v predolgi zimi vlada presilni mraz, rasejo posamezna visoka drevesa do 71° zemljepisne širjave. Na Novi Sibiriji (otoki v Ledenem morji nad Sibirijo) žive velike črede severnih jelenov in neštevilne množice severnih lemingov. Neustraš- ljivi E. K. Kanc je na najviši zemljepisni širjavi, do ktere so do- sedaj dospeli, le S 3 // od tečaja, nabral še nekaj rastlin, in opa¬ zoval nektere tiče, ki so onde bivale ali še dalje proti tečaju po¬ tovale. Vsi tudi najseverniši dosedaj znani kraji imajo poleg dolge prehude zime zelo toplo poletje, ki brani, da ločnica večnega snega nikjer ne sega doli do morske gladine. Na južnem poluoblu so podnebne razmere drugačne; te¬ čajni kraji (Antarktija in razni otoki) imajo hladno mokro poletje, zato sega ločnica večnega snega primeroma dosta niže kot na se¬ vernem poluoblu, da, zapazili so jo uže ob morski gladini. Na otoku Južna Georgija, ki ima obilo snega in hladno poletje, sega že do morja, če prav nje zemljepisna širjava ni veča kot pri An¬ gliji ali Irlandiji v Evropi. Po rečenih podnebnih razmerah se ravna tudi spodnja meja le dni k o v, ki pa povsodi dosta niže derže kot ločnica več¬ nega snega. V Alpah jo spodnja meja lednikov poprek 1740 metrov nad morjem, t.j. skoro 1000 metrov niže kot ločnica večnega snega. Grindelwaldski lednik v Švajci (46° 30' severne širjave) sega najniže v Alpah, namreč do 983 metrov (nad morjem), kjer je 350 srednja letna temperatura uže + G V 2 ° C. Na Norveškem segajo na 60 V/ zemljepisne širjave doli do 325 metrov. V Uralu in v Osrednji Aziji nimajo dosta viši hribje nikakih tednikov, kajti on- dotno suho celinsko podnebje jim ni ugodno. Na tropičnem pasu se le semtertje v največik višavah nahajajo mali ledniki. Prime¬ roma zelo nizko so ledniki raztegnem ob gorah na zahodnih obrežjih raznih celin in otokov, ki so po zmerno toplem in merzlem pasu razprosterti. Ob zahodnem obrežji Patagonije segajo uže na 46*/ 2 0 zemljepisne širjave doli do morja; po zanožinah Ognjene zemlje plavajo odlomljeni ledniki, če prav zemljepisna širjava tega otočja ni veča od širjave severne Nemčije. Hochstetter poroča, da na Novi Zelandiji F r a n c- J o ž c f o v le d n i k (43 V a 0 j užne širjave) sega doli do 213 metrov (nad morjem), kjer je uže srednja letna temperatura kakor v Novem mestu na dolenjem Kranjskem (45° 49' sev. širjave, 183 met. nad morjem in 9 - 7° C.). Na Norveškem segajo na 60'/ 2 ° zemljepisne širjave doli do 325 metrov, v Severni Ameriki pa na istej širjavi celo do morja. Do morja segajo tudi na Islandiji, Grenlandiji in otokih Spiebergih. Ti ledniki se ob dolenjem konci odlomljajo ter plavajo po morji, dokler se ne raztope (primeri str. 64.). Po Južnem ledenem morji plava dosta več takih lednikov kot po Severnem. Angleška vojna ladija „Challenger“, ki se je zadnjič iz svojega znanstvenega potovanja v južnih oceanih ventila, je med drugim opazovala tudi lednike Južnega ledenega morja. Kos, ki je iz morja molil, bil je po večem raven, štirooglat in 45 do 80 metrov visok. Ker se na¬ vadno le Vi o do Via plavajočega lednika vidi nad morjem, mora debelost celega meriti okolo 700 metrov! Pregled temperaturnih razmer na naj imenitnikih mestih zemlje, ki so različna ali po svoji zemljepisni legi ali po svoji nadmorski visokosti itd. Med vremenoslovskimi orodji je termometer najstarejše (po Libri-u ga je preslavni Galilej iznašel uže konec 16. stoletja — 1597) ; tudi se je najhitreje razširil po svetu in je sedaj najbolj rabljeno in najimenitniše orodje pri raznoverstnih prirodoznanskih preiskavah in opazbah; povsodi pa tudi po gostem na njem opa¬ zujejo temperaturne premembe brez najmanjšega znanstvenega namena. Italijan je iznašel termometer, po Italijanskem se je tudi najprej bil razširil. A perve opazbe temperaturnih prememb na raznih mestih srednje in gorenje Italije, ktere so Galilejevi učenci in verstniki zapisavali, so se po ostudni nezgodi blezo vse pogubile — bile so namreč pokončane: le šestnajstletna njih versta, opazovana in zapisana od patra Rainieri’a v Florenci, se je po naključbi ohranila; to so najstarše, doscdaj znane meteoro- logične opazbe in, kot Libri pravi, vsaj 50 let stareje ko Pariške, ki se začenjajo z letom 1666. — V preteklem stoletji, še bolj pa v 351 sedanjem so povsodi, koder stanujejo olikani narodje in ljudje, previdili preveliko važnost opazeb temperaturnih prememb ter jih na zmerom več krajih zemeljskega povoršja opazovali in zapisa vali z neutrudljivo pazljivostjo. Tej neutrudljivi delavnosti in ukaželj- nosti se imamo zahvaliti, da se sedaj od leta do leta opazujejo in priobčujejo na različno razstavljenih mestih velike večine zemelj¬ skega poveršja, po vročem, zmerno-toplem in merzlem pasu. Tudi v našem cesarstvu se od leta do leta množi število onih krajev, na kterih redoma opazujejo temperaturne premembe in sploh razne vremenske prikazke; sedaj štejejo okolo 170 takih krajev (če se jim vverstijo tudi 4 v bližnjih inostranskih pokrajinah). Sledeča tabela*) se uže zarad obširnosti ne bode ozirala na temperaturne premembe v posameznih mesecih, ampak obsegala bode le toplin- ske razmere v 4 letnih časih; za te kakor tudi za celo leto je zaznamovana srednja temperatura in sicer po Celsijevem termo¬ metru. Mali risek pred zemljepisno širjavo pomeni, da je dotični kraj na južnem poluoblu; vsi drugi stoje tedaj na severnem. Raz¬ deljeni so kraji po deželah, povsodi očitno zaznamovanih. Letni časi na severnem in južnem poluoblu obsegajo ravno nasprotne mesece; a na to se zarad ložjega pregleda tu ni oziralo, zato kaže predel „zima“ za kraje daleč na južnem poluoblu dosta višo tempe¬ raturo ko predel „poletje“. *) Sestavljena je po Dove: Temperaturtafeln . . . Berlin, 1848; Klimatologische Beitriige . . . Berlin 1857; Dove v Zeitschrift fiir die allgemeine Erdkunde. Neue Folge IV.; Wesselovsky v Beitrilge zur Kenntniss des Russischen Iteiches . . . XVIII. in Du climat de la Russie ; oficielni ruski „Letopisi glavnega fizičeskoga observatorija v Petrogradu; za avstrijska mesta po uradnih Jalirbiicher der Central Anstalt fiir Mete- orologie und Erdmagnetismus (14. zvezk.) pa (za Severno Ameriko) Blod- get: 01imatology of tke United states . . . \Vaskington 1857. 352 Ime mesta iu dežele Avstrija: Dubrovnik (Dalmacija) Hvar (Lesiua) „ Zader „ Pulj (Istra) . . . Reka (Hervatsko) . Terst. Gorica. Itoveredo (Tirolsko) Meran „ Bregenc „ Insbruk „ Lieuz „ Zagreb (Hervatsko) . Novo mesto (Kranjsko) Ljubljana „ Pančevo (Krajina Voj. Pojana Ruska „ Sibinj (Erdcljsko) . Braševo „ Sckassburg „ Bistrica „ Ptuj (Štajersko) Celje „ Gradec (Nemški) „ Admont „ St. Pavel (Koroško Celovec „ Koroška Bela „ Beljak „ Zabnica Ivoroš. „ Sv. Višarje ,, Obir „ Segedin (Ogersko) Arad stari „ Budim „ Debrecin „ Komarno „ Ščavnica „ Požuu „ 353 Zemljepis. 23 354 Ime mesta in dežele Saratov (Rusko) Kursk „ Uralsk „ Oreuburg „ Varšava „ Orel „ Vilna „ Kaluga „ Tula „ Ufa ,, Riga „ Oskov „ Moskva „ Nižji Novgorod (Rusk. Vladimir „ Kostroma „ Kazan „ Nižje Tagilsk (Crai) „ Jekatarinenburg ,, Derpet (Rusko) Abo „ Sveaborg „ Petrograd „ Bogoslovsk (tol) „ Helsingfors „ Vologda „ Vjetka „ Vsoljo „ Pišminsk (Ural) Rusko Carlo (čubonsko) „ Uleaborg „ „ Tornea „ „ Petrozavodsk (Olunsko) „ Arhangelsk „ Enontekis (laponsko) „ Natoškin-šar (Nov. Zemlja) „ Plitvi zaton „ „ „ Karska vrata „ 355 23 * 356 357 358 359 Ime mesta in dežele Ivandy (Pred. Jndj. Ceil.) Utray Mullay „ Ponciishery „ Madras „ Aden (Arabija) ,, Seringapatam „ Bangalore „ Merkara „ Ootacamund ,, Bombay „ Puna „ Mahabulešvar „ Kalkuta ,, Kalkuta (Duimlm) ,, Benares „ Cawupor ,, Nasirbad „ Katmandu „ Darjiling „ Bangkok (Siamsko) Singapura (Malaka) Batavija (Java) . . Buitenzorg (Java juž.) Kitajsko in Japonsko- Makao. Kanton. Šangai . Peking. Nangasaki .... Afrika. Kairo (Egipet) . . Keneh „ . . Tunis (Tunizija . . Konstantine (Algier) Algier . Oran . St. Mihael (Azori) . Funchal (Madejra) . 360 361 362 363 lzoterme, Aleksander Humbolt je pervi leta 1817. za nekaj krajev, zlasti i ob morski gladini in okolo 10° zemljepisne širjave vsaksebi stoje¬ čih, iz natančnih opazeb preračunil srednjo letno temperaturo ter potem potegnil čerto mod istimi mesti, ki imajo enako letno tempera¬ turo. Imenoval je te čerte iz o ter m e t. j. čer te enake srednje (letne) temperature. Ko so se poslej po raznih straneh zemelj¬ skega poveršja pomnožile meteorologične stacije in opazbe, mogoče je bilo večino zemeljskega obla prevleči z imenovanimi čertami. Omeniti je tudi treba, da izoterme vežejo med seboj le kraje, ki bi imeli ob morski gladini enako srednje letno tem¬ peraturo; zato so vsem onim mestom, ki stoje visoko nad morjem, preračunih temperaturo, ktero bi imeli ob morski gladini ter potem jih vverstili dotičnim izotermam. Po zeinljekazih se izoterme od ravnika proti tečajema na¬ vadno tako verste druga za drugo, da vsaka veže kraje, kterih temperatura je za eno stopinjo niža ko na krajih ob prednji iz- otermi. Na peryi pogled se pokaže, da izoterme ne teko vštricno 364 z vzporedniki, ampak se jim tu bližajo ali jih celo prekriža- vajo, tam pa od njih odstopajo v velike krivine. Le na vročem pasu se z vzporedniki precej vjemajo, zlasti pa na južni poluti; po tej teko tem bolj vštricno z vzporedniki, čim dalje so proti jugu pomaknene. Na severni poluti pa se tem bolj gori in doli krivijo, čim bliže so severnemu tečaju. Tudi med seboj ne teko izoterme vštric, le med povratnikoma potegnene so med seboj in tudi s toplotnim ravnikom še precej vzporedne. Oni raznoverstni vzroki, ki na raznih krajih ob istem vzporedniku stoječih tu letno temperaturo zvišujejo, tam znižujejo, tudi delajo, da so izoterme tako različno gori in doli zakrivljene. Po straneh, ob kterih z ozi¬ rom na njih zemljepisno širjavo je njih letna temperatura nepri¬ merno zvišana, izobčene so izoterme proti tečaju ; koder pa je ne¬ primerno njih zemljepisni širjavi znižana, izbočene so na nasprotno stran, namreč proti ravniku. Temperaturo zvišujejo: zahodna obrežja (na zmerno toplem pasu); velika členovitost suhe zemlje; daleč v celine raz¬ tegnem zatoni in zalivi, zlasti pa obširna sredozemska morja, zem¬ ljepisna lega dotične dežele in njenih sosednih pokrajin (ali sega tako proti tečaju v merzli pas, da je med arktičnim ledevjem in njenim obrežjem še prosto, nikdar ne zamerzneno morje; nasproti pa, ali sega tam proti vročemu pasu — ravniku — kjer je raz¬ širjena velikanska celina — ne pa morje); južni in zahodni ve¬ trovi, zlasti po zahodnih in južnih straneh celin zmerno toplega pasa; dolga in primerno visoka gorovja, ki zavirajo merzle ve¬ trove; suho poveršje, jasno nebo (v poletnem času), gorki morski tokovi itd. — Temperaturo znižajo: vzhodna obrežja na zmerno toplem in merzlem pasu, visoka nadmorska lega (zlasti brez obširnih planjav gorskih), nečlenovitost suhe zemlje (brez polotokov, zalivov in sredozemskih morij); razširjenost suhe zemlje daleč proti tečajema, zlasti če je ondešnje morje neprestano z ledom pokrito ali vsaj s keršnjem napolneno; obširna morja ob ravniku (n. pr. na južni strani Azije po tropičnem pasu razprosterta); proti severju popol¬ nem odperte planjave, črez ktere piha merzel veter; dolga in vi¬ soka gorovja, ki zavirajo pot gorkim vetrovom; obširni gozdovi, velika in mala jezera, močarine itd. Toplotni ravnik se imenuje ona čerta okolo zemlje, ob kterej imajo vsa mesta aajvišo letno temperaturo (poprek namreč znaša 28° C.) na zemlji. Tudi ta čerta se no vjema z zemeljskim ali matematičnim ravnikom, ampak ga dvakrat prereže: enkrat na 121° vzhodne dolgosti (nad otokom Sumatro), kjer stopi na južno poluoblo ter se po tem okolo 105 zemljepisnih stopinj daleč vleče; drugikrat pa na 226° vzhodne dolgosti, kjer stopi na severno pol¬ oblo in po njem 255 zemljepisnih stopinj daleč derži. Natančneje preiskave in opazbe so tudi pokazale, da toplotni ravnik ni pov- sodi ena sama čerta, ampak, da se* na dveh mestih dvoji in zlasti na vzhodnem poluoblu veliko poveršja oklene. 365 Najmerzlejši kraji na zemlji se imenujejo merzlinski tečaji. Nekdaj sta se na severnem poloblu zaznamovala dva merzlinska tečaja (Bre\vster, imeniten škotijski optikar, pa tudi Ivamtz): ameriški na 77 V 2 0 severne širjave in 78° zahodne dolgosti, pa azijski na 78 ^ severne širjave in 140° vzhodne dol¬ gosti. Sedaj so natančne preiskave in opazbe (mornarji, ki so Franklina iskali, zlasti Kane, najimetnitniši med njimi) posebno pa teoretični računi pokazali, da ima severno polu oblo le eden merzlinski tečaj, kteri se pa po nekej najmerzlješi progi med Melville’ovim otokom in Ledenim ertom semtertje pre¬ mika — po letnih časih. Pred ko ne je tudi na južnem poluoblu le en sam merzlinski tečaj, ki pa je matematičnemu (zemeljskemu) zelo približan, ako se ž njim po polnem ne vjema (Dove: Die Verbreitung der Warme auf der Oberfliiche der Erde . . . Berlin 1852; E. Kent Kane: Arctic explocations: The second Grinell Ex- pedition in search of Sir J. Franklin . . . ). Med toplotnim ravnikom in merzlinskima tečajema so izoterme potegnene. Tu le nekaj primerljejev. Izoterma 15° C. zapusti v Severni Karolini (Zedinjene deržave) na 36° Severno Ameriko in derži v močno proti severju napetem loku prek Atlanskega oce¬ ana; na 10. stopinji zahodne dolgosti seže najdalje proti severju — namreč do 467a 0 severne širjave; tako daleč se v ostrem kotu še enkrat pomakne nad planotastim polotokom Iberskim, potem se pa skoro navpično spusti v notranji kot Biskajskega zaliva, kjer še pod Bayonom (43° 39' sev. širj.) prestopi na evropsko celino okolo 43° 30' nad ravnikom t. j. 7*/ 2 zemljepisnih stopinj više nad ravnikom, kot je zapustila Severno Ameriko. Od Biskajskega zaliva derži skoro naravnost proti vzhodu prek južne Francije in severne Italije v Jakin (Ankono , 43" 37' sev. širj.) ob jadranskem morji; od tega mesta meri na pošev proti jugu prek morja in Albauije in Grecije v Egejsko morje, — kjer v Evropi doseže najnižo zem¬ ljepisno širjavo (38° sev. širj.). Od tu se vije prek Male Azije, Kavkazije in sredi Visoke Azije, kjer nad ustjem IIoang-ho’a in sicer na 34° zemljepisni širjavi pristopi iz suhega na Veliki ocean, t. j. dobro 9 zemljepisnih stopinj niže kot ob Biskajskem zalivu. V velikem oceanu je tudi proti severju napeta; najseverniša nje točka y stoji 43° sev. širjave. Še bolj razkrivljena je izoterma 10° C. Severno Ameriko za¬ pušča na vzhodni strani pri Filadelfiji (39° 57' sev. širj.); v Evropi pa v Irskem morji doseže njo najsevernišo točko — na otoku MaiTu (54° 12' sev. širj.), ki stoji dobro 14 zemljepisnih stopinj dalje proti severju kakor Filadelfija. Prek srednje Evrope in Azije se vije, prestopi ob vzhodnem azijskem obrežji na 42'/ 2 U severne širjave iz suhega na Japonsko morje. — Na izotermi od 5° C. stoji v Ameriki: Quebek (46° 49' severne širjavo), srednja Fundlandija; v Evropi: južno obrežje Islandsko (63° 40' sev. širjave); Rcvel ob Cuhonskem zalivu (59° 26' sev. širj.), Tver (50° 52' sev. širjave), Orenburg (51° 45' sev. širj.) na Ruskem; v jugozahodni Sibiriji 366 prestopi ta izoterma celo na južno stran izporednika 50° ter s tem bolj ali manj vzporedno deržl proti vzhodu do Velikega oceana; onostran tega oceana potegnena je še nad polotokom Aljaško do 60® severne širjave in ob ustji Sušitne (v tako zvani Ruski Ame¬ riki) celo do 61 V, 0 . — Izoterma 0° C. derži pošev sredi Labra- dora, kterega vzhodno obrežje zapusti na 53° zemljepisne širjave; na Atlantskem oceanu je tako zelo proti Severju potegnena, da oklepa skoro vso Islandijo (razen severnega njenega primorja) na 65° zemljepisne širjave; a nje verli stoji še dalje na sevorji v Le¬ denem morji na 7iy„° sev. širj. in 23° vzhodne dolgosti t.j. dobro 18 zemljepisnih stopinj dalje proti severozahodni Skandinaviji do otoka Mageroe (71° 10' sev. širj. in 23° 19' vzhodne dolgosti od Pariza), kjer se na ravnost proti jugu spušča do mesta Tornea (66° 24' sev. širj. in 21° 36' vzhodne dolgosti od Par .j Od Toruee se bolj polagoma vije prek severo-vzhodue Evrope, in čim dalje tem bolj od severnega tečaja oddaljena: ob Belem morji še ono¬ stran mesta Kima in Novodvinskega (65° in 64° sev. širj.), Ural¬ ske gore pa prestopa uže na 57 do 58° sev. širj. in derži prek Išima na enako imenovani reki (56° 6' sev. širj.), Omska na Irtiši (54° 59' sev. širj.), pod Mariinskem in Krasnojarskem do Bratska na Angari in naprej do Ohotskega morja, ktero pri Šantarskih otokih doseže — na 55° severne širjave t. j. dobro 16 zemljepis¬ nih stopinj niže kakor pri Mageroi na severo - zahodnem obrežji evropskem. Na Velikem oceanu je zopet prek srede Kamčatke čim dalje tem bolj proti severju izbočena, tako da v tako zvani Ruski Ameriki verh njenega loka stoji na 68° severne širjave t. j. 15 zemljepisnih stopinj više nego na vzhodnem obrežji polotoka La- bradora. Izotere in izohimene, mesečne izoterme. Uže Humbolt (Kleinere Schriften I. str. 258) je razverstil razna mesta na zemlji, ki imajo enako gorko poletje in enako hladno zimo; tudi te kraje je sklenil s čertami in je imenoval izotere in i z o himene. Izotere so namreč one čerte, ki ve¬ žejo vse kraje enake srednje poletne temperature; iz oh im en e pa se imenujejo one čerte, ki vežejo vse kraje enake srednje zimske temperature. Preimenitne so te čerte v gospodarskem oziru, kajti rastlinje se po večem ravna po zimski merzloti in zlasti po poletni vročini. Iz raznih vzrokov se v raznih letnih časih toplota po zemlji kaj različno razdeli; zato tudi izotere in izohimene ne teko vštricno niti z vzporedniki niti z izotermami, ampak izotere se povsodi od izoterem proti tečaju odklanjajo, izohimene pa proti ravniku, in sicer toliko bolj, kolikor veči je razloček med poletno in zimsko srednjo temperaturo kakega kraja. Ta razloček pa posebno rase po različni dolgosti dne in noči od ravnika proti tečajema. Ob istih zemljepisnih širjavah so pa izotere na vzhodnih obrežjih dosta B6T bolj proti severju pomaknene ko na zapadnih, in sredi obširnih nečlenovitili celin tudi dosta bolj ko na razjedenih in zelo členo- vitih; todi so pa izoliiinene ravno nasproti — bolj proti ravniku zavite t. j. vzhodne strani raznih zemljin in osrednje dežele ne- členovitih celin imajo gorkejša poletja pa merzlejše zime nego zahodna obrežja in členovite dežele na istih zemljepisnih širjavah. Da izotere in izoliiinene med seboj niso vsporedne, po rečenem še omeniti ni treba. Izotera 25° C. odreže kos severozahodnega Marokanskega od Debata ob Atlantskem oceanu (34° severne širjave) do onostran Melile ob Sredozemskem morji in nekoliko izbočena derži prek južnega Sredozemskega morja do Sicilije; zarad obširnega zaliva Veliko in Male Sirte zavita je v Jonskem morji proti jugu; pri otoku Cerigo (36° 13' sev. širj.) zavije se zopet proti severo-vzhodu prek južne Male Azije (Adana 36° 50'), Armenije in Transkavka- zije, kjer ob ustji reke Kura prestopi 40° severne širjave; in še više stoji na nasprotnem obrežji Hvalinskega morja. — Izotera 20° C. je pri Rochellel na Francoskem le dobro 46° nad ravni¬ kom, a sredi Nemčije prestopi uže 50° severne širjave ter se na Ruskem in v Sibiriji še dalje proti severju zavije. Izotera 15° C. stoji v zahodni Evropi — na Irskem južnem obrežji komaj 51 2 / 3 ° nad ravnikom, pri št. Andrevvs (izg. Sent Endrus) na vzhodnem obrežji skocijskem uže nad 56° sev. širjave; še više sevspne prek Nemškega morja ter blizu Bergena (G0° 24' sev. širj.) zopet stopi na suho in se v visokem loku na notranji Skandinaviji premakne do 64°; od tega verha se zlasti na Ruskem polagoma znižuje. V ravno nasprotno stran so zakrivljene izohimene. Izhimena 15° C. zadene nad ertom Sv. Vincenta na jugozahodnem Portu¬ galskem na suho zemljo, odreže malo pokrajine Algarve, edini kos evropskega sveta ( 3773 ° sev. širj. in 11 '/ 3 ° zahodne dolgosti od Pariza) ter se skoro navpik spušča na severno zahodno Afriko (357/ sev. širj. in 8 V 3 zahodne dolgosti od Pariza); dalje se vije prek severne Afrike, skoro vzporedno z vzporednikom 30° severne širjave; v isto mer derži naprej po zahodni Aziji. — Izohimena 10° C. stoji zelo visoko na Atlantskem oceanu; nad Oviedo stopi na severno španjsko obrežje (43 2 / 3 ° sev. širj.) ter se od tu vije prek Španije skoro do mesta Alicante ob Sredozemskem morji (38 '/ 3 ° sev. širj.) t. j. dobro 5 zemljepisnih stopinj niže kakor ob Biskajskem zalivu; potem se zelo polagoma znižuje na svojej poti mimo južnega skrajnika otoka Sardinskega, južne Italije (Cosenza), Jonskega morja dalje v južno Malo Azijo. — Na Izohimeni 5° C. stoji zahodni kos Irlandije (53° sev. širj.), poluotoka Cormvalla (507 3 ° sev. širj.), poluotok Bretagnc (St. Malo, 48 2 / 3 ° sev. širj., in 4° 20' zahodne dolgosti od Pariza Nantes (477 6 ° sev. širj. in 3%° zahodne dolgosti od Par.), Toulouse (437,/ sev. širj. inl° zahodne dolgosti), Niza, Genova (44‘/ 3 ) Benedke, okrajina Carigradska itd. — Na izotermi 0° C. stoji jugozahodno obrežje Norveško (63° sev. širj.) , okolica Hamburška (53%° sev. širj.), srednja Nemčija, 368 severozahodni ogel (50° sev. širj.) kraljestva Češkega; od tu derži skoro naravnost prek Avstrije in jugozahodne Rusije do Černega morja blizu ustja Donavskega (45° sev. širj.). — Na izotermi 1 do 5° C. je Mageroe ob Ledenem morji (71° 10' sev. širj.), Riga na Ruskem (57° sev. širj.), srednja Rusija na 32° vzhodne dolgosti od Pariza in 51° sev. širj., in Astrahan ob Hvalinskem morji na 46'/3° sev. širj., t. j. skoro 25 stopinj zemljepisne širjave bliže ravniku kakor Mageroe na severozahodnem obrežji norveškem; po zemljepisni dolgosti ti dve mesti stojite le 22 zemljepisnih stopinj vsaksebi. Zadnjih 20 let so močno zanemarjali srednjo temperaturo štirih letnih časov ter iz raznih razlogov tudi opuščali izotere in izohimene; pozornost so posebno obračali na razdelitev toplote po raznih mesecih v letu. Razverstili so razne kraje na zemlji, ki imajo enako srednjo temperaturo v istih mesecih ter jili med seboj sklenili s čertami: te čerte se imenujejo mesečne izo- terme nasproti sperva omenjenim letnim. Klima ali podnebje. Podnebje ali klima (ta beseda je gerška, od glagola zliva, pomeni natio coeli) kakega kraja so po A. Humboltu vse spre¬ membe v ozračji skup, ki imajo količkaj upliva na nas. Ozira se tedaj na to , ali je zrak miren ali nemiren (vetern), čist ali pa bolj ali manj navzet škodljivih snovin, suh in prozoren ali soparen in temačen, gost in težek ali redek in lehek, merzel ali topel itd. Med mnogohrojnimi in med saboj zelo različnimi vzroki, po kterih se razua podnebja drugo od drugega ločijo, je temperatura zraka najvažniša; kajti podnebje vsakterega kraja se zlasti po tem ravna, kolika je toplota njegova in kako je med letne čase razdeljena. Tudi druge prej omenjene, vsakteremu podnebju lastne spremembe (v ozračji) izvirajo po večem iz različno razdeljene toplote. SolnČno in fizično podnebje. Temperatura zraka se posebno ravna po solnčnih žarkih — ali ti navpik ali bolj ali manj na pošev na zemljo padajo in ko¬ liko časa jo obsevajo — ravna se tedaj po zemljepisni širjavi. Zato govorimo tudi o matematičnem ali solnčnem podnebji ter po tem ze¬ meljsko poveršje delimo v pet pasov: topli ali vroči pas med po¬ vratnikoma, dva zmerno topla (severni zmerno topli pas med po¬ vratnikom raka in severnim tečajnikom, južni zmerno topli pas pa med povratnikom divjega kozla in južnim tečajnikom) in dva merzla pasa (severni merzli pas od severnega tečajnika do sever¬ nega tečaja, južni pa od južnega tečajnika do južnega tečaja). — Kako črez leto in dan solnčni žarki obsevajo to pasove, glej Jesenkov „Občni zemljepis" str. 21. in sl. 369 Suha zemlja iu morje ste zelo različno razdeljeni med re¬ čene pasove, njih razmera v absolutnih številih in v primernih delih (gl. str. 12; primerjaj tudi Jesenkov:,,Občni zemljepis* 1 str. G2.) Zarad naravnih, največ liže omenjenih vzrokov, pa kraji ob istem vzporedniku nimajo nikjer, niti na severnem, niti na južnem poluoblu med seboj popolnem enakega podnebja, in tudi vsakteri kraj posebej nima takega, kakoršno bi po zemljepisni širjavi moral imeti. Povsodi se podnebje še ravna po zemljepisni dolgosti iu raznih krajnih razmerah— in to se imenuje lastno ali fizično (prirodno, Humbolt mu je rekel realno) podnebje. Res mu je povsodi solnčno prava podlaga, vendar naštete okolnosti in razmere temperaturo zvišujejo ali znižujejo in tako podnebje zmečujejo ali pa zostrujejo. V predzadnjem odstavku smo omenili izoterem , ki različno razvite prepregajo zemeljsko oblo; po njih se prirodno podnebje navadno na vsakem poluoblu — na severnem in južnem ■— deli v srednja letna temperatura Po različni razdelitvi toplote črez leto — med letne čase in posamezne mesece — se vsaktero naštetih sedmerih pod¬ nebij lehko loči v a) stanovitiro, kterega razloček med najvišo in najnižo temperaturo v letu je prav majhen, b) brczmerno, kterega razloček med toploto in merzloto - ali v obče med najvišo in najnižo temperaturo v letu je zelo velik, in c) spremenljivo, kterega razloček med najvišo in najnižo temperaturo v letu je sicer majhen, pa vendar očiten; pri tem največa toplota in merzlota ne nastopi zmerom ob istem času. Stanovitno je posebno podnebje na krajih vročega pasa, koder vlada skoro večno poletje: razloček med najvišo in najnižo toploto je pri drugače ugodnih razmerah črez leto in dan le '/25 letne temperature; nekoliko veči je uže na tako zvanem subtropičnem pasu, ob povratnikih in bližnjih pokrajinah, kajti todi je razlo¬ ček med visokostjo solnca o poletnem in zimskem kresu uže precej velik in razloček med najdaljšim iu najkrajšim (svetlim) dnevom znaša uže 3 ure. Ti razločki med najdaljšim in najkrajšim (svetlim) dnevom in med različno močjo solnčnih žarkov rasejo od subtro- pičnih pasov do tečajev. Ponckodi jih zelo zmanjšujejo posebne krajinske razmere, zlasti jugozahodni topli vetrovi, in na krajih ob morji gorki morski tokovi. Največi so razločki temperaturni na krajih sredi velikih in ravnih celin , ki so razprosterte po Zemljepis. 24 Zmerno toplo in stanovitno 370 zmerno toplem ali merzlem pasu. Ti imajo, brezmerno podnebje (stanovitnemu ravno nasprotno), sedaj — po leti primeroma veliko vročino, sedaj — po zimi pa silni mraz. a- < 2 . ►-< o pr hd p o H o £ o p ►n >-t p p W a> <1 p O EL g" p g N* N P 2 N* P ►t P P O P N P P O ct> O rt- O c-t- > P CfQ o hH g ro> B CD Ul P _ Srednja temperatura po C. Razloček temperat. Zemljep. ___ . , | med najgor- Sllja\a eelegaleta zime spomladi poletja jeseni ™ e f n r “^ cm k ša™ej 1 šrm" 385 Škodljiva ali nezdrava podnebja. Škodljiva ali nezdrava podnebja imajo po večeru tudi zelo vlažno in vroče ozračje, ki pa je navzeto raznih škodljivih plinov (strupenih tvarin); ti izvirajo iz premokre zemlje. V zemlji je namreč ponekodi premnogo organskih — živalskih in rastlinskih stvari in delkov, ki se pod vročim podnebjem v močvirnati zemlji kuhajo in gnjijejo in zrak napolnujejo z nezdravimi plinovi, in ravno ti plinovi pri sopenji človeku kri razločijo ali ostrupijo. Po nekterili močvirnatih pokrajiuah vročega pasa je podnebje tako nezdravo, zrak strupenih plinov tako zelo navzet, da človek gotovo umerje, če ga le malo dni, semtertje celo le malo ur diha. Enaki plinovi se narejajo tudi ob nizkih bregovih raznih otokov in celin vročega pasa, če so tako zagrajeni s koralskimi grebeni, da odsto¬ pajoče morje na njih pušča razne organske stvari, ki se pod pri¬ pekajočim solncem parijo in gnjijejo. Po takih močvirnih straneh razsajajo razne bolezni, zlasti pa razne merzlice, namreč preha- javna treslica in vsmertljiva žolta merzlica. Zahodno obrežje velikega otoka Sumatre v Vzhodni Indiji je obdano z nizkimi koralskimi grebeni, južno in vzhodno pa ima zelo ravne nizke bregove in obilo močarin, in todi povsodi pod ravniško vročino iz zemlje pulite nezdrave pare: zato ljudje premočno terpe in umirajo za merzlico. Severno obrežje istega otoka je nasproti popolnem zdravo, kajti ono nima niti onih grebenin, niti onih škod¬ ljivih močarin. Ker v vodi ne gnjijejo organske tvarine, tudi zrak nad močarinami ni okužen. Merzlica vendar pogostem napada ljudi, po krajih, kjer so se močariue posušile ter se pod žarečim solncem močno razbelile. Če po tem nagloma dež pride, kar se na vročem pasu navadno godi, pari se razbeljena zemlja in zrak okužuje. Po južni — topli Evropi prehajavna merzlica ljudi po¬ sebno napada, ko v oktobru začenja deževati. Silno nezdrava so tudi zahodna obrežja afriška, kjer je v škodljivem podnebji dosedaj uže čroz 80 prirodoznancev, zemljepiscev in drugih učenjakov po¬ ginilo, in sicer med septembrom in aprilom t. j. v suhi letni dobi. Po vsem svetu razupito je tudi škodljivo podnebje v francoski Gvi- jani (v Južni Ameriki); nič manj nezdrava je bila tudi Nizozem¬ ska Gvijana, a neutrudljivi Holandci so izkopali premnogo prekopov, uredili so reke in potoke, posušili močarine in tako odpravili vse vzroke škodljivega podnebja. Mehikanska pokrajina ob mestu Vera- Cruzu (tik Mehikanskega morja) se sedaj še šteje med najbolj ne¬ zdrave strani na svetu; pokrita je z obilimi močvirji, ki se zlasti o poletni vročini parijo in sapo tako okužijo, da tujci še ene noči v njej brez nevarnosti prebiti ne morejo. Zrak, ki je z raznimi, človeškemu zdravju škodljivimi plinovi navzet, imenuje se v obče kužni zrak ali miazma; Italijani mu pravijo tudi malaria ali aria cattiva. Vse dosedanje pre¬ iskave še niso dovoljno pojasnile prave narave onih tako škodljivih Zemljepis. . 25 386 tvarin, v ozračji. Tak okužen zrak veje nad delto afriške reke Niger in zlasti nad glavno njegovo panogo, Nun imenovano, na pri¬ morji Sierra Leone, ob zatonu Delagoa (v jugozahodni Afriki — onostran povratnika divjega kozla), na primorji Sofalskem, ob in na Nilu med 8 in 10° severne širjave, na Javi (Batavia) na Dolenji Kambodži, na raznih straneh Mehikanskega zaliva, zlasti tam, kjer so močariue po nizkem obrežji razprosterte, v Gvijani; po raznih krajih južne Evrope: na Gerškem, Španskem, na otoku Sardin¬ skem, v Apuliji, v Campagni di Roma, v Maremmih toskanskih i. t. d. Povsodi pa izvira ta okuženi zrak iz raznih organskih tvarin, ki se po močarinah ali pa ob nizkem obrežji morskem parijo in gnjijejo. Zato je zrak onde zdrav, kjer so gore celo do morja pomak- nene. Od Nizze do Spezzie, ob primerno zelo stermem obrežji, ne poznajo malarije; dalje do mesta Livorna je obrežje ravno in ne¬ zdravo ; onostran Livorna in na bližnjih holmcih veje leto in dan prav zdrava sapa; od nekdaj so pa uže razupite toskanske in rim¬ ske maremme s tako zvanimi pontinskimi močarinami, po kterih vsled kužnega zraka merzlica (poleg drugih bolezni) hudo razsaja. Ob zanožini Gaetaski so gore do morja pomaknene in sapa je po¬ polnem zdrava; bližnje primorje prek starodavnih Baj do Pozilipa pa je nezdravo. Prelepi zatok Neapoljski s svojim zdravim in lepim podnebjem uže od nekdaj slovi daleč po svetu. Daljo proti jugu veje malaria po obširnih nižavah nekdanjega mesta Pesta in ob zanožini Evfemijski, ni je pa, kjer so Kalabrijski hribi do morja razraseni. Rečeno je uže bilo, kako nezdravo je podnebje v Vera-Cruzu; a nezdravo ni le v mestu, ampak po vsem nizkem primorji, ki je okolo 12 miriametrov dolgo in 14 do 18 kilometrov široko. Poleg merzlice imajo ljudje največ bolezen vomito prieto — „černo bljuvanje". Malo više veje uže nad to drugače prerodovitno po¬ krajino popolnem zdrava sapa, zato tujci in bogatini stanujejo v Jalapi. y — Enako je v Bataviji na otoku Javi. (Prim. Dr. M. S a- mec: Čertica o uplivu podnebja na človeški organizem in razvitje njegovih bolezni — Letopis, 1871 str. 221—238; Dr. V. Janežič: Azijska kolera v Besedniku. Zadnjih 20 let so te zanimljive raz¬ mero zdravniki, prirodoznanci in statistikarji prepogostem opazo¬ vali ter jim zasledili nektera kaj važna pravila. Kterega bi ta stvar zanimala, naj si preskerbi to-le dosedaj še zmerom najteme- ljitiše francosko delo: Boudin: Traite de geographie et de statis- tique medicalcs et des maladies endemiques. 2 vol. Pariš, 1857; jako zanimljiva je tudi mala knjižica: Pouchet: Programme d’ une geographie nosologique, Pariš 1859. Manj temeljita je nemška knjiga znanega vremenoslovca A. Muhry'a: Die geographischen Verhaltnisse der Krankheiten; 2 zvezka, Leipzig in Heidelberg, 1856.) O premembi podnebja. Mnogo so uže preiskavah, ali seje podnebje na zemlji zboljšalo ali poslabšalo, odkar sedanji človeški rod na njej 387 živi. Da so v predčloveških dobah vladale vse drugačne razmere podnebne in temperaturne sploh, paleontologija neoverg- ljivo uči. Temperatura je glavna podlaga podnebja. Slavna Fran¬ coza La Plače in Fourier (izg. Furje) sta natanko dokazala, da se zadnjih 2000 let temperatura le za toliko ni zmanjšala, da bi to z najobčutljivišim termometrom bili opaziti zamogli. Schouw (On the supposed changes in the meteorogical con- stitution of different parts of the earth during the historic period) in Arago (Les climats terrestres tels qu’ on peut les deduire des observations faites dans divers siecles) sta se posebno zelo pečala s vprašanjem, če se je podnebje y zgodovinskem času kaj preme- nilo ali ne. Ozirala sta se pri tem preiskavanji zlasti na razšir¬ jenost nekterih rastlin in pa na zimsko zmerzav. Za časa Mozesa, t. j. 1500 let pred Kristusom, so v Jerihi rastle dateljnove palme in prinašale sadje, ktero so sušili; tudi vinska terta je onde rodila velikanske grozde. — V Palermi, kte- rega srednja letna temperatura je 17 H C. (13 - G3° It.) rase sicer da- teljnova palma, a dateljni (sadje) ne zore. Enako je v Kataniji, kte- rega srednja temperatura letna je še nekoliko viša. V Algieru, kterega letna temperatura je 17'9° C., zore dateljni. Srednja letna temperatura v Palestini za časa Mozesa gotovo ni bila pod 18° C. Na severnem poluoblu je po L. Buchu najjužniši kraj, kjer vinska terta še obilo rodi, otok Ferro; srednja njegova letna temperatura je 20 do 21V,° C. Kjer je veča vročina, ne prinaša grozdja. Kairo v Egiptu ima 22'2° C., in vinogradov todi ni, le semtertje rase kakova posamezna terta. Po takem srednja temperatura v Pale¬ stini za časa Mozesa ni bila nad 20° C. Srednja letna tempera¬ tura v Jeruzalemu je sedaj 16° C.; Jeriha stoji dosta niže in ima pred ko ne nekoliko višo temperaturo; in iz tega sklepajo, da se zadnjih 3300 let podnebje v Palestini ni premenilo, kajti tudi sedaj onde rase in zori dateljnova palma poleg vinske rozge. Vinoreja bila je v Zahodni Evropi v srednjem veku bolj raz¬ širjena kakor sedaj; vino so namreč še pridelovali v Pikardiji, Bretagni, Normandiji in celo po Angleškem; pred ko ne bilo je vino teh krajev zelo kislo, a v trinajstem stoletji, v kterem so vrane, štorklje, čajke i. t. d. kot najbolj izbrano in najokusnišo divjačino jedli, pili so nerazvajeni domačini tudi ono kislo vino iz na pol zrelega grozdja, kot naj okusnišo sladčico. Neki francoski pisatelj (Henry d’ Andoly) iz 13. stoletja pravi v ,,Bataille de vins“, da vinski pridelek angleški, flanderski in francoski onostran (t. j. na severni strani) reke Oise nič ne velja. V srednjem veku so pomaranče močno pridelovali v Provenci in v Roussillonu; ko se je kupčija bolj razvila, spodrinile so Malta, Španija in Sicilija po¬ maranče onih pokrajin — in pomerančniki njih so izginili. Dolgo časa so isto južno sadje redili pri Nizzi in Genovi ob Ligurskem zalivu; a mornarstvo se je tako razvijalo, in zveza med severnimi in južnimi deželami je bila po parobrodih tako olajšana, da je uže leta 1834. cena pomaranč bila tako nizka, da jih ob Ligurskem 25 * 388 obrežji še obirali niso. Tu je razvita kupčija spodrinila pridelek, če je prav podnebje isto ostalo. Ponekodi so tudi ob Ligurskem obrežji pomerančnike iztrebili, drugodi so jih pustili, a ti ne pri¬ našajo sadu, ker iz njih cvetja narejajo dobro znano „eau de lleur d’ orange“ (neko dišavo). Kjerkoli se je po vrogem in zmerno toplem pasu podnebje promenilo, promenilo se je \e malo in le vsled tega, da so ljudje promenili poveršje zemeljsko . Ponekodi so namreč ljudje posušili obširne močarine, uredili divje reke in potoke, iztrebili vse gozdove. ■— Posebno zanimiva so pa poročila, po kterihsc je podnebje ne- kterih severnih in tečajniških pokrajin in otokov močno ohladilo. Velik del Irlandije, ki je sedaj s šoto pokrit, je bil nekdaj zaraščen z gozdovi, kajti onde in v visokih šotiščih škocijskih — v grofiji Sutherlandu in Caithnessu (izg. Setserlend in Kedsnes) stoje po- robki in korenine hrastove in se dobe hlodi, kakoršni sedaj onde dorasti ne morejo. Enako poročajo o Orknejskih, Šetlandskih, Fa- roerkskih i. d. otocih, o Laponskem i. t. d. Islandija je bila ne¬ kdaj zaraščena z gostimi gozdovi; njih ostanki so velika stebla, ki se semtertje v močvirnatih dolinah nahajajo: sedaj rasejo po kra¬ jih, koder so nekdaj gozdovi stali, le pritlični germi brezovi. Od srede 11. stoletja do srede 14tega imela je Islandija kaj veliko zelo krepkih prebivalcev, a njih število se je sedaj skerčilo na 50000 glav; v mnogo letih več ljudi uinerje, kakor je rojenih. — Grenlandijo t. j. Zelena dežela so Skandinavci, nje najditelji — (Norvežci in Danci) imenovali zarad lepih zelenih livad sedaj silno puščobno zemljo v tečajniškem morji, največi otok na svetu. Gren¬ landska naselbina na vzhodni strani je leta 140G. štela 190 vasi; od istega časa je ledovje zaperlo vsakteri promet ž njo in pogi¬ nila je. Še le leta 1822. našel je Scoresby primorje zopet brez ledu, videl je prazna človeška stanovališča z lovskimi pripravami in z raznim hišnim orodjem: žalostni ostanki nekdaj cveteče na¬ selbine. — Naselbina na zahodni strani Grenlandije poginila jo v 14. stoletji, ko je nje promet s Skandinavsko domačijo, po kterej je černakuga in huda notranja vojska razsajala, prenehal. V lepih dolinah ob južnih zanožinah (fjordih) grenlandskih n. pr. ob Ama- raliku stoje zapuščena stanovališča nekdanjih Normancev; ti so imeli posebno veliko goved in ovac: a te se tudi sedaj n. pr. v pokrajini Julianshaabski primeroma prav dobro rede, če prav za¬ nje slabo skerbe. Po takem se ne da tajiti, da sta se na Gren¬ landiji in v Grenlandskem morji sneg in led zelo razširila. Leta 829. zamerznil je Nil v Egiptu, leta 1709. zamerznilo je Jadransko morje pri Benetkah in Sredozemsko pri Genovi, Merseilli in Cetti; leta 1G57—1G58. zamerznil je Belt tako na debelo, da je švedska vojska s topovi in vozovi prek njega šla, a nasledki tako hudih zim se na zmerno toplem pasu v nižavah izgube z naslednjim po¬ letjem: drugače je to po tečajniških deželah. Todi se podnebne — temperaturne razmere premene za desetletja in stoletja, če je ena zima prehuda, ali če se več hudih zim versti druga za drugo 389 — če se je primeroma preveliko ledu naredilo ali preveliko snega padlo, ki v naslednjem kratkem poletji skopneti ne more. Ta obi¬ lica snega in leda ima one žalostne nasledke za desetletja in sto¬ letja. Ledovje, ki je v začetkom 15. stoletja zaperlo vzhodno obrežje grenlandsko, hotelo se je blezo leta 1816. raztopiti; kajti mornarji, ki so v ondotnih severnih krajih kite lovili, našli so med njim dosta prostih prekopov ali potov, po kterih (so mislili) se lehko pride do 83° severne širjave. Odveč bi bilo enake primerljeje na¬ števati iz visokih gora, n. pr. iz Skandinavskih gor in srednje¬ evropskih Alp; tudi na teh se časih ledniki premočno narasejo in njim bližnje prej obdelovane kraje opustotijo in celo pokrijejo, — podnebje visokih dolov za mnogo let bolj hladno narede. To se morebiti še le črez 10 ali 20 ali še več let zravna, ko za toplo suho zimo nastopi suho vroče poletje, ki raztopi mnogo več lednika, kot se ga je preteklo zimo naredilo. — Narava se povsodi in zme¬ rom ravna po stalnih naravnih zakonih! 390 Terminologija. (Obsega le najimonitniše zemljepisne izraze.*) A. Abendvvind (Oberwind), večernih (go¬ renji veter), 212. Abhang (Geliange), bok, pobočje, rebro, stran, 38. Abhang, sanfter, položno rebro, 38. Abhang, schroffer, propadno rebro. Abhang, steiler, stermo rebro. Absolute Hiihe (Seehohe), brezozirna ali nadmorska visokost, 22. Aequator, ravnik, polutnik. Aequatorialstrom, ravniški tok (morski), 189. Alaumvasser, galunata voda, galunica, 141. Aneroidbarometer, aneroidni ali holoste- rikši barometer, 205. Antarktičen, siidlieh (z ozirom na južni tečaj). Antarktija, Siidpol-Continent, 13. Apnena voda, Kalkwasser, 140. Arktičen, nordlieh (z ozirom na severni tečaj). Atmosphaere, ozračje, vzdušniea, 205. Atoli, lagnnska ali jezerska grebenina (koral.), 28, 29. B. Bai (Golf), zatok, zaton morski, 34. Bakrenata voda, bakrenica, Kupfenvas- ser, 141, Barometer ali tlakomer, 205. Bathometer (Tiefenmesser), globinomer, 24. Berdje, berda (pl.), Hiigellang. Berdo (holmec), Hiigel. Bergriieken. gorski herbet, gorsko sleme, 38. Bergsturz, Bergschlipfe, zemljski usad, 56. Berzica reška, Stromschnelle, 159. Biba, Gezeiten (pl.), 197. * Bifurkation des Plusses, razdvojenje (vi- lenje) reke, 146. Bittersalzvvasser, grenka voda, grenčica, 141. Bliskotanje (igranje žarnic), Wetterleuch- ten, 276. Blodna ali ali eratska skala, erratiseher Block, 64. Blutregen, kervavi ali rdeči dež, 267. Bok (pobočje), Abhang, Gehange, 38. Boračnata voda, boračnica, Boraxwas- ser, 141. Brandung, kipenje (morja), 189. Brezdežni ali brezvodni pas, regen- oder wasserlose Zone. Bromnata voda, bronmiea, Bromwasser, 141. Bueht, zanožje, 34. € in C. Cap, ert ali nos zemeljski, 35. Celina, Continent. Celinski, Continental, Celinski otoki, eontinentale Inseln. Cementquelle, vitrijolna voda, vitrijol- nica, 141. Central-Vulkan, središčni ognjenik, 70. Continent, celina. Cado- ali plino-bljuvni ognjenik, Luft- Vnlkan, 85. *) Pristavljena števila kažejo strani, na kterih se dotični izrazi nahajajo. 391 D. F. Debro (grapa), Talschlucht. Dežjemer, ombro- ali hietometer, udo- ali pluviometer, Regenmesser, 236. Divji ogenj, Irrlicht, Irnvisch, 277 . Doba plimovanja, Flutperiode, 199. Doba plimovanja, dnevna, tagliehe Flut¬ periode, 199. Doba plimovanja, letna, jalirliche Flut¬ periode, 200. Doba plimovanja, mesečna, monatlielie Flutperiode, 200. Drift- oder Treibstromung, veterni tok morski, 190. E Ebbe, oseka (utok), 197. Bbbestrom, osekotok. Eisemvasser, Eisenwassersauerling, že- leznata voda, 14. ■ St. Eimsfeuer, ogenj sv. Elma, Elijev ogenj, 277. Enakonoeišee, Aequinoetium, Tag- and Naohtgleiche. Enakonoeišee jesensko, Herbst-Acqui- noetium. Enakonoeišee pomladansko, FriBings- Aequinoetium. Engpass, soteska (klanee), 45. Erdbeben, potres zemeljski, 89. Erdbeben, rotatoriehes, vertilni (rotato- rioni) potres zemljski, 90. Erdbeben, suecessorisehes, prestopajoči (prenehajoči) potres zemeljski, 90. Erdbeben, undiilatorisehes (wellenformi- ges), valovni potres zemeljski, 90. Erdbebenzone, potresni pas, pokrajina zemeljskih potresov. Erdfeuer, podzemljski ogenj, 85. Erdolqnelle, studenee s kamenenim ol¬ jem, 143. Erdsenke (Erddepression), zemeljski vsed, 37. Erhebungskrater, vzdignen stožek, 88. Erlosehener Vulkan, ugasnen ognjenik, 70. Erratiseher Bloek, eratska ali blodna klada, 04. Ert zemeljski, Cap, Vorgebirge, 35. Ert gorski, Bergspitze. Eruptionskrater, Eruptionskegel, naku- pieeni stožek, 88. Federwolke, mrenasti ali mrežasti oblak, 232. Fedrige Haufomvolkc, ovčice mrežaste kope, 233. Fedrige Sckiehtenwolke, mrežaste plasti. Feuehtigkeitsmesser, higrometer, vlago- meter, 226. Feuerberg, (Vulkan) ognjenik. Feuerberg, tatiger, goreč ognjenik, 70. Feuerberg erlosehener, ugasnen ognje¬ nik, 70. Feuermeteor, ognjena pozračnica, 271. Flussbett, pretoka, vodotoe, 147. Fluss, entwiekelter, razvita reka, 147. Fluss, unentvviekelter, nerazvita reka, 147. Flussentwieklung, zaresna dolgost ali razvoj reke, 148. Fluss- oder Stromgebiet, porečje, 144. Flnsssee, roško jezero, 169. Fluss- oder Stromsystem, reeje, 144. Flusswasser, reenicaj potočnica. Flut, plima (natok), 197. Fluten (Flutbevregung des Meeres, pli¬ movanje morja, 196. Flutperiode, doba plimovanja, 199. Flutperiode, jiihrliche, letna doba plimo¬ vanja, 200. Flutperiode, monatlielie, mesečna doba plimovanja, 200. Flutperiode, tagliehe, dnevna doba pli¬ movanja, 199. Flutstrom, plimotok. Flutwelle, plimni val, 200. Fluss (des Berges), vznožje (hriba). «. Galunata voda, galuniea, Alaunwasser, 141. Gebirgsknoteh, razgorje, sklop ali vozel gorski, 49. Gesundbrunnen (Heilquelle), zdravilna voda, zdravilniea, 139. Gewittor, huda ura. Gevvittenvolke, hudourni oblak. Gevvdlbohole, občna jama. 52. Gozeiten (pl.), biba, 167. Gladina morja, Meeresniveau. Gladina roška, Flussniveau. Glatteis, poledica, 229. Glaubersalzwasser, voda z glauberjevo soljo, glauberjevica, 140. Gletscher, lednik. Gletscherlavvine, ledniški ulom, 56. 392 Gletschermoraene, ledniška groblja (gri¬ ža), 59. Gletseherschmnd, ledniška razpoka, 60. Gletsehersee, ledniško jezero, 62, 164. Gletsehertisch, ledniška miza. Gliederung, razredba ali elenovitost. Gliederung, horizontale, porazna raz- razredba ali elenovitost. Gliederung, vertikale (senkreehte), nav¬ pična razredba, naličje, 35. Globinomer, Bathomcter, Tiefenmesser, 24. Goreč ognjenik, tiitiger Vulkan. 70. Golf (Bai), zatok, zaton. Golič (hrib), Tafelberg. Golobarnica, Taubenloeh, Taubenhole, 53. Gorina, gorska gromada, Massengebirge, 39. Gorska ali visoka planota, Hochebene, Plateau. Grapa (debro), Talschlucht, 49. Graupel, sodra, babje pšeno, 268. Grebenina, Biff. Grebenina koralna, Korallenriff. Grebenina koralna, jezerska, Lagunen- griff, Atoli, 28. Grebenina koralna, obrežna ali franžna, Kiistenriff, 27. Grebenina koralna, zagradila, Damm- oder Wallriff, 28. Grenka voda, grenčica, Bittersalzcpielle, 141. Grundeis, led na dnu reke (talni led), 298. Gnmdlawine, mokri plaz, 56. Grundivasser, podtalna voda, 129. If. Hafen, pristan, luka. Hafenzeit, pristanska doba, 201. Haff, zatop, 32. Haufenwolke, kopasti oblak, 232. Heilquelle (Gesundbrmmen), zdravilnica, zdravilna voda, 139. Hitromer ali tahometer, 152. Hochland, višavje, 35. Hochwasser, napeta voda (Slackvvasser), 197. Hribovje (gorovje), Gebirgssystem. Huda ura, Geivitter, 272. Hydrat, vodan, 127. Hydrometer, vlagomer, 226. 1 . Igranje žarnic (bliskotanje), Wetter- leuchten, 276, Inje (ivje), Bauhreif. Irrlieht (Irrvviseh), divji ogenj, vešče, vedenei, 277. Intermittierende Quclle, presihajoč vre¬ lec, 132. v Izobara ali čerta enakega zračnega tlaka, 208. Izogeoterma ali eerta enake zemeljske toplote, 298. Izohiniena ali čerta enake srednjo zim¬ ske toplote, 366. Izokrima ali čerta najvoče merzlote morskega poveršja, 310. Izorahija ali čerta istočasne plimo mor¬ ske , 201. Izotera ali čerta enake srednje polet¬ ne toplote, 366. Izoterma ali čerta enake srednje letne toplote, 363. J. Jama obočna, Gewolbehble. Jama, razpoki podobna, Spaltenhole, 52. Jalireszeitemvind, letnočasni veter, 216. Jezerščina, Seevvasser, 174. Jezerišee, jezerski kotel, Seebecken, 174. Jezero dolinsko, Talsee, 168. Jezero gorsko, Uebirgssee, 168. Jezero izlivno, Miindungssee, 170. Jezero ledniško, Gletschersee, 164, 62. Jezero nižinsko, Tieflandssee, Niede- rungssee, 164. Jezero ognjeniško, Vulkansee, 164. Jezero planinsko, Alpensee, 164. Jezero podzemljsko, unterirdiseher See, 168. Jezero presihajoče (občasno), periodi- scher See, 171. Jezero primorsko, Strandsee, 174. Jezero pustinsko, Stepponsee, 174. Jezero reško, Blusssee, 169. Jezero sladko, Siisswassersee, 174. Jezero slano, Salzsee, 174. Jezero studenčno, Quellsee. Juternik (dolenji veter), Morgenvvind (Tal- oder Untervvind), 212. K. Kadmija, llulde, Muldental. Kal, Weiher. Kalkvvasser, apnena voda, 140. Kcrnica in vertinec, Strudel imd Wir- bel, 159. 393 Kervavi (rdeči) dež, Blutregen, 267. Kesseltal, ponova, ponikva. Kieselwasser, kremenčevica, 140. Kisla voda (slatina), Sauerwasser, Sauer- ling, 140. Kipenje morja. Brandung des Meeres, 189. Kleč, klečet, Riff, Klippe. Kleč koralna, Korallenriff. Kleč kamenična (školjkina), Muschel- bank, Musehelriff. Klippe, kleč, klečet, grebenina. Klima, podnebje. Klima, exeessives, brezmerno podnebje, 369. Klima, eonstantes, stanovitno podnebje, 369. Klima, lieilsames, zdravilno podnebje, 381, Klima, continentales, celinsko podnebje, 374. Klima, oeeanisches (Kiisten- oder Insel- klima), namorsko podnebje, 374. Klima, physisehes, lastno ali prirodno podnebje, 369. Klima, schadliches, škodljivo, nezdravo podnebje, 385. Klima, solares (matliematisehes), solnčno (matematično) podnebje, 368. Kolobar krog lune, Mondhof, 282. Kolobar krog solnca, Sonnenliof, 282. Kolarski otok, Koraleninsel, 27. Krater, žrelo, žekno ognjeniško, 67. Kremenčeva voda, Kiselvrasser, 140. Kupferwasser, bakrenica. Kiistenfluss, reka brežniea, 146. Kiisten- oder Inseikliina, namorsko pod¬ nebje. L. Liingental, podolniea, podolžni dol, 50. Landenge, medmorje, zemeljska ožina, 35. Landregen, povsotni (vesoljni) dež, 236. Landrueken, zemeljski berbet, 36. Landwind, sušnik (krajni, suhi veter), 111 . Lavine, plaz. Led na dnu reke (talni led), Grundeis, 298. Lednik, Gletscher. Lednik tečajni, Polargletseher, 62. Ledniška groblja, Gletsehermoraene, 59. Ledniško jezero, Gletsehersee, 62. Ledniška miza, Gletschertisch, 60. Ledniška razpoka, Gletschersehrund, 60. Ledniški ulom, Gletscherlawine. Letnočasni veter, Jareszeitenvrind, 216. Liclitmeteor, svetlobna pozračnina, 279. Lijak, suha, Wildbach, VVildriesei. Ločnica večnega snega. Sehneegrenze. 54, 344. Log, Kesseltal. Lokva, zatop, Haff. Luftbild, zračni prividek, 283. Luftspiegelung, zračno zerealovanje, 282. Luftvulkan, čado- ali plinobljuvni ognje¬ nik, 85. Luka, pristanišče, Hafen. M. Maibrunnen, hudournik, sušeč (stude¬ nec), 132. Massengebirge, gorina, gorska gromada. 39. Massengestein, zmesno kamenje. Medmorje, zemeljska ožina, Landenge, 35. Meerbusen, Golf, zaliv morski. Meerenge, preliv morski. Meeresgebiet, pomorje. Meeresniveau, gladina morska 17, 22. Meeresstrdmnng, morski tok, 189, Meeresstromung, eonstante, stalni mor¬ ski tok, 189. Meeresstromung, oberseeische, poveršnji tok morski, 189. Meeresstromung, periodisehe, začasni tok morski, 189. Meeresstromung, polare, merzli ali te¬ čajni tok morski, 189. Meeresstromung, unterseeisehe, podmor¬ ski tok morski, 189. Meridian, poludnevnik. Meridiangebirge, poludnevniško gorovje, 47. Merzlinski tečaj, Kiiltepoi. Meteor ali pozračnina. Meteor, feuriges, ognjena pozračnina, 278. Meteorologija ali vremenoslovje. Meteorstaub, meteorni prah, 267. Meteorstein, Meteorit, spodnebnik, 268. Miazma, malaria, kužni zrak, 204. Mineralquelle, rodnica, 139. Mittagsloeh, opoldanska luknja. Moča, padavina, vlaga (vvassriger) Nie- derschlag aus der Atmosphaere. Močvirje, moearina, Surnpf, Morast, 176. Mokri ali deževni oblak (nirnbus), Re- genvvolke, 233. Mondhof, kolobar krog lune, 282. 394 Monsun ali poluletni veter, Monsun. Morgenwind (Untenvind), juternik (do- lenji veter), 212. Mornik (morski veter), Seewind, 211. Morje vesoljno, Weltmeer, Brdmeer. Morski smerk (vodna troba), Wasser- hose, 224. Morski tok, Meeresstrom. Morski tok poveršji, oberseeisehe Mee- resstromung, 189. Morski tok podmorski, unterseciseho Meeresstromung, 189. Morski tok vetreni, Drift- oder Treib- stromung, 190. Muldentai, kadmija, kadunjasti dol. Miindung, ustje, izliv (iztok), 102. Miindimgsgebiet, obustje, 144, 102. Miindungssee, reško jezero, 170. Musehelbank, kamenična klee, 31. N. Nadglavieee, zenit, Seheitelpunkt. Nagibni kot, Neigungswinkel, 41. Nakupieeni stožek, Eruptionskegel, 88. Napeta voda, Slackwasser, 197." Napilthaque) le, studenec z nafto, 143. Nasip, Damm, 32. Natok (plima), Flut, 197. Navpična ali vertikalna izobrazba zem¬ lje, naličje, vertikale Gliederung. Nebenmond, paluna, slepa luna, 282. Nebensonne , pasolnce, slepo solnce, 282. Neerung, zemeljska kosa, 32. Neigungsquotient 1 razštevno število na¬ giba, 41. Neigungswinkel, nagibni kot, 41. Niederschlag (atmosphariseher), moča, vlaga, padovina (vodna), 226. Nippflut, nizka plima, 200. Nižavje, nižina, Tiefland, Tiefebene, 35, 36. Nordliclit, severni tečajni sij, burjava, 278. Nordostvvind, severovzhodnik (burja), 209. Nordvvestivind, severozahodnik (sever), 209. Nordivind, polnoenik, 209. O. Obgorje, ohribje, Berg oder Gebirgs- gruppe. Oblak kopasti (eumulus, nubes densa sive cumulata), Haufenwolke, 232. Oblak mrežasti, mrenasti (eirrus, nubes ciriformis), Federwolke, 232. Oblak plastasti (stratus, nubes strata), Schiehteiiwolko, 233. Obočna jama, Gewdlbehdle, 52. Obratišče, kres, \Vendepunkt. Obustja, Miindimgsgebiet. Obzemeljsko ali vesoljno morje, Weit- oder Erdmeer. Obzor, Horizont, Gesiclitskreis. Odsolnčje, afelij, Sonnenferne. Odzemelje, apogej, Erdferne. Ogenj sv. Elma, St. Elmsfeuer. 277. Ogenj podzemeljski, Erdfeuer, 85. Ognjenik blatobljuvni, Schlammvulkan, 84. Ognjenik čado- ali plinobljuvni, Luftvul- kan, 85. Ognjenik goreč, tiitiger Vulkan, 70. Ognjenik kupni (središčni), Centralvul- kan 74. Ognjenik prenehujoč, periodiscli tiiti- ger Vulkan. Ognjenik ugasnen, erlosehener Vulkan, 70. Ognjenik verstni (redovni), Reihenvul- kan, 74. Ognjenik žveplobljuvni, Solfatare, 86. Opoldanska luknja, Mittagsloeh, 61. Oseka (utok), Ebbe, 197. Osekotok, Ebbestrom. Oskorjajoei studenec, inkrustierende Quelle, 142. Ostrov, otok, Insel. Ostrov obrežni, Continental-Insel, 26. Ostrov morski, oceanische Insel, Ostrov ognjeniški, Vulkanisel. Ostrovkoralski, Koralleninsel. Ostvvind, vzhodnik, 209. Otočje, Inselgruppe. Ozračje, vzdušnica, Atmosphaere. P. Pakrožen, eliptisch. Paluna, slepa luna, Nebenmond. Parokrog, Dunstkreis, 226. Pasat ali živi veter, Passatwind, 212— 214. Pas, Zone. Pas brez vetra, tišina, Rogion der Cal- men, 212. Pas potresni, Erdbebenzone. Pasolnce, slepo solnce, Nebensonne. 395 Pass (Gebirgspass), prelaz, prehod gor¬ ski, 45. Passatstaub, pasatni prah, 267. Pega solnena (priža), Sonnenfleck. Pegel , Flussmesser, vodomer, 147. Periodische Quelle, zaearni studenec, 132. Periodisoher See, občasno jezero, 171. Peršiča, Staubregen (Spriihregen). Phosphoreszenz des Meeres, svetlikanje morja, 185. Physiognomie der Landschaft, krajin¬ ska podoba, 36. Plateau, visoka, gorska ravan. Platzregen, ploha, 236. Plaz, Lavine, 55. Plaz dersalni ali pravi, Rutschlavrine, 96. Plaz mokri, Grund- oder Schlaglawine, 56. Plaz suhi ali prašni, Staublawine, 55. Plima (natok), Plut, 197. Plima nizka, Nippflut, 200. Plima visoka, Springflut, 200. Plimni val, Flutvvelle, 201. Plimotok, Flutstrom. Plimovanje morja, Platen, Plutbevve- gung des Meeres, 196 — 201. Plimujoee ustje, Flutmiindung, Aestna- rium, 164. Pii teina, Untiefe, 30. Ploha, Platzregen, 236. Podnebje, Klima. Podnebje brezmerno, excessives Klima. 369. Podnebje celinsko, continentales Klima. 374. Podnebje lastno (prirodno), physisches Klima, 369. Podnebje namorsko, Kiisten- oder Insel- klima, 374. Podnebje solneno, solares (mathomati- sches Klima, 368. Podnebje spremenljivo , veranderliches Klima, 369. Podnebje stanovitno, constante, Klima, 369. Podnebje škodljivo, nezdravo, schtidli- ches Klima, 385. Podnebje zdravilno, heilsames Klima, 381. Podoba krajinska, Landschaftsbild, 36.,, Podolnica, podolžna dolina, Langen-" tal, 50. Podtalna voda, Grimdvvasser, 129. Podzemeljsko jezero, unterirdischer See, 168. Pojezerje, Seegebiet. Polarlicht, tečajni sij, tečajni žar, 278. Poledica, Glatteis, 229. Polepiti se, sieh bevvolken, nebo se je polepilo, čroz in črez so je polepilo. Poldnevnik, Meridian. Polnoenik, Nordwind. Poluletni veter, poluletnik ali monzun, 214 — 217. Pomorje, Meeresgebiet. Ponikva, ponora, Kesseltal. Ponikvoniea, ponornica (reka), ver- schreindender Pluss, 147. Poprečna dolgost ali posega reke, di- rekter Abstand dor Miindung von der Quelle, 148. Poprečna dolina, preseka, Quertal. Porečje, Pluss- oder Stromgebiet, 144. Potočnica ali reenica, Plusswasser. Potresomer, Seismograf, Erdbebenmes- ser, 91 Potres zemeljski, Erdbeben, 89. Potres prestopajoči, prenehajoči, sue- cessorisches Erdbeben, 90. Potres valovni, wellenfbrmiges Erdbe¬ ben, 90. Potres vertilni (rotatorični), rotatori- sches Erdbeben. 90. Potresni pas, Erdbebenzone. Povir, Povirje, Quellengebiet, Queiien- bezirk. Povratnik, Wendekreis. Povsotni (vesoljni) dež, Landregen, 236. Pozračnina, Meteor. Pozračnina ognjena, Feuermeteor, 278. Požiravniška ali pretoška jama, Schlauch- hole, 52. Prebrod, Purt. Predel, Scheideck. Prebod, prelaz gorski, Gebirgspass. Prehodni (ali krajinski) dež, Striehre- geu, 236. Preliv, morska ožina, Meerenge. Premet zemeljskih skladov, Verwerfung der Erdschichten, 94. Prenošišče (volok), portage, Trageplatz, 146. Presed gorski (jarm, sedlo gorsko), Ge- birgsjoch, Gebirgssattel. Preseka, poprečni do), Quertal, Dureh- bruchstal. Pretoka, vodotoč, Piussbett. Primerna težkota, specifisches Gevvieht. Prirodoznansk, physisch. Prirodoznanski zemljekaz, piiysische Erd - Karte. Prirodoznanski zemljepis, physische Geographie. 396 Prisolnčje, perifelij, Sonnennahe. Pristan, luka, Hafen. Prividek zračni, Luftbild, 283. Prizemelje, perigej, Erdnahe. Profil ali stranska podoba, Durehschnitt, 22 . Pustina, Stoppc. Pustinsko jezero, Steppensee. Pustinska reka, Steppenfluss. (Juelle, studenec, vrelec. Quelle, geologisclie, geologični studenec, 235. Quclle, intermittierende, presihajoči stu¬ denec, 132. Quolle, kalte, merzli (hladni studenec, 135. CJuelle, klimatische, krajinski (klimatieni) studenec, 235. Quelle, heisse, vroči studenec, 137. Quelle, periodische, začasni studenec, 132. Quelle, warme, gorki (topli) studenec, 133—13(5. Quellenbezirk, povirje, obvirje. Qnellenfiihrende Schiehte, vodonosna plast, 129. Quellsee, studeneno jezero, 170. Quellwasser, studenčnica. Quertal, preseka, poprečna dolina. It. Rauhreif (Boheis), srez, 229. Eauhreif, inje (ivje), 229. Bavnik, polutnik, Aequator. Bavnik toplotni, Warmeaquator. Bazgorje, sklop (vozel) gorski, Gebirgs- knoten, 49. Eazdvojenje ali vilenje reke, Bifurkation oder Gabelung des Stromes, 14(5. Bazštevno število nagiba, Neigungsquo- tient, 41. Bazvodje, Wasserscheide, 14(5. Razvoj reke, (skupna nje dolgost), Fluss- cntwieklung, 148. Bebro (gorsko), bok, Seite, Abhang des Berges, 38. Rebro položno, sanfter Abhang, 38. Rebro propadno, sehroffer Abhang, 38. Rebro stermo, steiler Abhang. Bečje, Flussgeaeder, Flusssystem, 144. Regen- oder vvasserlose Zone, brezdežni ali brezvodni pas, 245. Regenmesser, dežjemer, onibrometer, hie- tometer, pluviometer, udometer, 236. Regemvasser. dežnica. Regemvolke (nimbus), deževni ali mokri oblak, 233. Bheometor (Strommesser), tokomer, 152. Reif, slana, 229. Reihonvulkan, redovni ali verstni og¬ njenik, 70. Reka brežniea, Kiistenfluss, 146. Reka nerazvita, unentvvickelter Fluss, eontinentaler Fluss, 147. Reka razvita, entwickelter (oceanischer) Fluss. Reka ponikveniea, ponornica, ver* sehwindender Fluss, 147. Reka pustinska, Steppenfluss. Reška berzica, Stromschnelle. Riesel, Graupel, sodra, babje pšeno, 268. Riesentopf, velikanov lonec, 154, Rosa, der Tau, 229, Rudniea, Minerahvasser, 139. Rupa, kadunja, Muldental. Rutschlawine, dersalni ali pravi plaz, 56. S. Siiuerling (Sauenvasser), slatina, kisla voda, 140. Salpetervvasser, solitarica (solitarni stu¬ denec), 141. Salzsee, slano jezero, 174. Sandbank, sipina morska. Sanddiine, sipina krajna. Scheideek, predel. Schichtengestein, skladno (skladasto) kamenje, 233. Sehlaeke, žlindra. Schlackenschorenstein, žlindrasti dimnik, 78. Schlaglavvine, morski plaz. 56. Sehlam vulkan, blatobljuvni ognjenik, 84. Schlauchhole, požiravniška ali prctoška jama, 52. Schneeflocke, snežinka, 234. Sehneekruste, sren. Schneelinie, ločnica večnega snega, 54, 344. Schneewasser, snežnica, Schwefelregen, žvepleni dež. Sehwefelsauerwasser, žveplenokisla voda. Sehwefelwasser, žveplenata voda (žve- pleniea). Seebecken, jezerišče, jezerski kotel, 174. Seevvasser, jezeriščina, 174. Seevrind, mornik, morski veter, 211. Seismometer, Seismograph, potreso- mer, 91. 397 Severovshodnik (burja), Nordostvvind, 209. Severozahodnik (sever), Nordwestwind, 209. Sipina morska, Sandbank. Sipina krajna, Diine, Sanddueno. Skakalec, slap, Wasserfall, 155, 159. Skladno kamenje, Schichtengestein. Sklop gorski, razgorje, Gebirgsknoten, 49. Slaekwasser, napeta voda. 200. Slana, Reif, 229. Slana voda, slanica, Salzvvasser, Soole, 140. Slap, skakalec, Wasserfall, 155. Slatina, kisla voda, Sauerwasser, Sauer- ling. Sleme gorsko, herbet gorski, Gebirgs- riieken, 38. Smerk morski (vodna troba), Wasser- bose, 224. Snežinka, Schneellocke, 234. Snežnica, Schneewasser. Sodra, babjo pšeno, Riesel, Graupel, 208, Solfatare, žveplobljuvni ognjenik. Solitarna voda, solitariea, Salpetenvas- ser, 141. Sonnenliof, kolobar krog solnea, 282. Soolquelle, Salzsoolo, slanica, 140. Soole, kunstliehe, umetna slanica. Soole, natiirliche, naravna slanica. Soteska (klanec), Engpass. Sotočnica, sovodnioa, Zvvilingstrom, 140. Spaltenhole, razpoki podobna jama, 52. Spodnebnik, Meteorit, Meteorstein, 208. Springflut, visoka plima, 200. Spriihregen (Staubregen), peršica, 235. Sren, Schneekruste, Srez, Roheis, Rauheis, 229. Stalvvasser, Stalquelle, jeklenica, 140. Staublawine, suhi ali prašni plaz, 55. Stepponfluss, pustinska reka, celinska reka, 146. Steppensse, pustinsko jezero, 174. Sternschnuppe, zvezdni utrinjek. Stopnjovina, Stuffen-oder Terrassenland. Strand, peskovina, prod. Strandsee, primorsko jezero, 174. Strichregen, prehodni, krajinski dež, 230. Stromrinne (Rinnsal), roška struga, reško,, korito, 147. Stromschnolle, berzica reškn, 159. Struga reška (korito reško), Rinnsal, Stromrinne, 147.1 Strudel und Wirbel, kerniea in vertinee, 159. Studenec ali vrelec, Quelle. Sudenee artoiski (arteški), artesiselier Brunnen, 130. Studenec geologi čili, geologisc.he Quelle, 235. Studenec gorki, warme Quelle, Therme, 133. Studenec klimatični, krajinski vrelec, klimatisehe Quelle, 235. Studenec hudourni (hudournik), sušeč, Maibrunnen oder Hungerquelle, 132. Studenec oskorjajoči, inkrustierende Quelle, 142. Studenec z nafto ali s kamenenim ol¬ jem, Naphta- oder Erddlquelle, 143. Studenec merzli, kalte Quelle, 135. Studenec presihajoči, intermittierende Quelle, 137. Studenec vroči, heisse Quelle, 137. Studenčnica, Quellwasser. Studenčno jezero, Quellsee, 170. Suha, lijak, Wildbach, Wildriesel, 170. Sumpf, močvirje, močarina, 105. 174. Siissvvassersee, sladko jezero. Sušnik, suhi ali krajni veter, Landwind, 211 . Svetlikanje morja, Leuehten oder Phos- phoreszenz des Meeres, 185. H. Sčip, polna luna, Vollmond. Ščit, ert gorski, Bergspitze. Skraljup, Kruste. Škriljast, schieferig, ^otišče, Torflager. Spilja, ITdle, Grotte, T. Tafelberg, mizasta ali planotasta gora, 44. Talni led ali led na dnu rek, Grund- eis, 298. Talsehlucht, debro, grapa, 49. Tatiger Vulkan, goreči ognjenik, 70. Tečaj, pol, Tečaj merzlinski, Kaltepol, 305. Tečajnik, Polarkreis. Tečajni sij, tečajni žar, Polarlicht, 277. Temo, ert, verh gorski, Gipfel, Scheitel. Temperatura ali toplina, Temperatur. 287. Temperatura rosenja, Temperatur des Taupunktes, 220. 398 Tlierme, rvarme Quelle, gorki vrelec, toplica, 133. Tiefebene, Tiefland, nižina, nižavje, 35, 33. Tišina, IVindstille, pas tišin, Zone der Windstillen. Tlakomer ali barometer, 205. Tok morski, Meeresstromung, 189. Tokomer, Rheometer, 152. Toplomer ali termometer. Trageplatz, Portage, prenočišče, 146. Toplica ali topli studenec, warme Quelle. Toplotni ravnik, Warmeaequator, 364. Treibliolz, plovljen ali naplovljen les, 18. C. Ugasnen ognjenik, erlosclioner Vulkan, 70. Unterirdisehe Hole, podzemeljska jama, 52. Unterirdischer See, podzemeljsko jezero. Untiefe, plitčina. Ustje, izliv (iztok), Miindung, 162. Ustje deltasto (vilasto), Delta-Miindung. 163. Ustje plimujoče, Flutmundnng, Aesta- ariuui, 194. 1'tok (oseka), Ebbe, 197. V. Val, Wello, val morski, Meeresvvelle. Valovanje morja, Wellenbewegung des Meeres, 187. Valovni dol, Wellental, 188. Valovni verh, Wellenberg. Večernik (gorenji veter), Abendwind (Obervvind), 212. Veletok, velika reka, Stroui, 144. Velikanov lonec, Riesentopf, 144. Verschwindender Fluss, reka ponikve- niea, ponorniea, 147. Vertikale Oliederung, navpična razredba, naličje, 35. Venverfung der Erdschichten, premet zemeljskih skladov, 94. Veter neredni, veranderlicher Wind, 210. Veter stanovitni, constanter Wind. Veter začasni, periodischer Wind. Veternica, Windfahne, 209. Vetrena roža, Windrose. Veterna (peščena) troba, Windhose, 224, Vetromer, anemometer, IVindmesser. 209. Vihar (piš), Sturmwind, 221. Vihar silno močni, Orkan, 221. Vihar, vertinee, Wirbelsturm 222—225. Visoka ravan, Hochebene, Plateau. Visokost brezobzirna ali nadmorska, absolnte oder Seehohe, 22. Visokost ozirna ali primerjena, relative Hohe. Višavje, Hochland. Vitrijolna voda, vitrijolnica, Vitriohvas- ser, 141. Vitriolquelle, vitrijolnica, 141. Vlaga, moča, padovina (vodna), atmos- phariseher Niederschlag, 226. Vlagomer ali higrometer, Feuchtigkeits- niesser. Vodan, Hydrat, 127. Vodena troba, morski smerk, Wasser- hose, 224. Voda z glanberjevo soljo, Glaubersalz- wasser, 140. Vodna para, VVasserdunst. Vodna žila, Wasserader, 12!). Vodomet, Springbrunnen. Vodomer, IVasser- oder FTussmesser, Pe¬ ge), 151. Vodonosna plast, IVasserfiihrende Sehichte, 129. Vorgebirge, ert (ali nos) zemeljski, 35. Vremenoslovje ali meteorologija, 126. Vsad (posed) zemeljski, Bergsturz, Berg- sehlipfe. Vsed zemeljski, Erdsenke, Erddepre- ssion, 37. Vulkan ali ognjenik, Feuerberg. Vzdignen stožek, Erhebungskrater, 88. Vzduh ali zrak, Luft. Vzdušnica ali ozračje, Atmosphare. Vzhodnik, Ostwind, 209. Vznožje (hriba), Fuss des Berges. Vzporednik (soravnik), Parallelkreis. W. Wasserader, vodna žila, 129. Wasserfall, slap, 155. Wasserfall, kleiner, skakalec, katarakta, 159. IVasserfiihrende Sehichte, vodonosna plast, 129. Wasserhose, \Vassertrombe , vodena troba, morski smerk, 224. \Vassersebeide, razvodje, 146. IVassertrombe, morski smerk, 224. IVasservulkan, vodobljuvni ognjenik, 84. \Veiher, kal, 165. 399 V?ellenberg, valovni verh, 188. Wellenbewegung, valovanje (morja), 187. Wellental, valovni dol, 188. Westwind, zahodnik, 209. Wetterlenohten, bliskotanje ali igranje žarnic (dernic), 27G. Wildbaeh, Wildriesel, suha, lijak. Wind, constanter, stanovitni veter, 210. Wind, periodischer, začasni veter, 210. Wind, verandlieher, neredni, nestano¬ vitni veter, 210. Windfahne, veterniea. Windhose, Sandhose, Trombe, vetoma ali peščena troba, 224. Windmesser, vetromer, anemometer, 209. Windrose, veterna roža. Windstille, brezvetje, tišina, 212. Wolkenbrueb, oblak se je utergal, 236. Z. Zahodnik, Westwind, 209. Zaliv morski, Meerbusen, 34. Zanožina, Fjord, Firth. Zanožje, Bucht. Zatok, zaton, Golf, Bai. Zatop, Haff, 32. Zdravilnica, zdravilna voda, Gesund- brunnon, 139. Zdravilno podnebje, heilsames Klima, 381. Zemeljska draga, Erdban. Zemeljska kosa, Neorung, 32. Zemeljska os, Erdaxe. Zemeljski herbet, Laudrueken, Land- selnvelle, 36. Zemeljski usad, Bergsturz, Bergsehlipfe, 56. Zemeljski vsed, Erdsenke, Erddepres- sion, 37. Zemljevid, zemljekaz, Erdkarte, Zemljevid dežjepisni, hietografische Karte. Zemljevid goropisni, oreografisehe Karte. Zemljina, del zemlje, Erdteil. Zereolovanje zračno , Luftspiegelung, 282. Zmesno kamenje, Massengestein. Zone der Oalmen, Gegend der Wind- stillen, brezvetreni pas, 210. Zračni prividek, Luftbid, 283. Zverski krog, zodiak, Tierkreis. Zverokrožni ali zodiakalni svit , Tir- kreislicht, 277. Zvezdni utrinjek, Sternsehnuppe. Zwillingsstrom , sovodnica , sotočnica , 164. Ž. Zeleznata voda (jeklenica), Eisensauer- v ling, Stahvasser. Žlindra, Schlaeke. Žlindrast dimnik, Sehlackensehornstein, v 78. Zrelo ali žekno ognjeniško, Krater, 67. Zveplenica ali žveplenata voda, Sclnvefel- v vvasser, 141. Zveplenokisla voda, Selnvefelsaueres v Vvasser, 141. Žvepleni dež, Schwefelregen, 267. Žveplobljuvni ognjenik, Solfatare.* *) Ker bi tvarinini pregled ali rečni register obsegal najmanj 10 strani, odstranil sem ga; res da bi vsakemu čitatelju rabo te knjige posebno olajševal, pa ž njim bi jej debelost in cena preveč narasla. Pisatelj. KAZALO Stran Predgovor . 3 Pripomočki . 7 Pervi oddelek. Površje zemlje. Splošne razmere poveršja naše zemlje . 11 Razdelitev zemeljskega poveršja med vodo in suho zemljo in njuna razmera 11 Poveršina raznih celin ali zemljin . 13 Povodni obod ali obrežje raznih celin in zemljin . 14 Členovitost posameznih zemljin . 16 Oceani ali velika zemeljska morja. 17 Poveršje raznih oceanov . Ul Morska gladina in srednja visokost celin nad morjem.22 Podoba morskih tal.. . 23 Globokost vesoljnega morja . 24 Otoki vesoljnega morja . 25 Kležeti iz školjek in peska . 30 Navadne grebenine morske in kleči. 31 Morski bregovi . 32 Morske zajedi v celino in polnotoški svet. 34 Navpična izobrazba suhe zemlje sploh. 35 Nižavje in višavje suhe zemlje sploh . 35 Nižavje suhe zemlje . 36 Zemeljski vsedi . _ . 37 Višavje suhe zemljo. 37 Razdelitev višavja in nižavja po suhi zemlji. 30 Nadmorska visokost raznih planjav in visenje navzdolnih ravni ... 41 Verhovi in prelazi gorski . 42 Nektere druge razdelitve gorovja. 46 Razredba gorovja . 48 Doline ali doli . 49 Razdelitev dolin . 49 Podzemeljske jame . 52 Pogled v visoki gorski svet. Snežnine in plazovi. 54 Ledniki. Njih postanek . 57 Gibanje ali pomikanje lednikov. 58 Ledniške griže ali morene. 59 Lodniške mize in poveršina in barva lednikov . 60 Talenje lednikov . 61 Zemljepisna razprostranjenost lednikov. 62 Eratske skale ali blodne klade. 64 Stran Drugi oddelek. Vulkanski ali plutonski prikazki na zemlji. Ognjeniki in zemeljski potresi . 66 Ognjeniki . 66 Zunanja podoba ognjenikov . 66 Visokost najimenitniših ognjenikov . 68 Goreči in ugasnjeni ognjeniki . 70 Razverstitev gorečih ognjenikov po zemljinah in deželah.71 Razdelitev ognjenikov v središčne in redovne . , . . . 74 Plinasti in parni izmečki ognjenikov . 75 Znamenja bljuvanja raznih ognjenikov . 76 Lava . 77 Drugi terdi izmečki gorečih ognjenikov.81 Vodo- in blatobljuvni ognjeniki . *• 83 Razni čado- in plinobljuvni ognjeniki . 85 Nastanek in notranja sestava ognjeniških gor . 88 Potresi zemeljski . 89 Razmera med potresi in letnimi časi . . . . . . . 91 Razmera med potresi in bljuvanjem ognjeniških gora . 92 Koliko časa terpi potres? . .... 93 Učinki in nasledki hudih potresov . 94 Nekaj najimenitniših potresov . 96 Vzdihovanje in nižanje suhe zemlje in podmorskih tal . . 97 Vzroki vzdigovanja in nižnja zemeljske skorije . 101 Postanek gora na zemlj i . 101 Drob ali jedro naše zemlje in vzroki vulkanskih moči . . 103 Najnovejše misli o plutonski teoriji . 106 Tretji oddelek. Zemeljska skorja. Zemeljska skorja sploh . 107 Imenitnost geognozije in geologije za prirodoznanski zemljepis .... 107 Razdelitev pervotnih tvarin in njih sestav po zemlji . 110 Oetverti oddelek. Voda. Voda sploh . 127 Studenci ali vrelci . 128 Postanek studencev.128 Artoiski vodnjaki . 130 Množina vode raznih studencev.131 Začasni in presihajoči studenci . 132 Merzli in gorki studenci . 133 Vroči studenci . 136 Studenčnica in njene snovine . 138 Zdravilne vode in rudnice . 139 Oskorjajoči studenci . 142 Studenci z nafto ali kamenenim oljem . 143 Podzemeljski učinki studencev . . 143 Reke. Nekteri ob čni pojmovi . . ,,. 144 Tek razvitih rek . 147 Najimenitniše reke, razverstene po njih dolgosti . 148 Terde snovine v potočnici in rečnici . 150 Napenjanje rok in množina njih vode . 150 Hitrost tekoče vode . 152 Nosilna moč tekoče vode . 153 Razjedalna in iztrebalna moč tekoče vode (erozijon — izstružnost) . . 154 Zemljepis. 26 Slapovi.v 1 ' v.155 Kakov vpliv ima vertenje zemlje na iztrebalno moč tekoče vode . . . 15!) Plavine in naplavine tekoče vode . ..160 Nadaljevanje. Naplavine ob ustji tekoče vodo.162 Plemujoče ustje. • 164 Jezera in mo carine. Občni p oj m o vi .165 Pregled nekterik najimenitnisih jezer razverstenih po velikosti njih poveršine 166 Gladina jezer.168 Najimenitniša jezera, razverstena po njih nadmorski visokosti .... 168 Dotoki in odtoki jezer . . ,. 169 Najimenitniša jezera, razverstena po njih globokosti.171 Barva in prozornost ali čistost jezer . . . ^.173 Sladka in slana jezera (kemične tvarine jezerščine) .174 Močiirine .176 Morje. — Globokost in gladina vesoljnega morja .177 Blato v vesoljnem morji.. . ..178 Druge snovi ne vesoljnega morja (kemične njegove tvarine) . . 178 Okus in slanost pa gostost morske vode .178 Zakaj morje ne gnjije? . . ,.182 Morske kopeli.183 Barva morja.183 čistost in prozornost morja.. . , . . 185 Svetlikanje morja.185 Gibanje vesoljnega morja — sploh .187 Valovanje. 187 Morski tokovi.189 Najimenitniši tokovi morski.190 Plimovanje morja .196 Visokost plime .197 Vzroki plimovanja.198 Razno dobe plimovanja .199 Pristranska doba in izorahije.200 Plimovanje v reških (plimnjočih) ustjih.201 Morski vertinci.,.202 Peti oddelek. Vzduh ali zrak. — Snovine vzduha .203 Ozračje ali vzdušniea.205 Merjenje višin z barometrom (izobare).207 Gibanje zraka. Vetrovi sploh.208 Vetrovi, ločeni po straneh sveta.,.209 Vetrovi, ločeni po moči in hitrosti.209 Redni in neredni vetrovi.210 Mornik in sušnik (dolenji in gorenji veter) .211 Pasatni in stanovitni vetrovi.212 Monzuni ali poluletni vetrovi . . .214 Neredni ali nestanovitni vetrovi .217 Splošno barometrične in termometrične razmere vetrov.218 Nckteri krajinski in celinski vetrovi.219 Viharji ali orkani.221 Postanek raznih viharjev (vertincev).225 Vlažnost zraka .225 Hidrometeori ali vodeni prikazki v ozračji. Rosa in slana. 228 , Megle in oblaki.229 Stran Podolja in velikost oblakov.232 Dež in sneg ...... .234 Razdelitev moče po zemlji.236 Posebno močni ali nenavadni deževi.239 O dežnili dobah ali časih.. . . .240 Razdelitev zemeljskega poveršja po različnosti moče.241 Moča vročega pasa.241 Moča na predelu indijskih monzunov..244 Brezvodni ali brezdežni pas na zemlji.245 Moča subtropienega (ali nadobratniškega) pasa in po zahodnem obrežji evropskem.246 Jesenski deževi na zahodnem primorji evropskem.248 Moča na zmerno toplem pasu v Evropi in Ameriki.248 Srednja množina dežja v letu.250 pregled moče na najimenitniših mestih na zemlji.251 Žvepleni in kervavi dež.267 Meteorni in pasatni prah.267 Spodnebniki .268 Toča in sodra . 268 Eloktrometeori .271 Elektrika v ozračji.271 Elektrika v oblakih.272 Visokost in barva hudournih oblakov.272 Postanek hude ure.272 Blisk in grom.273 Razširjenost hude ure po zemlji.274 Bliskotanje ali igranje žarnic.276 Ogenj sv. Elma . 277 Divji ogenj in zodiakalni svit.277 Tečajni sij.277 Optični meteori .279 Dnevna svetloba in barva zraka ..279 Večerna in jutranja zarja.280 Nebeška mavrica ali doga ..281 Kolobari okrog solnca in lune in pa pasolnce in paiuna.282 Zračno zerealovanje. y _.282 Plima in oseka zemeljskega ozračja.283 Šesti oddelek. Toplota. — Izviri toplote na zemlji....284 Razni prirodoslovni pogoji toplinskih razmer na zemlji.286 Občne temperaturne razmere. 287 Razdelitev toplote po poveršnjih plasteh suhe zemlje ..289 Dnevne premembe toplote v poveršnji plasti zemeljski ....... 290 Letne premembe toplote v poveršnjih plasteh zemeljske skorije .... 291 Temperatura raznih studencev.295 Temperatura potokov in rek.296 Temperatura jozer ali stoječe vode na suhi zemlji.298 Temperatura zraka nad gladino vesoljnega morja.300 Temperatura gladine vesoljnega morja.301 Temperatura morja v raznih njegovih globočinah .303 Temperatura nekterih morskih tokov.309 Izokrime.310 Raz delitev toplote v oz račji .310 Premembe zračne temperature.313 Dnevne premembe toplote v ozračji.313 Stran Letne premembe toplote v ozračji.318 Srednja temperatura na raznih zemljepisnih širjavah.320 Absolutna maxima in minima nekterih mest, razverstenih po zemljinah 322 Upliv morja na temperaturo v primeri s suho zemljo. . 328 Razloček mecl temperaturo zahodnih in vzhodnih obrežij, pa starega in novega sveta . 331 Pojemanje toplote po nadmorski visokosti ali temperatura zračnih plasti v raznih nadmorskih višavah. 335 Ločnica večnega snega . .344 Pregled temperaturnih razmer na najimenitniših mestih zemlje, ki so raz¬ lična ali po svoji zemljepisni legi ali po svojej nadmorski visokosti i. t. d. 350 Izoterme. 333 Izotere in izohimene mesečne izoterme. 366 Klima in podnebje. •. 368 Solnčno in fizično podnebje. 368 Nekoliko primerov za razno podnebje. 370 Namorsko (oceansko) in celinsko podnebje . 373 Nekoliko primerov za namorsko in celinsko podnebje.375 Vpliv zemljepisne lege na podnebje. 376 Vpliv suhe zemlje na podnebje in sicer po njeni različni snovini in poveršini . 379 Zdravilna podnebja .381 Škodljiva ali nezdrava podnebja (miazma, malaria) .385 0 premembi podnebja .386 Terminologija .390 Popravki važnejših pogreškov. Manj važne pogreške naj blagovoljno vsak sam popravi! NARODNA IN UN!VERZIT£T> KNJIŽNICA MIH 00000521431 Naznanilo. ; 1 . 2 . 3. 4. 5. 9. 10 . 11 . 12. 13. 14. 16. 19. 20 . 21 . 22 . 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. Matične knjige imajo na prodaj: V Ljubljani: JanezGiontini; Jurij Lerclier; C. S. Till; Otok. Klerr. V Celovcu: J. Leon; E. Liegl. V Mariboru : E. Frlineč. V Trstu: F. H. Sehimpf: V. Essman. V Gorici: Karol Sobar. V Colji: Karol Sobar, i V F tu ji: Vil. Blanke. j V Pragi : Grogi' & Dattel. Družbinim knjigam pak je ta-lc cena: Zgodovina slovenskega naroda velja ..... Vojvodstvo Kranjsko „. Vojvodstvo Koroško „ ..... Slovnica češkega jezika z berilom, spis. Marn Narodni koledar in letopis za 1867. 1. velja . . Narodni koledar in letopis za 1868. 1. velja . . Štirje letni časi veljajo. Rudninoslovje po Fellockerji, velja. Narodni koledar, sporočilo in letopis za 1869.1. velja Olikani Slovenec velja. Slovenski Staj er I. snopič velja . Letopis za 1869 1. Sehoedler. Knjiga prirode. I. snopič Fizika Nauk o telovadbi I. del s 50 podobami, velja Nauk o telovadbi II. del s 164 pod. in VI. obrazci Atlant. I. snopičt Polu ti, Evropa in Avstrija . . V. Vodnik, pesni . Jovan Vesel-Koseski. Razne dela z njegovo podobo Atlant. 2. snopič. Azija, severna Amerika, južna Anierika. Slovenski Stajer. III. snopič. Seboedler. Knjiga prirode. 2. snopič. Astrono¬ mija in Kemija. Letopis za 1870. 1. z dr. Lovro Tomanovo podobo Letopis za 1871. 1. s 40 podobami. Seboedler. Knjiga prirode. 3. snopič. Minera¬ logija in Gcognozija. Atlant. 3. snopič. Afrika, Avstralija, evropska v Rusija.. Živalstvo po Pokorniji, Fr. Erjavec . . . Rastlinstvo po Pokorniji, Iv. Tušek. Letopis za 1872 in 1873. 1. z 2 podobami . . Slovanstvo z dvomi zemljovidi.. Letopis za 1874. 1. Prirodoznanski zemljepis, J. Jesenko .... Opomba. Častiti družbeniki naj g. poverjenikom povernejo stroške, ki jib ti imajo s prejemanjem in razpošiljanjem družbinih knjig.