8TIM poštnina plačana v gotovini . . . ■ — revija za tehniko in znanstveno dejavnost mladine • april 1988 • 26. letnik • cena 700 din Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬ ški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton Pavlovič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec, Matjaž Zupan • Od¬ govorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za drugo polletje je 3500 din, posamezen izvod stane 700 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. BARVNA VRTAVKA Z barvno vrtavko bomo spoznali, kakšno barvo dobi¬ mo, če mešamo različne barve. GRADIVO: - karton - plutovinast zamašek - zobotrebec (industrijski) - barvasti papir: rdeč, rumen, moder ORODJE - risalno in pisalno orodje - škarje - šilo - oster nož POSTOPEK: J šestilom krog s premerom Središče kroga prebodemo Na karton narišemo s 6-8cm in ga izrežemo, s šilom (risba 1). Od zamaška odrežemo dve po 1 cm debeli ploščici. Na sredini ju prebodemo s šilom (risba 2). Na zobotrebec nataknemo plutovinasto ploščico, nato karton in še drugo ploščico. Zamaška stisnemo, tako da kartonski krog ne bo drsel. Vrtavko preizkusimo. Vrtenje mora biti enakomerno (risba 3). Iz različnih barvnih papirjev izrežemo polovične kroge s premerom kartona (risba 4). Te kroge položimo na karton tako, da zrahljamo zama¬ ška, ki držita karton, in potem zamaška ponovno stis¬ nemo. Raznobarvni vstavki se deloma prekrivajo, če so trije (risbi 5 in 6). UPORABA IN NALOGE: Na karton vstavimo rdeč, moder in rumen polkrog in zavrtimo vrtavko. Te tri osnovne barve se bodo pri vrtenju združile v enotno sivo barvo. Vstavimo modro in rdečo barvo. Pri vrtenju bomo videli vijoličasto ban/o. Poskusimo vstaviti rdečo in rumeno ali modro in rume¬ no ter druge možne kombinacije in ugotavljamo, kakš¬ ne barve nastanejo pri vrtenju! JE ML DT TIM 8 • 281 • 87/88 SUKA NA NASLOVNI STRANI Podvig, kakršen je 53 km dolg podmorski želez¬ niški tunel, ki so ga letos odprli na Japonskem, zgovorno priča, da železnici še ne bo tako kmalu odklenkalo. Prepričan sem, da tudi ljubitelji ma¬ lih železnic zlepa ne bodo razjahali svojega konjička. Na naslovnici je miniaturna parna lo¬ komotiva med »rekordno« vožnjo. Izdelek, ki ga objavljamo na drugi strani ovitka (levo), je eden od stotih izdelkov iz knjige OD IGRE K TEHNIKI, ki jo lahko naročite pri Tehniški založbi Slovenije. V knjigi boste našli množico preprostih načrtov, ki prek igre uvajajo otroke, od male šole do prvih razredov osnovne šole. v skrivnosti ročnih spretnosti in osnovnih tehničnih znanj. Knjiga je nepogrešljiv pripomoček za vse, ki se ukvarjajo z vzgojo naših najmlajših. KAZALO naš pogovor 280 prva igrača BRANJEVEC 283 KONSTRUIRANJE VOZILA IZ ODPADNEGA MATERIALA 284 POIZKUSI Z INFLUENČNIM STROJEM NA ELEKTRIČNI POGON 285 MERILNIK REAKCIJSKEGA ČASA 286 DETEKTOR INSTALACIJ 289 HIBRIDNI OJAČEVALNIKI TIPA »STK« 291 DETEKTOR LAŽI 293 TELOVADEC 295 modelarstvo OKLOPNA TOPNJAČA »VIRGINIJA« 297 mladi elektroniki MERILNI INSTRUMENTI ZA MLADE ELEKTRONIKE 306 male železnice MOSTOVI 308 na kratko SISTEMI MEDSEBOJNE KOMUNIKACIJE 315 KREMENČEVE URE 318 timovi oglasi 319 zanke in uganke 320 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton Pavlovič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Boži¬ dar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za drugo polletje je 3500 din, posamezen izvod stane 700 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kultur¬ na skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. naš pogovor Ni več daleč dan, ko bomo zaključili še en letnik Tima, tokrat bo to že šestindvajseti po vrsti. Priz¬ nati morate, da je to kar lepa starost za kogarkoli, če izvzamemo slone in papige, za revijo naše vrste pa še posebej. V Sloveniji razen Življenja in tehnike ne poznam revije, ki bi se lahko pohva¬ lila, da zdržema izhaja že več kot četrt stoletja. Za svojo dolgoživost pa se ima zahvaliti prav vam dragi bralci, ki ste kljub njenim vzponom in padcem vztrajali z nami in boste upam tudi v pri¬ hodnje ostali naši zvesti naročniki. Franci Stanonik iz Zg. Bitenj nam piše takole: »Moram pohvaliti vašo revijo. Naročal sem jo že v osnovni šoli in sedaj v srednji šoli spoznavam, da je revijo vredno naročiti po pošti. Naročil sem jo šele letos januarja in sem zelo vesel, ker ste mi poslali izvode celotnega leta. Načrti, ki jih objavljate so kvalitetni, vendar mislim, da jih je v enem izvodu premalo. Lahko bi objavljali tudi enostavnejše ali pa načrte z manj elementi. Re¬ vija se mi zdi kvalitetna tudi zato, ker ima vse¬ stransko vsebino: od modelarstva do elektronike, radiotehnike, elektrostatike... V reviji bi lahko objavljali tudi kaj o računalništvu.« Francijevo nekoliko laskavo pisemce ne objav¬ ljam zaradi prikrite reklame, temveč zato, ker bi rad vse tiste, ki letos zapuščate osnovnošolske klopi opozoril na to, da lahko naročite Tim tudi na dom, in tako tudi vnaprej ohranite živ stik z nami in s konjički, ki so vam pri srcu. To lahko storite preprosto tako, da nam čimprej pošljete dopis¬ nico s svojim točnim naslovom in dodate še besedice: naročam Tim letnik 88/89. Ko se boste vrnili s počitnic, vas bo tako v nabiralniku že pričakala prva številka Tima. S tem se boste izognili težavam, ki jih ima pri nakupu revije Aleš Golob iz Stranske vasi, ki nam je poslal daljši dopis. Takole pravi: »Najprej pozdravljam člane uredniškega odbora in tudi vse vaše sodelavce. Imam nekaj težav (želja) in upam, da mi lahko vi ali pa kateri od vaših sodelavcev pomaga. Kot prvo bi se rad naročil na Tim, če je še mogoče (za letos). S tem mislim, če bi mi lahko poslali številke, ki so do sedaj izšle. V trafiki sem jih vedno zamudil. Vem, TIM 8 • 282 • 87/88 da to ni vaša ampak pristojnost naročniškega oddelka, vendar ko že pišem... Zato mi prosim pošljite položnico za naročnino. Upam, da zaradi skoraj polletne zamude niste jezni. Druga želja je, da mi pošljete naslov vašega sodelavca Ja¬ neza Korošina, ker me zanima nekaj podrobnosti pri izdelavi N F ojačevalnika 100Wza katerega je izdelal načrt. Tretja želja pa je malo večja in je tudi tista zaradi katere pravzaprav pišem. Rabim načrt za izdelavo športnega ali pa tekmovalnega loka z dosegom od 500 do 700 m, po možnosti brez škripcev. Načrt je bil že enkrat nekje objav¬ ljen, vendar ga nisem mogel najti. Če mogoče kdo ima načrt vas lepo prosim, da mi ga proti plačilu pošljete. Načrt naj vsebuje spisek materi¬ alov, lepil in vsega potrebnega in pa načrt za izdelavo krivin dela, ki ga držimo v roki. Če je mogoče tudi kratek opis izdelave...« Naj mu odgovorim kar lepo po vrsti: Medtem, ko tole pišem je zagotovo že prejel letošnji letnik Tima pa tudi položnico za naročnino smo mu seveda že poslali. Prav tako sem mu po pošti poslal naslov našega sodelavca, upam, da se bosta lahko sporazumela za podrobnosti, kijih navaja. Malce težje bo ugoditi tretji želji našega dopisnika. Ne verjamem, da bi se izplačala sa¬ mogradnja tekmovalnega loka, takega načrta v Timu še nismo objavili in ga najbrž tudi ne bomo, saj je prezahteven. Naslov, na katerem upam da bo naš dopisnik zvedel vse kar ga v zvezi z lokostrelstvom zanima je Lokostrelska zveza Slovenije. Pred mesecem dni sem po nak¬ ljučju poslušal oddajo na drugem programu RTV Ljubljana, v kateri je sodeloval tovariš, ki se ukvarja z izdelavo lokov in je obenem sponzor naše lokostrelske reprezentance. Žal si nisem zapomnil njegovega priimka, prepričan pa sem, da bo na Zvezi zvedel vse podrobnosti, ki ga zanimajo. Tretji dopisnik, čigar pisma sem prav vesel, je Gorazd iz Podčetrtka. Poglejmo, kaj nam ima povedati: » Vse najprej lepo pozdravljam. Na to pisanje se že dolgo pripravljam in danes sem se zares odločil, da vam napišem nekaj besed. Danes smo v šoli prejeli »vašo« revijo TIM in moram priznati, da je Izvrstna a se mi vseeno zdi da je premalo načrtov zgodovinskih ladij. Sedaj hodim v osmi razred osnovne šole Podčetrtek in kot večina šol imamo tudi mi modelarski krožek, še celo vodja krožka sem. Ko sem hodil v šest! razred, sem že imel naročeno revijo, na koncu šolskega leta (v številki 9/10) ste objavili načrt ladje »Santa Maria«, ki sem jo še tisto leto nare¬ dil. V eni od starejših revij Tima pa sem zasledil nekaj besed o španski ladji »Španski trikrovnik«, ki ga je španska vojska uporabljala za usposab¬ ljanje in vaje topničarjev. V Timu nisem našel načrta za to ladjo in se zato obračam na vas, če je možno, da bi lahko dobil načrt te ladje. V sedmi številki Tima ste objavili načrt jadrnice »Phantom Mark 1« v merilu 1:2zato biga naročil v merilu 1:1. V pismu je tudi slika. Če se sprašu¬ jete čemu to, naj povem, da je moja največja želja, da bi objavili sliko v naslednji številki revije, in da bi mi odgovorili na to pismo. Moje fotogra¬ fije so bile že večkrat objavljene v »Novem ted¬ niku«. Posnel sem jo pri foto-krožku in si nadvse želim, da bi bila objavljena v reviji Tim, saj je po mojem mnenju edina revija, ki obsega to po¬ dročje modelarstva. Upam, da vam bom še kaj pisal, do tedaj pa prav lep pozdrav od mladega modelarja in vodje modelarskega krožka.« Najprej, z veseljem objavljam fotografijo njegove makete. Upam, da se tudi ostali strinjate z nama, da je vreden objave. Reči moram, da bi bila prav taka pisma, kot je Gorazdovo najbolj dobrodo¬ šla. Naš pogovor je bil namreč zasnovan prav zaradi povratne informacije, v tej rubriki naj bi objavljali opise in fotografije uspelih izdelkov po načrtih iz Tima, rabila naj bi komunikaciji med vami in nami, skratka za pogovor. Žal pa imamo v tej rubriki opravka predvsem z vprašanji in ocenami in še čem, kar je sicer koristno za stike z javnostjo, manj pa pove o vaših uspehih in neuspehih. No, upam, da se bodo v prihodnje tudi po tej plati stvari obrnile na bolje, če pa temu ne bo tako, ne bo kazalo drugega, kot da se ponovno odpravim na pot in v prihodnjem letniku spet pričnem objavljati intervjuje z vami in vašimi mentorji. Zdaj pa mislim, da smo se dovolj naklepetali in zaključujem tale naš pogovor. Na svidenje pri¬ hodnjič! Urednik TIM 8 • 283 • 87/88 prva igrača BRANJEVEC Simpatično lutko branjevca zaradi svoje preprostosti lahko izdela vsak, ki je že kdaj imel rezljačo v roki. Potrebujemo namreč le ne¬ kaj vezane plošče ali deščic debe¬ line 3 in 5 mm, dva vijaka, nekaj žebljičkov in dve kroglici. Pazljivo prerisane in izrezljane dele obru¬ simo s finim smirkovim papirjem in zlepimo med seboj, kot kaže se¬ stavna risba. Lepo izdelana in polakirana ali po¬ barvana lutka je lahko zelo pri¬ merno darilo, ki mu v voziček vsa¬ dimo še manjšo lončnico. V tem primeru moramo korito obložiti s tanko cinasto pločevino ali vsaj plastično vrečko, sicer bo les ob zalivanju začel gniti. TIM 8 • 284 • 87/88 Amand Papotnik KONSTRUIRANJE VOZILA IZ ODPADNEGA LESA V specialni didaktiki tehnične vzgoje poznamo zvrsti dela, med katere sodi konstruiranje uporab¬ nega predmeta in konstruiranje s sestavljankami. Posebno težo dajemo konstruiranju uporabnega predmeta, kjer gre za ustvarjalno-produktivno ustvarjanje predmeta in to od zamisli prek zbira¬ nja materiala in sredstev za delo do samega izdelovanja, ovrednotenja, izboljšav in dopolnitev ter verifikacije zastavljenega problema. To pa je lahko tudi izhodišče za konstruiranje vozila iz odpadnega lesa, ki ga lahko naredite v prostem času ali v šoli (pouk interesne dejavno¬ sti). Izdelek je namenjen vsem tistim bralcem TIMA, ki imajo veselje do oblikovanja predmetov. 1. Tehnična zamisel Posredovana tehnična dokumentacija je zasno¬ vana tako, da si lahko ustvarite predstavo o celoti in sestavnih delih. Za zahtevnejše je vozilo »B«. Na tej osnovi določite mere posameznim elementom (kabina, prostor za tovor, podvozje, kolesje). 2. izbira materiala Pri izdelavi tovornega vozila je zanimivo to, da ga lahko gradite predvsem iz obstoječih odpadnih kosov lesa. Tako izberete dva kvadra za kabino, širšo deščico za povezavo kabine in kesona, letvice za obod kesona (prostora za tovor), ožje deščice za podvozje, kolesa pa so lahko iz plute, odrezkov okrogle palice, stiropora ali jih vza¬ memo od starega modela avtomobila. Za pove¬ zovanje sestavnih delov uporabite lepilo za les in žebljičke. 3. Izbira orodja 3.1. Merilo in zarisno orodje: ravnilo, trikotnik, šestilo, kovinski meter, svinčnik HB, flomaster. 3.2. Osnovno obdelovalno orodje: lisičji rep, loč¬ na žaga, rašpa, pila za les, kladivo, klešče. 3.3. Naprave in pripomočki: svora, primež, jeral- nik. 4. Napotki za delo 4.1. Na osnovi priložene risbe si zamislite svojo izvedbo z določitvijo osnovnih mer, kar je pove¬ zano z izbiro obstoječih odpadnih kosov lesa (uporabljajte predvsem smrekovega). 4.2. Sestavne dele za kabino in podvozje zbru¬ site s steklenim papirjem št. 2 in 0. 4.3. Letvice prostora za tovor (keson) in pod¬ vozja (za montažo koles) razžagajte v jeralniku \ O O E 0 > <0 0);* > c O) = •*-* k p S O CC O. ^ in 'E — —: tu c/) c/) >o o xo o o. (D C