Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer ljudska učitelja. S e d. i pregledani natis. Cena vezani knjigi 20 kr. V Ljubljani. Tiskala in založila Klein ra a y r & Bamberg*. 1890 . t Predgovor. Namen izdaji tega abecednika je, da bi se kolikor moči zadostilo terjatvam novega učnega reda za slovenske ljudske šole glede obsega, tva¬ rine in oblike. Prirejen je, kakor prejšnji slovenski abecednik, le za prvo šolsko leto. Oblike pisanim črkam so po Fr. Kurandovih predpisih, ki jih je izdala c. kr. zaloga šolskih knjig. Sedma ta izdaja je pregledana in natisnena po odobreni izdaji. Malim črkam so dodane po¬ dobe, katere so tudi na stenskih tablah. Spisatelja. Abecednik. 1 • • • i, u, u, i, i, n. m, nu, nu, m, un, n-ni ni, i, n, u. m mi, mu, im, um, mi in u-ni, u-mi, ni. on, no, o-ni, mi, 1* 4 77Z7/7S/' ~7//7/y/v/z// ,yy-77/.//i/ž ZZ?Z- ”77//?/ 7//7y r 77//7?///r/7// 77 ^ 7 ///////////n/// j// /' ///// stZm/ ~šir~ 7/U///77///777///////77 ///t/zt/ttu// /////. 5 • • 0-110, U-110, 1111 111 o- ni, on ni, on in o-ni. an, a na, ma-ina i-ma, ni-ma u-ma, i- ma um, on in o-na, na-nia. ’ V vi, vi-no, va-ma, no-vo, no-vi, no-vo vi-no, no-vi-na, o-na, • • • vi, ni-ma-mo vi-na, on i-ma. 6 7/W/7/r///ž s^//mt/-//w/ /m/šs/vk 777^77x777 7^77/77 77/7 '777777 777/77 //W'-/ 7 /* 7 / ~^ 7 L Z&- 77777777/7/7 777777 77 // 77 X 7 7/7 77/77x7 xk77/7/7 777/777x7 7 ra-ma, ra-na u-ra, na- ra-va, o-ma-ra, mi-ri, na ra-mi. en, e-na, e-no, ne, u-ne, me, i-me, re-va ve, ve-ra, ve-mo. , a, e, 1, o, u. C ce, ce-na, re-ei, ra-ca, v ro-ci i-ma mu-co, re-ci- va mu, o v-ca. 8 sr '■ '*& ss-sjč ym^y^Y/yy//ssr=s;k ^yUyyma r ^^yAmy vpraša sin očeta iz cerkve grede. «To kaže, da Bog vse vidi in vse ve,» pravijo oče. «On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po dnevi, v temi in na svitlem. V zemljo, v globoko jamo vidi Božje okč. Tudi v po¬ stelji, kjer ležiš, ne moreš se skriti Bogu. Bog vse vidi. Bog nam je dal dušo in telo, torej nam vidi v srce. On ve, kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.» Tako lepo so oče učili sina. Sin si pa to tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse ve. Bog vse vidi in vse ve, Hrani čisto mu srce! Uganka. Kdo pride prvi v cerkev? G. Vas. Kraj, kjer je več hiš skupaj, imenujemo vas. Y vasi prebivajo večjidel kmetje ali poljedelci; oni obdelujejo polje in rede živino. Hiše so zidane ali lesene. Pri vsaki hiši je še hlev za domače živali in skedenj. Zraven hleva je svinjak in 60 gnojišče. Poslopja so pokrita s slamo, deskami ali opeko. Skozi vas je cesta. Hiše stoje v dveh vrstah ob cesti. Pri hišah so majhne zagrade za zelenjad in sadni vrti. Sredi vasi stoji cerkev in pred cerkvijo košata lipa. Blizo cerkve je zi¬ dana šola. Skozi vas teče tudi mali potok. Pri potoku je mlin, v katerem nam mlinar melje žito. v Okoli vasi so polja in travniki. Se dalje proč pa so gozdi, griči in gore. Kako se imenuje vas, v kateri stoji hiša tvojih starišev? Imenuj sosedne vasi! Kmet. Pred vrtom z drevjem zasajenim preljubo hišico imam, obdana s poljem je rmenim, za dom gosposki je ne dam. Na vrtu z drevjem zasajenem prezlahtno sadje mi zori, na bližnjem polji pa rmenem se zlato klasje mi blišči. Zeleni travniki dajejo mi klajo za živinico, vinogradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico. O zgodnji zariji grem na delo, pozdravljajo me vse stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti. Ce v gozdu sem, če sem na polji, če or jem, sejem, če kosim, mi delo vsako je po volji , hvaležno Stvarnika častim. Gl Uljudni dečki. Popotnik gre skozi vas. Več otrok se igra na potu. Ko tujec bliže pride, umaknejo se otroci na desno in leve, odkrijejo se in prijazno reko: „Dober večer!“ „Bog daj,“ pravi popotnik in gre dalje. Kar se obrne in vpraša: „Kateri pot drži v mesto ?“ Otroci odgovore glasno: „Desni pot!“ J eden pa še gre za popotnikom in ga spremi do vrh hribca, kjer mu natanko pokaže pravi pot v mesto. Ti otroci so bili uljudni. II. Mesto. Semen. Lenčika je večkrat mater prosila, da bi jo jedenkrat vzeli s seboj v mesto. V bližnjem mestu je bil semen. Ker je bila pridna, storili so ji mati to veselje. Zjutraj zgodaj so naložili poln jerbas sadja in nekoliko masla ter so ga šli z Lenčiko po veliki cesti v mesto prodajat. Proti večeru prideta domdv, in Lenčika pripoveduje bratcu: «V mestu je veliko veliko hiš. Vse hiše stoje v dolgih vrstah. Visoke so in lepo zidane. Med vrstami so široke in gladke ceste in ulice. Po 62 cestah so drdrali vozovi in lepe kočije; nikoli še nisem videla takih. Tudi več cerkva sem vi¬ dela v mestu. Na širokem prostora, ki se trg imenuje, bila je velika množica kmetskih ljudij. Prodajali so živino, mesč, žito, mrvo, zelenjad, mleko, maslo in še veliko druzih pridelkov. Tam sva tudi z materjo prodajali sadje in maslo. Roko¬ delci, kakor: mizarji, kolarji, kovači, ključaničarji, vožarji, usnjarji, in drugi so imeli svoje izdelke na trgu. Videla sem tu veliko gospode. Mati so rekli, da so to uradniki in drugi bogati meščanje in njihove gospe. V hišah na trgu je veliko prodajalnic, kjer trgovci prodajajo blago za obleko. V drugih zopet prodajajo kavo, sladkor, riž, fige in drugo blago za živež. Opoludne so me mati peljali v gostilno, kjer sva dobili dobre juhe. Ko prideva iz gostilne, zaslišim močno ropo¬ tanje. Mati pravijo: «Boben poje, vojaki gredo!» Po trgu pride mnogo vojakov. Vsi so bili jednako oblečeni in puške so imeli na rami. Pred njimi so šli častniki in so jih peljali v vojašnico. Sla sem z materjo tudi v lekarno. Tam jim je lekarnik prodal zdravilo, katero jim je ukazal zdravnik kupiti za našega bolnega hlapca. Iz 63 mesta grede sva šli mimo velike bolnice in skozi drevored proti domu. Jako lepč je v mestu. Ljubi bratec, prosi očeta, da te tudi vzamejo v mesto s seboj!» Bratec teče k očetu in prosi: «Oče! ali bom šel jedenkrat z vami v mesto ?» Oče rekd: «Ce se boš rad učil, peljal boš z menoj našo kravo Lisko v mesto na semen prodajat.» I. Domače živali. Živali, katere doma redimo, so domače živali. Konj, osel, govedo (krava, vol, tele), ovca, koza, prašič, pes in mačka so štirinogate domače živali. Kokoš, petelin, puran, golob, gos, raca in pav so domače ptice. Konj vleče voz in nosi jezdeca. Osel nosi tovor. Krava in koza nam dajeta sladko mleko. Vol vlači plug. Ovca nam daje meso in volno, prašič pa slanino in meso za klobase. Pes varuje hišo. Mačka lovi miši. Kokoš nese jajca. Petelin nas kliče rano na delo. Vse domače ptice nam koristijo z mesom in perjem. 64 Mlado jagnje. ■jftlado jagnje, lejio belo-, epe matere ne Urna, rajde damo dt jio- dkuZ-a, d-e jv)<-ekacne v- jamico in dl jlomi nožico. TV jrilo: aqn]e nož-ico jlomilo, ejtad-no klicalo ir „(Qj ot/mci, vlojajte Ifvoje dli/r-lne matere!" 65 J. Vrt. Lizika prinese v šolo lep šopek pomladanskih cvetic. Učitelj jo vprašajo: «Kje si dobila te zale cveti ce?» Lizika: «Mati so mi jih davi natrgali na našem vrtu. Vrt imamo za hišo. Na jednem konci vrta so gredice, kamor mati spomladi, ko sneg skopni, nasejejo: zelje, solato, peteršilj, česen, čebulo, fižol, peso, repo, grah, redkev, kumare, korenje in drago zelenjad. Jedna gredica je tudi moja. Tam imam: lilije, potonike, nageljne, rož¬ marin, rdeče rože, modre vijolice, tulipane in druge cvetice. Zraven moje gredice je gredica mojega starejšega brata. Tam mu rast/) mlada drevesca. Med gredicami so steze. Sredi vrta je vodnjak, da prilivamo o suši rastlinam. Ded imajo tudi čebelnjak na vrtu. Večji del vrta pa je nasajen s sadnim drev¬ jem. Tam rastd: črešnje, češplje, slive, jablane in hruške. Ob plotu raste grozdjiče in vinska trta. Oče trebijo vsako pomlad sadno drevje in pokončajo škodljive gosenice. Tudi veliko ptičic Abecednik. z 66 nam prepeva na vrtu in uničuje po drevji škod¬ ljive mrčese.» Učitelj: «Kako pa privabite koristne ptičice, da jih imate toliko na vrtu?» Lizika: «Po zimi, ko je vse s snegom pokrito, natresemo jim za hišo zrnja, da ne pogi¬ nejo lakote; zato vse leto ostanejo pri nas.» Učitelj: «Prav je tako! Delajte tako, kakor pridna Lizika, in imeli bodete po vrtih veliko ptičic in obilno sadja.» Odkritosrčni Ivan. Mati sede z Ivanom o mraku v hiši. Oče pridejo z vrta v hišo. Oče: «Kaj sem videl na vrtu! Mlada drevesca mi je nekdo oškodoval.» Mati: «Kdo je li to storil?* Oče: «Ivan, ali si ti koga videl na vrtu?* Ivan: «Oh, ljubi oče! Jaz sem bil na vrtu in sem to škodo naredil. Odpustite mi, saj nikoli več ne bom kaj tacega storil!» Oče: «Bodi za sedaj, ker si odkritosrčno povedal, da si ti to storil!» Odkritosrčno dolg spoznaj, Nikoli nič se ne zlagaj. 67 Ptica in deček. l. Kdo te ptiček mali Peti je učil, Kje si tako lepe Pesmice dobil? 3 Kje li ta stanuje, Da poiščem ga, Da jednakih pesmi Tudi meni da? Uganke. Katera glava nima lic? 2 . „Kdo učil me petja Rad bi deček znal? Male moje pesmi Mi je stvarnik dal.“ 4 . „V dobrem srcu biva, Ljubi deček ti, Dobremu otroku Pesmi podeli.“ Koliko grahov gre v jeden lonec? * * * Kdaj kmet repo seje? K. Polje in travnik. Okoli vasij, trgov in mest so lepa polja in zeleni travniki. Na polji so njive. Kmet orje njivo s plugom. Na njivo seje pšenico, rž, ječ¬ men, proso, ajdo, oves in lan. Tudi sadi krom¬ pir in koruzo. Posejano njivo povlači z brano. Iz semena vzraste lepo žito. Plevice je ople vej o. Po letu žito dozori. Ženjice je požanjejo s srpi 5 * 68 in zvežejo v snope. Hlapci nalože snopovje na vozove in je zvozijo v kozolec. Suho snopovje mlatiči omlatijo v skednji s cepi. Zrnje očistijo slame in plev in je znosijo v žitnico. Žito zmelje mlinar v moko in otrobe. Po travnikih raste trava. Kosci jo pokose s koso. Grabljevke jo pograbijo z grabljami. Seno in otavo nalože z vilami na vozove in je zvozijo na hlev. Po polji in travnikih raste veliko cvetic. Imenujte nekatere! Tudi živali, kakor: zajec, krt, miš, jež, — škrjanec, senica, krokar, gaščerica, belouška, žabe, metulji in veliko druzih živi po polji in travnikih. Katera orodja potrebuje kmet na polji? Cvetice. Mihec se ustavi pred rožnim grmom in reče svojim sestricam: «Pac je roža najlepša cvetica!» Marica zavrne: «Saj je lilija ramo tako lepa, kakor roža. Meni obe najbolj dopadala.y> Anica pa reče: «Kaj še? vijolice so najlepše! Ali jih nismo spomladi najrajše trgali ?» Mati, ki so ta razgovor voslušali, reko: «Vse tri cve¬ tice, o katerih se pogovarjate, so lepe podobe treh prav lepih čednostij. Modra vijolica je podoba ponižnosti; bela lilija 69 je podoba nedolžnosti in rdeča roža vas spominja dobrote sred, ter vam pravi: Srce vaše naj gori v ljubezni do pre¬ dobrega nebeškega Očeta.» Ponižnost, nedolžnost, dobrota sred Med vsemi bogastvi se največ velja. Ženjica. 1. ) Pšenica je zrela in klasje polno, jaz srp bom vihtela z veselo roko. 2. ) In venkaj na polje pred dnevom hitim in dobre sem volje, ko žet’ se učim. 3. ) Ko srp moj zapoje, mi reže ko strup in pesmica moja oživlja mi up. 4. ) Pod srpom podira se klasje težko, zastonj se upira in maje z glavo. 5. ) Ženjica sem pridna, za klasje skrbim, in ko je požeto, Boga počastim. Uganka. Štirje se po vasi gonijo, pa drug druzega ne vjame; kdo so ti? L. Gozd. Če gremo črez polje in travnike, pridemo v gozd. Tu so drugačna drevesa, kakor na vrtu. To drevje nema sadja. Gozdna drevesa so: smreka, jelka in bor. Namesto listja imajo igle. Bukev, krast, lipa, topol in breza pa so listnata drevesa. Drvar naseka iz tega drevja 70 drva za kurjavo. Ogljar dela kope in žge oglje. Tesar teše bruna za ostrešje in žagar žaga deske. V gozdu raste tudi brinje, malinjak, leska in drugo grmovje. Na solnčnatih krajih so črne in rdeče jagode in druge rastline. • v Veverica je gozdna žival. Se veliko druzih živalij živi po gozdih, kakor: srna, lisica, jazbec, medved in volk. Ščinkovec, strnad, kos, pe¬ nica, lišček in kukavica oživljajo gozd s svojim petjem. Svoja gnezda imajo v grmovji in po drevji. Gnezd ne smem podirati. Sova hodi po noči na lov in vpije: uhu! Iz gozda hodi tudi jastreb kuretnino krast. Po skalnatih robovih greje se gaščerica in strupeni gad. Hvaležna Ančika. Ančika sedi neld poletni dan pred hišnimi durmi in misli na svoje ljube stariše. Premišljuje, kaj so ji še vse dali in ji še dajejo: živež, obleko in dokaj druzih reči. Tudi se spominja, kako so ji prijazni in jo imajo radi, če je pridna in jih rada uboga. Misli si: «Starihi mi dajo vsak dan toliko dobrega; kaj bi jim li jaz dati mogla?» Spomni se, da je videla pod bližnjim liribcem pred dvema dnevoma na pol zrele jagode. K materi gre v hišo in pravi: «Ljuba mati, prosim, pustite me tje-le pod hrib; grem nekaj iskat, 71 kmalu se vrnem .» Mati ji dovolijo. Ančika gre pod hrib in natrga dva lepa šopka jagod, ter gre veselo domov. Oče in mati sta ravno pred hišo, ko Ančika pride izpod hriba. K njima stopi in pravi: « Oče, mati! nekaj sem vama prinesla!» in da jima vsakemu šopek rdečih jagod. Ančika je bila svojim starišem hvaležna. Hvaležno srce je ljubo Bogu in ljudem. Ptica. l. Oj deček hudobni! Zakaj me loviš, Ter v kletko me tesno Zapreti želiš? 3 . Na prostem mi perje Lepo je svitlo In petje mileje Ko v kletki bi b’lo. 2 . Če perje in petje Ti moje je všeč, Na prostem me pusti, Ne lovi me več! 4 . Ti tudi na prostem Najbolj si vesel, Zaprt pa bi v ječi Gotovo ne pel. 5 . Če sebi le dobro In srečo želiš, Glej, drugim da tudi Le dobro storiš! Uganka. Spomladi dišim, po letu hladim, jeseni redim, po zimi gorim. Kaj je to? 72 M. Voda. Voda je tekoča. Izvira v studencih, teče v potokih in rekah črez travnike, gozde, vasi in mesta. Stoječa voda je v ribniku, jezeru in v velikem morji. Reke se stekajo v morje. V vaseh in mestih so črez potoke in reke brvi in mo¬ stovi. Kjer ni vode, izkopljejo vodnjake. Pri vodi je mlin in žaga. Nad mlinom je jez. Jez obrača vodo na kolesa, da more mlinar mleti. Voda goni tudi fužine. Na potoku pere perica perilo in usnjar izmiva kože. Ribič lovi v vodi s trnkom ali mrežo ribe in rake. Po vodi pla¬ vajo gosi in race. V lužah in ribnikih ragljajo žabe. Po vodi se vozimo s čolnom. Po morji vozijo mornarji blago in ljudi v ladijah in paro- brodih v daljne kraje. Po zimi voda zmrzne, naredi se led. Voda je potrebna ljudem, živalim in rastlinam. Vodo pijemo. Z vodo se umivamo. Vodo potre¬ bujemo pri kuhi. Po letu se kopljemo v vodi. Kadar nastane požar, gasimo ogenj z vodo. Če mi je vroče, ne smem piti mrzle vode. Katere potoke, reke in jezera poznate? 73 Mlin. 1. ) Ropoče mlin v dolu nad bistro vodo: klip, klop! Da daleč okoli se sliši kolo: klip, klop! In v mlinu pa noč in dan mlinar budi In z belo nas moko on vse preskrbi. 2. ) Kolesa vrte se in kamne ženo: klip, klop! Pšenico da zmeljejo v moko drobno: klip, klop! Kaj mati potem pa iz moke store, Zapomni si dete in dobro to ve. 3. ) Če mnogo jeseni da zrna polje: klip, klop! Vesela potem se kolesa vrte: klip, klop! Če polje nebeški Bog blagoslovi, Se sile in lakote bati nam ni. Bučelica in golobček. Bučelica pade v vodico. Golobček to vidi. Hitro od¬ trga s kljunom peresce od vejice in je spusti v vodico. Bu¬ čelica srečno doseže peresce in priplava ž njim iz vodice. Golobček zopet sede na drevo. Mimo pride lovec in ugleda golobčka na drevesu. Hitro vzame puško z rame, pomeri in koče vstreliti. Bučelica pa, pribrenči in piči lovca v roko. Lovcu roka omahne, puška poči v stran in golobček zleti vesel z drevesa. Otroci! ta drobna živalica naj vas uči hvaležnosti do svojih dobrotnikov! Uganka. Bratec na bratci stoji, Zobljeta zma jedi. Jeden jih mane, Drug’ se ne gane. 74 N. Zemlja in zrak. Na zemlji vidimo vrte, polja, travnike in gozde. Zemlja je ravna ali gorata, torej vidimo ravnine, hribe, gore in doline. Po dolinah teko potoki in reke. Ljudje prebivajo po vaseh, trgih in mestih. Od vaslj do vaslj so pota in ceste. Živali žive pri hišah, na polji in v gozdu, plavajo po vodi in letajo po zraku. Kjer je rodovitna prst, je veliko rastlin. Iz zemlje kopljejo rudarji premog in različne rude. Iz rud se dobiva železo, svinec, živo srebro, baker in druge kovine. Kamenje in apno rabi zidar. Kaj dela zidar? Iz ilovice dela opekar opeko in lončar lonce in sklede. Čemu nam je opeka? Povsod na zemlji je zrak. Zraka ne vidimo ah čutimo ga, kadar je veter. Zrak dihamo. Brez zraka bi ne mogli živeti. V zraku vidimo meglo in oblake. Iz oblakov Bog pošilja dež. Dež oživlja rastline. Ob hudi uri šviga blisk in bobni grom. Potem se vlije ploha. Včasih pa 75 pada celd toča in uniči žito na polji. Po zimi gre sneg in pokrije vso zemljo. Na modrem nebu vidimo po dnevi svitlo solnce. Solnce 'razsvetljuje in ogreva zemljo. Po noči nam sveti bleda luna ali mesec in brez¬ številna množica zvezd. Kako lepa je vsa pri¬ roda. Snežec. Snežec beli vse pobeli Čez dolino in goro, Čista njega je belina, Še čistejša kot srebro. Kakor snežec čisto beli Vsi bodimo zmiraj mi, V djanji in na duši celi Polni lepih čednosti. Uganki. O grdem vremenu se sprehajam, o lepem v kotu ležim. * ■Sfr # Ce prideneš, manjše je; če odvzameš, večje je. Kaj je to? Kje je ljubi Bog doma? Tomaž; «Ivje biva ljubi Bog, o katerem ste mi že toliko pripovedovali?* Mati: «Ljubi Bog biva v nebesih, pa je tudi pri nas na zemlji. On nas ima vse rad in vsi smo njegovi otroci.* Tomaž: «Ali sem tudi jaz njegov otrok?* Mati: «Tudi ti si njegov otrok; on ima tudi tebe rad.» Tomaž: «Ali moremo videti Boga?* 76 x\iati: «Boga ne moremo videti. On je duh in je neviden.» Tomaž: «Ali Bog ve, kaj se godi na svetu?» Mati: «Bog vse ve, tudi to, kar misliš.» Tomaž: «Ali Boga veseli, če se jaz pridno učim?> Mati: «To ga jako veseli.» Tomaž: «Ali je Bogu všeč, če vas in očeta rad ubogam ?» Mati: «Všeč mu je, všeč; to je tudi zapovedal.* Tomaž: «Mati, jaz vas bom vedno rad ubogal in tudi očeta, da me bo Bog rad imel.» Mati: «Vselej delaj tako, ljubi sinek, in sam boš vesel in oče, jaz in ljubi Bog bodemo imeli veselje s teboj. s> O. Čas. Kadar solnce vzhaja, jutro je. Zjutraj zgo¬ daj vstanem, oblečem se, umijem, počešem in molim jutranjo molitev. Mati mi dajo zajutrek. Ura na steni kaže, kdaj je čas iti v šolo. Kadar solnce stoji najviše, je poludne. Ura bije dvanajst in zvoni pdludne. Popoludne gre solnce vedno niže in zahaja zvečer za gore. Mrači se in na¬ stane noč. Zvečer večerjam, molim večerno mo¬ litev in grem spat. Kadar kaže po noči ura dva¬ najst, je polunoči. 77 Dan ima štiriindvajset ur. Sedem dnij je jeden teden. Dnevi tedna so: nedelja, ponedeljek, vtorek, sreda, četrtek, petek in sobota. Štirje tedni so mesec. Dvanajst mesecev je leto. Meseci so: prosinec (januar), svečan (februar), sušeč (marc), mali traven (april), veliki traven (maj), rožnik (ržni cvet, junij), mali srpan (julij), veliki srpan (avgust), kimo- vec (september), vinotok (oktober), listopad (november), gruden (december). Leto ima štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo. Uganka. Katera ura nema koles? Lahko noč! Lahko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo delo dokončali, da hi tudi sladko spali. Trud in delo je zdaj proč, lahko noč! Letni časi Prvi letni čas je pomlad. Solnce sije gorko z vedrega neba. Polje zeleni, drevje cvete, gozdi in trav¬ niki dobivajo zeleno obleko. Po tratah cveto pisane cvetice, po logih pojo drobne ptice, po vodi švigajo gibčne ribe. Vsaka stvar se veseli krasne pomladi. Tudi otroci skačejo po vrtu in trgajo lepe cvetice. 78 Drugi letni čas je poletje. Po letu zori žito na polji, sadje po vrtih; poletje daje starim in mladim rdeče črešnje, rmene slive, sladke hruške in drugo sadje. Tretji letni čas je jesen. Jeseni se veseli kmet in gospod. Kmetje so veseli rmenega žita; otrokom je všeč sladko grozdje in drugo sadje. Jesen napolni kme¬ tom skednje in shrambe. Četrti letni čas je zima. Po zimi počiva priroda. Zemlja dobi belo odejo, sneg pokrije hribe in doline. Mrzel veter piše, in po oknih rastejo ledene cvetice. Kmet počiva v topli izbi in vesel pričakuje ljube pomladi. Uganka. Hrast ima dvanajst vej; na vsaki veji so štiri gnezda; v vsakem gnezdu je po sedem mladih ptičev, in vsakemu ptiču je drugače ime. Kaj je to? * * 1. ) Jablane, hruške in druge čepe cepi v mladosti za stare zobe! 2. ) Bolj ko bo pridna po zimi prediea, delj bo rožljala pod palcem petica. 3. ) Priroda jeseni pretrudna zaspi, zato se spomladi vesela zbudi. P. Šolske postave. 1. ) Hodi v šolo redno, mirno in o pravem času! 2. ) Bodi čedno in spodobno oblečen! 3. ) Nosi s seboj samo potrebne reči in priprave! 4. ) Vse svoje prednike in učitelje uljudno pozdravljaj, spoštuj jih in bodi jim pokoren! 5. ) V šoli hodi tiho in mirno na odkazani prostor in ne poškoduj ničesar! 79 6. ) Pri uku glej na učitelja in na delo; bodi pazen; govori samo, kadar si vprašan in vselej lepoglasno in pravilno! 7. ) Govori resnico, bodi pošten, miroljuben in postrežen! 8. ) Hodi mirno iz šole in nikjer ne razgrajaj! 9. ) Svoje naloge izdeluj pridno in o pravem času! 10.) Čislaj božja dela v prirodi in ne trpinči nikoli nobene živali! Cesarska pesem. Bog ohrani, Bog obvari Nam cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike: S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije! Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj! Če bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni: — Vse za dom in za cesarja, Za cesarja blago, kri! In s cesarjem zaročnica Jedne misli in krvi, Vlada milo cesarica Polna dušne žlahtnosti. 80 Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Frane Jožefu, Lizabeti, Celi hiši Habsburški! Voščilo.