Štabi«*' 3 "* * at ' »«*'S£S"‘SSS; Stabilizirani usmernik 12...14 V, 10 A Kat. Št. 6446 Zanesljiv robusten stabilizirani usmernik v ohišju Slim-Line, z izhodnim tokom 10 A ULTRA DUO PLUS 30 Kat. št. 6416 Istočasno polnjenje dveh baterij od 1 do 30 celic: Aku 1: 1-30 celic Ni-Cd ali Ni-Mh 1- 10 celic Li-lo ali Li-Mn 2- 24 V baterija Pb Aku 2: 4-8 celic Ni-Cd ali Ni-Mh Komfortna izbira različnih parametrov polnjenja, angleški softver in navodila v slovenščini Podrobnejši opis najdete v Graupnerjevem katalogu F z novostmi. GRAUPNER GmbH & Co. KG Postfach 1242 • D-73220 Kirchheim/Teck j http://www.graupner.de » http://www.graupner.com . KAZALO Revija za fehniško ustvarjalnost mladih FEBRUAR 2003, LETNIK XXXXI, CENA 400 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Nas/ov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje o glasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Model mlina na veter s Stare Gore je izdelan s pomočjo kompleta delovnih gradiv za 7. razred devetletne osnovne šole. Foto: Matej Pavlič KAZALO 2 5 6 8 12 14 13. SP Z MODELI ČOLNOV FSR-V . TIMOV PORTRET MARKLINOV SISTEM VODENJA (4. DEL). ZLIN 326 AFS POSTOPKI IZDELAVE MODELOV ELSV - IZDELAVA ORODJA (2. DEL) DINAMIČNI TEST MOTORJA MWS 3,5 cm 3 . 16 26 OBNOVIMO SI STARI MOPED (5. DEL). MODEL MLINA NA VETER S STARE GORE 32 34 36 38 BOB SANI PAPIRNATI SNEŽAK. MOZAIKI. PRIROČNI REZALNIK BALZOVIH LETVIC 38 39 NOVO NA TRGU . ELEKTROMOTOR ITIIS 6 februar 2003 1 REPORTAŽA 13. SP z modeli čolnov FSR-V JANEZ MELANŠEK Reprezentanca Slovenije z modeli FSR-V na zadnjem treningu v Velenju, prizorišču nasled¬ njega, 14. SP FSR leta 2004 MI$TRZO$TWA$WIATA fsr-v,h,d 8008 13. svetovnega prvenstva Naviga FSR, ki je v času od 31. 7. do 10. 8. 2002 pote¬ kalo na Poljskem v mestu Belchatovv, so se udeležili tudi modelarji iz Slovenije, ki tekmujejo z RV-modeli čolnov v kategori¬ jah FSR-V. Pri nas je razvita samo skupina FSR-V in tudi tekmovanja za DP potekajo samo v tej skupini. Kaj je Naviga in FSR Naviga - svetovna organizacija za la¬ dijsko modelarstvo in modelarski šport je bila ustanovljena leta 1958 v Baslu (Švica). Ustanovitvene članice so bile Nemčija, Švica, Avstrija in Francija. Prvo evropsko prvenstvo so organizira¬ li na Dunaju maja 1959. Danes je v Na- vigo vključenih 38 držav z vseh celin. Slovenija oziroma ZOTKSje članica Na- vige od leta 1992, ko smo se prvič samo¬ stojno udeležili svetovnega prvenstva v kategorijah FSR na Švedskem. Naviga ima tucli svojo spletno stran: http:// www.naviga.org. Svetovna organizaci¬ ja Naviga deluje po sekcijah: - A/B - čolni na prevez; - C - statični modeli oz. makete, - FSR - RV-modeli (H, O, V), - M - RV-modeli (eco, mono, hidro, Fl, F3), - NS - vozne makete (C, F2, F4-B, F6, F7), - S - jadrnice. Modele kategorij FSR se krmili s pomoč¬ jo radijskega vodenja. To so modeli čol¬ nov proste konstrukcije, ki ustrezajo pravilom tekmovanja in morajo imeti obliko in podobo čolna. Kategorija mo¬ delov FSR se deli v naslednje skupine in razrede: FSR H so prosto konstruirani modeli hidro (modeli proste konstrukcije z dve¬ ma ali več plovnimi površinami) z mo¬ torjem z notranjim zgorevanjem in s pogonom na ladijski vijak. Razredi so: do 3,5 cm J , do 7,5 cm 1 in do 15 cm*. FSR-O so prosto konstruirani modeli offshore:z motorjem z notranjim zgore¬ vanjem. Model offshore je čoln s trupom v obliki črke V ali tunela s polovično po¬ vršino pogona. Če ima odprto kabino, mora imeti krmilo ter figuri voznika in navigatorja. Pri zaprti kabini to ni potrebno. Razredi so: do 3,5 cm 3 , do 7,5 cm 3 , do 15 cm 3 in do 35 cm 3 (v sled¬ njem se uporablja bencinski motor z vžigom na iskro). FSR-V so prosto konstruirani modeli tekmovalnih čolnov za vztrajnostno vožnjo (20-30 minut) z motorjem z no¬ tranjim zgorevanjem in s pogonom na ladijski vijak. Razredi so: do 3,5 cm 3 , do 7,5 cm 3 , do 15 cm 3 in do 35 cm 3 , v kate¬ rem se uporablja bencinski motor z vži¬ gom na iskro. Na svetovno prvenstvo lahko vsaka država pošlje po tri tekmovalce za vsak razred. Tako je na osnovi rezultatov dr¬ žavnega prvenstva v letu 2001 komisija za modelarstvo pri ZOTKS v aprilu potrdila reprezentanco, v kateri naj bi bilo 11 tek¬ movalcev, in za vodjo imenovala Janeza Melanška. Dva kandidata sta kasneje ude¬ ležbo na SP odpovedala, tako da je bila končna sestava reprezentance naslednja: mladinca Julijan Golavšek, Modelar Vele¬ nje (FSR-V 3,5 in 7,5), in Marko Koban, Navtimod Koper (FSR-V 3,5 in 15), člani pa iz MD Modelar Velenje Janez Vodovnč- nik (FSR-V 3,5 in 15), Samo Golavšek (FSR-V 3,5 in 35), Žiga Melanšek (FSR-V 7,5) in Janez Melanšek (FSR-V 7,5), iz ko¬ prskega kluba Navtimod Claudio Burlin (FSR-V 3,5 in 15) in Matej David (FSR-V 15) ter Iztok Vrhovnik iz DM Ljubljana (FSR-V 7,5). V okviru priprav na SP smo se ude¬ ležili dveh tekem za DP (Koper in Vele¬ nje), nekaterih tekmovanj v tujini (I - Lenno, H - Nagykanizsa, CZ - Duchcov) in opravili še zadnji skupni trening v Velenju. Svetovno prvenstvo je bilo organizira¬ no v dveh delih. V skupinah H in O je tek¬ movanje potekalo od 31. 7. do 4. 8. 2002. Ker pri nas tekmujemo samo v FSR-V, smo se udeležili samo drugega dela prvenstva od 5. do 10. 8. 2002. Po 900 kilometrih vožnje prek Mari¬ bora, Dunaja, Brna in Ostrave smo na pri¬ zorišče prvenstva prispeli v nedeljo, 4. 8. Med vožnjo po dokaj slabih poljskih ce¬ stah smo dohiteli še modelarja iz Jugosla¬ vije Slobodana in Tina Pažina ter skupaj nadaljevali pot do središča Sportcenter »Slok« v bližini Belchatowa. Del reprezen¬ tance se je nastanil v avtokampu, drugi del pa v bungalovih. Popoldne smo si ogledali še finalne vožnje v skupinah H in se zvečer udeležili še razglasitve najboljših v skupinah H in O. Sledila je registracija modelov čolnov, ki se je nadaljevala še naslednji dan. V ponedeljek je bil na vrsti uradni tre¬ ning, na katerem smo vsi hoteli preizkusi¬ ti sposobnosti in hitrosti čolnov na zaradi vetra valoviti vodi. Po treningu smo bili kar malo zaskrbljeni, saj smo skoraj vsi imeli težave s krmiljenjem modelov. Ne¬ kateri so popoldne odšli trenirat na jeze¬ ro, ki je bilo od tekmovalnega oddaljeno nekaj kilometrov, nastavit motorje, oziro¬ ma odpravit še zadnje odkrite napake. Tam je dirkal vsak po svoje, brez reda ali kontrole frekvenc, zato je bilo kar nekaj izletov modelov na kopno. Prišlo je celo do poškodbe parkiranega vozila, ki ga je model čolna zadel naravnost v vrata. Na večernem sestanku vodij reprezen¬ tanc organizatorji še niso imeli štartnih list niti točnega razporeda skupin, tekme pa naj bi se začele že ob 8. uri zjutraj. 2 februar 2003 TIE.1 6 Marko in Rado Koban ogrevata motor mo¬ dela FSR-V 3,5 in preverjata delovanje ra¬ dijskega vodenja. REPORTAŽA Matej David in Iztok Vrhovnik preglejujeta motor (picco 90), ki jima ga ni uspelo spraviti v pogon. stopila od organiza¬ cije SP 2004. Ker pa je Slovenija, oziro¬ ma mesto Velenje, poslala na Navigo kandidaturo za na¬ slednje prvenstvo, smo po posvetu s Petrom Schaftom privolili v organiza¬ cijo prvenstva leta 2004. Med obravna¬ vo predlogov spre¬ memb pravil, ki so jih na sekcijo FSR poslale posamezne zveze, so bile spre¬ jete odločitve, ki pa jih mora potrditi še predsedstvo Navige na novembrskem zasedanju. Omenim naj le nekatere: - Vožnja s pol¬ no hitrostjo mimo Zdaj gre zares: pisk štarterja in čolni kategorije FSR-V 7,5 so v vodi. V torek zjutraj se pričelo zares. Prva sta nastopila v razredu FSR-V 3,5 mladin¬ ca Marko Koban in Julijan Golavšek. Po vožnji je bil zadovoljen le Marko, ki se mu je nasmihal finale. Pri članih je šlo nekoli¬ ko slabše, čeprav je 44 krogov in 15. me¬ sto Sama Golavška za naše razmere zelo soliden dosežek. Janez Vodovnčnik je mo¬ del prevrnil v 31. krogu in dobra uvrstitev je šla po zlu. Po odmoru so na tekmovalni pomol stopili tekmovalci v razredu V 7,5. Spet so začeli mladinci, med katerimi se je Julijan s 44 krogi na 8. mestu izenačil z Madža¬ rom Mullerjem. Člani smo bili spet slabši. Žiga Melanšek je v 18. krogu naletel na čoln bolgarskega tekmovalca in se prevr¬ nil. Iztok Vrhovnik je tekmo končal že v 8. krogu, ko je trčil v bojo, sam pa sem imel bližnje srečanje z Italijanom Braghie- rijem in s 40 krogi končal na 18. mestu. Po prvih preizkušnjah smo nekateri hiteli popravljati modele, drugi pa se pri- Claudio Burlin in Janez Melanšek na štart¬ nem pomolu pripravljata čoln FSR-V 15- pravljati na katego¬ rije V 15 in V 35, ki so bile na sporedu naslednji dan. Se¬ veda je bilo dovolj časa tudi za razve¬ drilo in nakupe v bližnjem mestu. V sredo so se zjutraj najprej v razredu 15 cm 3 po¬ merili mladinci. Glede na rezultat v razredu 3,5 je od dirke veliko priča¬ koval Marko, ki pa je že v 8. krogu po trku z drugim mo¬ delom in luknjo v kljunu modela končal svoj nastop. V članskem razre¬ du V 15 je Janez Vodovnčnik s 40 krogi pristal na 28. mestu. Claudio Burlin je napravil 24 krogov, Mateju Davidu pa ni uspelo zagnati motorja. Ko ga je odprl, je videl posledice: uničena garnitura in motorna gred. Še sreča, da je bil poleg lastnik to¬ varne motorjev Picco, ki mu je posodil motor za drugi tek. Popoldne po odmoru so se pričele vož¬ nje v najmočnejši kategoriji V 35. Pred Startom smo bili vsi nestrpni, še zlasti Samo Golavšek, ki si je od nastopa veliko obetal. Start mu je dobro uspel, a se je že po nekaj krogih zaustavil. Po pregledu mo¬ torja je opazil, da se je razletel disk na upli- njaču. Do večera je bilo treba spet marsikaj postoriti na modelih in motorjih ter izkori¬ stiti čas za krajši trening na jezeru. Zvečer je bil še sestanek sekcije FSR-V, na katerem smo za naslednji dve leti sogla¬ sno potrdili Petra Schafta za vodjo sekcije FSR in lana Folksona za vodjo sekcije FSR V. Kandidatov za izvedbo evropskega prvens¬ tva ni bilo. Med predlogi je bil najresnejši, da se prvenstvo spremeni v nekakšno po¬ kalno tekmovanje, o čemer se bomo odlo¬ čili na naslednjem zasedanju. Italija je od- reševalnega čolna se bo kaznovala (naj¬ manjša oddaljenost vožnje od čolna je 3 m). Kršitelj bo najprej opozorjen z rumenim kartonom, naslednjič bo dobil rdečega. - Država, ki bo imela udeleženca v fi¬ nalu, na naslednjem prvenstvu pridobi dodatno mesto, za dva finalista pa pridobi dve mesti v kvalifikacijah. Maksimalno bo tako mogoče imeti pet tekmovalcev v kva¬ lifikacijah in seveda svetovnega prvaka kategorije, ki se uvrsti neposredno na SP. - Na naslednjem SP se bo spet tekmo¬ valo mešano, torej tako kot leta 2000. - Na vodni površini za trening bo tre¬ ba voditi kontrolo frekvenc. - Tekmovalci si morajo sami zagotovi¬ ti štartne številke po pravilih Navige. Naslednji dan, v četrtek, se je začel drugi tek kvalifikacij. Tisti, ki so imeli do¬ ber rezultat iz prvega teka, so začeli takti¬ zirati, drugi, ki so rezultat še potrebovali, pa so pritisnili na vso moč. Tokrat so tek¬ movanje začeli člani v FSR-V 3,5. Samo ni popravil rezultata, Janez Vodovnčnik ga je izboljšal na 40 krogov, kar pa je bilo TTK.1 6 februar 2003 3 REPORTAŽA Samo Golavšek in mehanik Rada Kobana se na štartnem pomolu ukvarjata s čolnom FSR-V 35. Samu Golavšku smo za rojstni dan pripravili preseneče¬ nje in zapeli »Vse najboljše«. Pomagali so tudi iz drugih reprezentanc, seveda v angleščini. premalo, saj je bilo za 12. mesto, ki je še vodilo v finale, potrebnih kar 49 krogov. Za njima sta nastopila mladinca. Mar¬ ko je napravil 42 krogov, kar je zadoščalo samo za 15. mesto, Julijan pa je s 37 krogi končal na 19. mestu. Po odmoru so z dru¬ gim tekom nadaljevali tekmovalci v razre¬ du 7,5. Končno smo z Julijanovim 9 me¬ stom tudi Slovenci dobili finalista. Člani smo bili nekoliko slabši, saj je 48 krogov Iztoka Vrhovnika zadoščalo za 22. mesto, sam nisem izboljšal rezultata in sem pri¬ stal na 37. mestu, Žigi pa je počena cev za hlajenje motorja preprečila boljšo uvrsti¬ tev kot na 49. mesto. Zvečer je bil na programu banket, ki je bil izvrstno pripravljen: hrana, pijača, glasba in zabava do poznih ur. Petek je bil zato za nekatere kar naporen dan. Veliko smo pričakovali ob našega mladinca Mar¬ ka, ki pa mu je odvito krmilo prekrižalo račune - rezultat: 19- mesto. Člani spet niso izboljšali rezultata. Janez Vodovnč- nik je pristal na 39. mestu, mesto za njim Claudio Burlin in na 42. mestu Matej Da¬ vid. Popoldne je nastopil le Samo s svojim čolnom v razredu V 35. Toda spet smola, saj je kmalu trčil s kitajskim tekmovalcem in prišel le na 20. mesto. Smo pa zato Samu zapeli in čestitali za rojstni dan ter mu nazdravili s šampanjcem. Sobota je bila v znamenju končnih od¬ ločitev. S finalnimi nastopi so začeli mla¬ dinci v razredu V 3,5. Skozi vso tekmo je vodil Madžar Muller, a ga je napaka stala diskvalifikacije. V zadnji minuti je z mo¬ delom zadel v reševalni čoln in zmago po¬ daril Rusu Černenku. Tudi pri članih je bilo zelo napeto. Po odstopih in prevrača¬ njih nekaterih favoritov je vodstvo prev¬ zel Kitajec Žao Bo in ga je obdržal do kon- Oče Samo in sin Julijan Golavšek po napor¬ ni finalni vožnji v FSR-V 7,5 nista skrivala zadovoljstva. ca. Na drugo mesto je prišel Belgijec Dos- sin, na tretje pa Francoz Cardinale. Nestrpno smo dočakali naš finale v mladinskem razredu FSR-V 7,5. Sprva je Julijami kazalo kar dobro. Držal je tretje mesto, a je po 20 minutah malo preveč popustil »plin« in model se je ustavil. V na¬ daljevanju je šlo bolje, a kaj več kot 7. me¬ sto zanj ni bilo več dosegljivo. Zmagal je Francoz Villanueva s 75. krogi. Napeto je bilo tudi pri članih, kjer sta Belgijca Smeetsa prepričljivo vodila vso tekmo. Zmagal je sin Dieter z 79 krogi pred očetom Ludom, ki mu je vso tekmo s preudarno vožnjo ščitil hrbet. Po odmoru so se za naslov pomerili mla¬ dinci v FSR-V 15. Ob glasnem navijanju do¬ mačinov je slavil domačin Karski s 75 krogi pred zmagovalcem v 7,5, Francozom Villa- nuevo. Pri članih je bilo kar veliko kandida¬ tov za naslov: Costa, oba Smeetsa, Wu, Brag- hieri, Folkson, Hauenschild in še nekateri. Zmagal je Francoz Costa z 87 krogi. V finale FSR-V 35 so se uvrstili kar štir¬ je Nemci. Atraktivne vožnje velikih mode¬ lov, velike hitrosti in valovi so navdušili gledalce. Najboljši je bil Nemec Riedel s 75. krogi pred rojakom Nollerjem, za pre¬ senečenje pa je poskrbel Nizozemec Van Oostende s tretjim mestom. Po vsaki končani vožnji je sledilo raz¬ posajeno metanje zmagovalca v vodo, ve¬ selje med dobitniki medalj in slovesna razglasitev najboljših. Še pred uradnim za¬ ključkom prvenstva so organizatorji pre¬ dali zastavo Navige našim predstavnikom, ki bodo prihodnje leto v Velenju priredili 14. svetovno prvenstvo. In še nekaj statističnih podatkov: na pr¬ venstvu je sodelovalo 305 tekmovalcev s 467 modeli iz 28 držav. Več o lanskem SP si lahko preberete na spletni strani Navige http://www.naviga.org, uradni strani orga¬ nizatorja SP http://www.stasiu.konin.lm.pl ali na strani DM Modelar Velenje, http:// modelar, velenje.si/. VEEENJIEl w „ CANDIDAT FOR J &.lOiu MRLI) CII \\IP|()\smpl|p 2004 TIMOVI OGLASI PRODAM dvokanalno RV-napravo Futa- ba (15.000 SIT) ter dva letalska modela E-trainer na električni pogon in na mo¬ tor z notranjim zgorevanjem (40.000 SIT). Klemen Terčon Cesta na Bršljanovec 5 6210 Sežana PRODAM vrtalnik za modelarstvo in elektroniko (1800 vrt./min.), regulator Minicraft MB 730 in namizni vrtalnik (vse je novo), usmernik CB (10 A) ter polnilnik celic Ni-Cd z zvezno regulacijo toka (0-300 mA). Kupim motor MP-Jet 1 cm’ BB RIC diesel in motorje, narejene pred letom 1955. Marjan Hvalič Rožna dolina Partizanske tehnike 1 5000 Nova Gorica Tel.: 05/302-15-36 PRODAM RV-napravo Graupner MC 18, 40 MHz, oddajnik z akumulatorjem in vgrajenimi stikali ter moduli, sprejemnik Graupner PCM 18, plastični kovček in pult. Tel.: 041/592-518 PRODAM raketo velikosti 70 cm skupaj z motorjem in padalom za 3.000 SIT. Avgust Potočnik Ulica Mersijev 8 3252 Rogatec Tel.: 041/822-366 PRODAM nova RV-modela jeep 4x4 night runner in tank leopard 2A5, pol¬ nilnik do 20 celic Ni-Cd s tokom polnje¬ nja do 400 mA, svetovni radio Siemens RK 759 s torbico in anteno ter električni vtič - adapter za popotnike. Franci Petkovšek Dalmatinova 10 1000 Ljubljana Tel.: 041/725-997 4 februar 2003 TTST 6 MODELARSTVO TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1. 550,00 TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94. 650,00 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180. 700,00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM 1. 550,00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 - KV jadralni model HOI-95 . 650,00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis. 700,00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita. 650,00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3. 650,00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta. 550,00 TIMOV NAČRT 16 - spitfire. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40 . 650,00 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje. 650,00 TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte. j. 650,00 TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda. 650,00 TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3. 550,00 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa. 650,00 TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi ... 550,00 TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče. 550,00 Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP, d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02/420 34 44 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00 do 18. 00 , sobota: od 08. 00 do 13. 00 . Timov portret Naj vam tokrat predstavimo mladega raketnega modelarja, ki je letos stal na naj¬ višji stopnički svetov¬ nega prvenstva v ra¬ ketnem modelarstvu. Miha Čuden je star 13 let in obiskuje 7. razred Osnovne šo¬ le Poljane v Ljubljani. V šoli je vsa leta vesten učenec in odlič¬ njak. V prostem času rad bere stripe in riše. Zelo rad tudi potuje. Miha je član slo¬ venske mladinske reprezentance v raket¬ nem modelarstvu pod okriljem Letalske zveze Slovenije in član kluba ARK V. M. Ko- marov iz Ljubljane. Ukvarjanje z modelarstvom mu je bilo takorekoč »položeno v zibelko«, saj je pred¬ stavnik drugega rodu uspešnih raketnih modelarjev družine Čuden; vrhunske uspe¬ he sta nizala tako njegov oče Jože kot stric Marjan. Z modelarstvom se je začel ukvarjati že v vrtcu, ko se je pod vodstvom mentorice Mateje Kozjek kot najmlajši udeleženec za¬ čel seznanjati z osnovami modelarstva v okviru začetniških tečajev, ki jih organizira MZDTK Ljubljana v ljubljanskem Mladin¬ skem tehničnem centru. Kasneje se je pod vodstvom učitelja in trenerja Mihe Kozjeka usmeril v raketno modelarstvo. Svoj prvi raketni model je izdelal leta 1995 in na prvem klubskem tekmovanju ni bil preveč zadovoljen s svojim dosežkom. Z odraščanjem in naraščajočim navdušenjem za modelarstvo pa so prišli tudi prvi večji uspehi ter medalje na mestnih in državnih srečanjih mladih tehnikov. Leta 1999 je na mednarodnem tekmovanju FAI v Sazeni na Češkem v kategoriji raket s trakom S6A med člani dosegel 4. mesto. Istega leta je bil tret¬ ji na Srečanju mladih tehnikov Slovenije v Ravnah na Koroškem v kategoriji S3B na- cional. Že naslednje leto je v Zadovinku pri Krškem osvojil naslova mladinskega in član¬ skega državnega prvaka v kategoriji raket S6A. Kot mladinski reprezentat se je prvič udeležil svetovnega prvenstva v Liptov¬ skem Mikulašu na Slovaškem in v kategoriji S6A dosegel 7. mesto med posamezniki. Tega leta si je na mednarodnem tekmova¬ nju FAI za pokal Ljubljane v Kamniku v isti kategoriji priboril srebrno odličje - tradi¬ cionalnega zmajčka. Tudi tekmovalno leto 2001 je bilo zanj uspešno: 6. mesto v kategoriji S6A ter 11. mesto v kategoriji raketoplanov S4A na mladinskem evropskem prvenstvu v turški Ankari. V sezonah 2000 in 2001 je dobil priznanje za najboljšega mladinskega športnika leta Letalske zveze Slovenije v raketnem modelarstvu. Lansko sezono je kronal s svojim naj¬ večjim uspehom - naslovom mladinskega svetovnega prvaka v kategoriji raket za do¬ seganje višine Sl A na svetovnem prven¬ stvu v Sazeni na Češkem. Za povrh je prvo mesto osvojil tudi z ekipo ter z 256 m po¬ stavil v tej kategoriji državni in svetovni rekord. V letu 2002 je osvojil še zlato medaljo v S4A ter srebrno v S6A na mladinskem dr¬ žavnem prvenstvu v Ljubljani ter 3- mesto v kategoriji S4A na Srečanju mladih tehni¬ kov Slovenije na Prečni. Miha se je iz pionirja, ki se je z mode¬ larstvom začel ukvarjati, ker »je bilo neka¬ ko pri roki«, razvil v zagretega športnika - reprezentanta. V tekmovalnem modelar¬ stvu je pridobljene izkušnje, natančnost in ročne spretnosti združil z veseljem do po¬ tovanj ter spoznavanja novih krajev in mi 6 februar 2003 5 Mdrklinov sistem vodenja (4.dei) IGOR KURALT Mdrklinov digitalni sistem omogoča, da lahko lokomotive, ne glede na obremenitev, vozijo s konstantno hitrostjo navkreber in navzdol. Vsi Marklinovi digitalni modeli loko¬ motiv lahko vse vzpone in spuste na make¬ ti opravijo s konstantno hitrostjo. Ko loko¬ motiva potrebuje več moči za premagova¬ nje ovir, vzame dekoder iz tirov toliko elektrike, da obdrži enako hitrost kot ta¬ krat, ko je neobremenjena. Pri vožnji navz¬ dol dekoder s pomočjo elektrike in elek¬ tromotorja zavira, da spet obdrži prejšnjo hitrost. Pri vseh novejših dekoderjih lahko nastavimo čas pospeševanja do končne hi¬ trosti, končno hitrost in čas zaviranja do popolne zaustavitve modela lokomotive. To pomeni, da na digitalni centrali zavrti¬ mo regulator do konca in lokomotiva bo prišla do končne hitrosti šele čez nekaj ča¬ sa, pri ustavljanju pa je potek ravno nas¬ proten. Poleg teh funkcij ne smemo pri parnih lokomotivah pozabiti na izhajanje pare. V dimniku kotla lokomotive je vstav¬ ljen dimni generator, v katerega kanemo nekaj kapljic posebne tekočine. Ko deko¬ der v modelu lokomotive dobi ukaz, vklo¬ pi dimni generator, ki začne v majhnih presledkih spuščati dim. Marklin ima pri vseh parnih lokomotivah kotle izdelane iz kovine, kar tudi preprečuje pregrevenje okolice dimnega generatorja. Poleg tega je dimni generator prek kovinskega kotla po¬ vezan tudi z elektriko (masa). Vse več novih Marklinovih lokomotiv ima v dekoderju vgrajeno tudi funkcijo zvoka prave lokomotive ter hupe. Nekaj ranžirnih lokomotiv, namenjenih za pre¬ mikanje vagonov po postajališčih, je serij¬ sko opremljenih s priklopom »telex«, ki omogoča, da vagon odpnemo na katerem koli odseku tirov. Marklinova novost pri nekaterih modelih električnih lokomotiv je avtomatizirano dviganje in spuščanje zgornjega odvzemnika. Zanimivo rešitev imajo tudi pri cestno-železniških preho¬ dih. En tir od dveh je izoliran; ko vlak pri¬ pelje do izoliranega tira, s kolesi vklopi izolirani tir, ki je povezan z elektromagne¬ tom, in vklopi spuščanje zapornic. Ko vlak prevozi prehod, postane tir spet izo¬ liran. elektromagnet se izklopi in zaporni¬ ce se dvignejo. Ista rešitev pride v poštev tudi pri signalih. Ti ne bi smeli manjkati na nobeni maketi. Signali poskrbijo za ve¬ rodostojni videz in popestritev makete, poleg tega pa so nam v pomoč pri digital¬ nem ali računalniškem vodenju. Pri Mdrklinu za luči v žarometih večinoma uporabljajo svetleče diode, ki pri lokomoti¬ vah v digitalnem vodenju svetijo konstant¬ no pri različnih hitrostih ali v mirovanju. Kot že rečeno, imata pri Marklinovem sistemu napajanja levi in desni tir isti pol (masa), med tiri pa poteka tretji sredinski vod (faza), iz katerega drsnik odjema elek¬ triko; nekateri ga imenujejo glavnik. Pri novejših tirih sredinskega voda skoraj ni več opaziti. Takšen sistem napajanja nam tudi omogoča, da na obračalni plošči sprednji del lokomotive zmeraj ostane spredaj, ne glede na to, kako jo obračamo. Skoraj vse Mdrklinove parne lokomotive imajo možnost vgradnje dimnega genera¬ torja za avtentično spuščanje pare. Cestno-železniški prehod se zapira in odpira s pomočjo neizoliranih koles na vlaku in na eni strani izoliranega tira. Sistem se lahko upo¬ rablja tudi namesto reed-kontaktov. 6 februar 2003 TIH 6 MAKETARSTVO Signalizacija popestri maketo in nam pomaga voditi vlake. Priklop telex na ranžirni lokomotivi omogoča električni odklop va¬ gonov ne glede na to, kje se nahaja. Modelarski triki in nasveti Reed-kontakt skrbi, da z makete dobimo in¬ formacijo, kje točno se vlak nahaja. Na Marklinovi obračalni plošči lahko po vsem krogu priključimo 48 tirov, odvisno od potreb na maketi. Obračalna plošča je lahko krmiljena analogno ali digitalno. Če na krajši razdalji izoliramo enega od dveh tirov, ga lahko uporabimo namesto reed- kontakta, ker neizolirana kolesa vlaka izoli¬ rani tir poveže z neizoliranim. Izolirani tir mora biti priključen na povratni dekoder S88. Ta pretvori električni tok v informaci¬ jo in jo posreduje naprej v digitalni sistem. Če maketo upravljamo z računalnikom, lahko s pomočjo več izoliranih tirov sledi¬ mo lokomotivam in vemo, na katerem od¬ seku makete se nahajajo. V konvencional¬ nem sistemu krmiljenja upravljamo signa¬ le enako kot kretnice - prek trenutnih sti¬ kal, ki dajo trajnemu stikalu povelje za iz¬ klop (zaprt signal) ali vklop (odprt signal) izoliranega sredinskega voda prisemafor- ju. Isto lahko velja tudi za delni digitalni način vodenja. V popolnem digitalnem ali računalniškem vodenju pa elektronika po¬ leg dekoderjev nadzira avtomatsko krmi¬ ljenje vseh električnih porabnikov na ma¬ keti po programu, ki ga vnesemo v sistem. V tem sistemu se sredinski vodi ne izklap¬ ljajo in je v njih stalna napetost, ker jo po¬ trebujemo za druge funkcije na vlaku (lu¬ či, zvok, dim, ...). Za speljevanje, pospeše¬ vanje in ustavljanje modelov lokomotiv pa prek dekoderjev in s pomočjo semaforjev SAŠO BABIČ Modelarji v delavnicah pogosto upo¬ rabljamo ostre koničaste skalpele (npr. Xacto z rezilom št. II). Aluminijasti ro¬ čaj skalpela omogoča dober oprijem in natančne reze, zaradi valjaste oblike ro¬ čaja pa je orodje lahko nevarno, saj se ob nepazljivem odlaganju kaj hitro odkotali z delovne površine in zapiči v nepravo mesto, ob sedenju za mizo tudi v našo nogo. Pomanjkljivost od¬ pravimo tako, da skalpelu odvijemo vpenjalno glavo in vmes vstavimo ploš¬ čico, ki jo izdelamo iz tanke vezane plošče ali vitroplasta in onemogoča ko¬ taljenje skalpela. Robove ploščice s fi¬ nim brusilnim papirjem zaoblimo, da nas ta pri rezanju ne bo motila. Vstavlje¬ no ploščico obrnemo v levo ali v desno stran, odvisno od tega, kako skalpel naj¬ pogosteje odlagamo, oziroma ali smo desničarji ali levičarji. Marklinova obračalna plošča lahko deluje analogno ali digitalno, vendar zaradi sredinskega napajanja kljub obračanju lokomotiv sprednji del lokomotive zmeraj ostane sprednji. poskrbi centrala (Control Unit). Toliko na krat¬ ko o Marklinovem krmiljenju maket in železniških mo¬ delih v velikosti HO. O vsem tem je na voljo tudi litera¬ tura, pretežno v nemščini, nekaj pa je je tudi v anglešči¬ ni. Osnovna navo¬ dila v več jezikih so priložena v vsakem začetnem paketu in pri vseh kompo¬ nentah, ki jih lahko dokupujemo posa¬ mično. Kdor bo na svojo maketo vgra¬ dil Marklinov digi¬ talni sistem upravljanja, bo spoznal, da vr¬ nitve na staro ni več, saj mu ta sistem nudi ogromno možnosti. Čeprav cena Miirklino- vih železnic za naše razmere ni ravno niz¬ ka, zagotavljam, da so vredne svojega de¬ narja, saj je vsak Marklinov izdelek kakovo¬ sten in lično izdelan ter s časom ne izgub¬ lja svoje vrednosti. Vsem lastnikom Markli- novih železnic, starim in novim, želim obi¬ lo užitkov, zadovoljstva in sprostitve na popotovanju v čarobni svet miniaturnih železnic. 'V - 6 februar 2003 7 PRILOGA Zlin 526 AFS ROMAN KRAMBERGER Znana češka tovarna čevljev Bata je leta 1933 v Otrokovicah pri mestu Zlin dokaj nepričakovano ustanovila svojo le¬ talsko podružnico. Po tem mestu je tovar¬ na kasneje dobila svoje ime, enako tudi letala, ki jih poznajo po vsem svetu. Tovarna je zaslovela predvsem na ra¬ čun akrobatskih letal. Znana je bila serija Z 26. Leta 1970 so izdelali akrobatsko le¬ talo zlin 526 z dvojno kabino, leto kasne¬ je pa še njegovo izboljšano različico zlin 526 AFS z enojno kabino. Pred časom sem že izdelal letečo ma¬ keto letala zlin 526 z dvojno kabino. Izredne letalne lastnosti tega modela so me tako navdušile, da sem se odločil izde¬ lati še izboljšano različico, katere načrt in opis izdelave predstavljam. Model je na¬ menjen za akrobatsko letenje in ni prime¬ ren za začetnike. V celoti je grajen klasič¬ no, z izjemo kabine in pokrova motorja, ki ju lahko dobite pri avtorju prispevka. Zaradi prostorske stiske so deli modela na načrtu v prilogi narisani v naslednjem merilu: trup, krilo in višinski stabilizator - M 1 : 3, vsi prerezi - M 1 : 2. Tistim z manj izkušnjami pri gradnji tovrstnih modelov priporočam nabavo načrta v merilu 1 : 1, ki bo kmalu na voljo posebej kot Timov načrt. Na njem so prikazani nekateri drobni detajli, ki jih v prilogi iz omenjenih razlogov ni. Za lepljenje delov uporabite navadno belo lepilo za les ali modelarsko lepilo oziroma epoksidno lepilo, kjer je to nuj¬ no potrebno. Trup Najprej se lotite izdelave obeh stranic trupa. Na pavspapir narišite obris trupa, položaj delov in reber T 2 do 'I' 8, T 10, T 11 in T 12 ter letvic s prerezom 3x5, 5 x 5 in 5 x 8 mm. Iz 3-mm vezane plošče izrežite dele bočnih okrepitev trupa Til in T 12 ter jih sestavite in zlepite, kot je razvidno iz načrta. Ker potrebujete levo in desno stranico trupa, morate paziti, kate¬ ro stranico sestavljate, da dele med seboj pravilno zlepite. Na del T 10 prilepite le¬ tvico iz balze 5x5 mm. Ko se lepilo posu¬ ši, vse skupaj obrnite in z bucikami pritr¬ dite na prej narisani obris trupa (slika 1). Del T 11 ustrezno podložite (pribl. 2 mm), da bo vse skupaj vodoravno, ter pritrdite še letvico 5x8 mm. Nato prilepite dele T 5a, T 6a, T 7a, T 8a, ki ste jih izrezali iz 5-mm balze, ter polovico dela T 12, ki je sestavljen iz balze debeline 3 in 5 mm (glej načrt!). V spodnjo letvico 5x5 mm urežite utor, da na delu T 10 se¬ že do rebra T 5, ter letvico prilepite (glej načrt!). V sredinsko letvico 5x5 mm ure¬ žite 3-mm utor v dolžini pribl. 120 mm, tako da se prilega delu T 10, ter jo prilepi¬ te hkrati z letvico 3x5 mm. Letvico 3 x 5 mm, ki bo služila za obliko trupa (glej načrt, slika 1), prilepite še na zunanji stra¬ trupa (slika 2). Trup je zdaj že dobil svojo obliko. Prilepite še dele T 14L, T 14D iz vezane plošče 3 mm, nosilca T 15, T 16 in rebro T 1 iz vezane plošče 10 mm ter del I 24 iz vezane plošče 3 mm. Pri lepljenju bodite natančni, da bo imel motor ustre¬ zen naklon. Na prednjem delu trupa vle- pite lipovo letvico 5x5 mm ter izdelajte Slika 2. Trup je že sestavljen. Slika 1. Pri sestavljanju pazite, da del Til podložite za 2 mm. ni, kjer bo rebro T 4. Ko se lepilo posuši, vse skupaj obrusite v pravilno obliko tru¬ pa, še posebej del T 12 in vso balzo na T 10 (glej načrt!). Zdaj prilepite še oplato iz 3-mm balze (slika 1). Po enakem postop¬ ku naredite tudi drugo stranico trupa. Rebra T 2 do T 9 izrežite iz vezane plošče 3 mm in jih vlepite med stranici 8 februar 2003 TIE.C 6 PRILOGA Slika 3■ Za lažjo izdelavo zgornjega pol¬ krožnega dela trupa uporabite balzove le¬ tvice 3x7 mm. zgornji del trupa iz pribl. 7 mm širokih letvic, izrezanih iz balze 3 mm (slika 3). Po tem postopku je veliko lažje prekriti zaobljene dele trupa. Na tej stopnji že potrebujete krilo, da ga prilagodite trupu. Na trup privijte ma¬ tice za pritrditev krila (glej načrt!). Tu bo¬ dite zelo natančni, da bo krilo postavlje¬ no točno na sredini in pod ustreznim ko¬ tom, saj se vsaka nepazljivost kasneje maščuje v slabših letalnih lasnostih mo¬ dela. Prilepite še ležišče višinskega sta¬ bilizatorja T 18, ki ga izrežete iz balze 10 mm. Nato prilagodite že povsem izgo¬ tovljen višinski stabilizator in ga prilepi¬ te. Preden se lepilo posuši, z napravo za merjenje kota profila še enkrat preverite vpadni kot krila in stabilizatorja. Na hrbtišču trupa vlepite lipovo letvi¬ co 5 x 5 mm, ustrezno obrusite rebro T 9 in vse skupaj prekrijte z letvicami iz balze 3 mm, enako kot na prednjem delu trupa. Povezavo med višinskim krmilom in servomehanizmom naredite iz lipove le¬ tvice s prerezom pribl. 7x7 mm z na konceh vlepljeno 2-mm jekleno žico. Vili¬ ce na krmilu dobro pritrdite s protimati- co in čeznjo potegnite kos cevke za gori¬ vo, da zmanjšate možnost odvitja ali pa iz- taknitev vilic. Kasnejša popravila so zelo težavna. Zdaj prilepite smerni stabilizator ter istočasno še dno kabine iz 5-mm balze. S prilagajanjem smernega krmila še malo počakajte in najprej zapolnite praznino, ki je nastala med smernim in višinskim stabilizatorjem ter trupom. Vanjo vlepite ustrezen kos balze debeline okoli 8 mm, Slika 4. Aerodinamični prehod trupa v krilo nato pa še špranjo v obliki profila med trupom in višinskim krmilom zapolnite z balzo 2 mm. Šele zdaj se lotite vgradnje šarnirjev v smerni stabilizator in krmilo. Pred zaprt¬ jem trupa s spodnje strani vlepite plastič¬ ne cevke bovdnov za smerno krmilo, in sicer po dve levo in desno. To pa zato, da ne bi prišlo do zračnosti in krivljenja vzvoda krmila pri večjih obremenitvah. Na spodnji strani vlepite še lipovo letvico 5x5 mm, del T 19 iz 3-mm vezane plošče ter spodnjo oplato iz 3-mm balze. Naredi¬ te jo iz dveh polovic, da spodnji sredinski rob pride bolj do izraza. Iz 3 mm debele vezane plošče izrežite pokrov T 20, ki ga kasneje z lesnimi vijaki pritrdite na kos tršega lesa (npr. bukev), prilepljenega na rebro T 2 (glej načrt!). Aerodinamični iztek trupa v krilo iz¬ delate tako, da krilo pritrdite na trup, vmes pa vstavite folijo. Krilo bo služilo kot opora in model za izdelavo aerodina¬ mične izpeljave. Iz 0,8 ali 1 mm debele vezane plošče izre¬ žite dva dela T 21, dve rebri T 22 iz vezane plošče 3 mm in vse skupaj prilepite na trup. Na del trupa ob krilu prilepite del T 23, ki ga izrežete iz vezane plošče 0,8 ali 1 mm. Na vogalih spoj okre¬ pite s trikotnimi balzovimi letvica¬ mi prereza pribl. 5x5 mm, da bo površina lepljenja nekoliko večja (sli¬ ka 4). Nato na zgornji strani vse skupaj prekrijte z balzo 1,5 mm, in sicer tako, da jo po robovih prej obrusite v konus, s čimer dobite lep¬ ši iztek roba. Na hrbtišču prilepite še po¬ daljšek smernega stabilizatorja, ki ga na¬ redite iz 5-mm balze in lipove letvice 3 x 3 mm. Podaljšek zlepite in obrusite v ob¬ liko, kakršna je prikazana na načrtu. Na trupu zdaj preostane samo še izde¬ lava pokrova motorja in kabine. Oboje lahko izdelate sami na način, kot je bil opisan v Timu št. 6/2000 in 4/2000, ali pa oboje naročite pri avtorju prispevka. Ko pritrjujete nosilec motorja, morate paziti, da ga za¬ maknete malce v levo (rebro T 1 je že pod ustreznim kotom). Tako bo imel motor približ¬ no 2° odklona, propeler pa bo na srednjici trupa. Na mestih, kjer boste z lesnimi vijaki pri¬ trdili pokrov mo¬ torja in so že ozna¬ čena na načrtu, vlepite kose tršega lesa. Ta mesta lah¬ ko prilagodite svo¬ jim potrebam in motorju, ki vam je na voljo. Preden se lo¬ tite lepljenja zasteklitve kabine, notra¬ njost ustrezno pobarvajte. V kabino lah¬ ko dodate figuro pilota, da bo videz bolj verodostojen. Spoje okoli kabine, smer¬ nega in višinskega stabilizatorja, aerodi¬ namične izpeljave krila v trup kot tudi manjše nepravilnosti pokitajte z zmesjo epoksidne smole in mikrobalonskega polnila, površine obrusite in trup bo pri¬ pravljen za barvanje. Krilo Krilo je grajeno klasično, zato da je lahko čim bolj natančno izdelano. Pri akrobatskem modelu je namreč pomem¬ bno, da vedno leti kontrolirano in da pri izvajanju figur ne uhaja iz smeri. Vzrok za to je v večini primerov prav nenatančno izdelano krilo. Ker morate izdelati vsako rebro posebej, so v ta namen tudi vsa re¬ bra narisana posamično. Če nimate načr¬ ta v naravni velikosti, jih morate najprej povečati in polovico krila narisati na pavspapir. Iz malce trše balze debeline 3 mm izrežite rebra K 1 do K 11. Najbolj enostavno je, da jih fotokopirate, kopijo prilepite na balzo z lepilom Scotch attac- ca-stacca, ki omogoča odstranitev papir¬ ja, in izrežete (slika) 5. Pred sestavljanjem krila odstranite pa¬ pir z reber, da kasneje ne bi imeli težav pri lepljenju (sestavljanju) krila. V rebra K 1 do K 5 izrežite ali zvrtajte luknje premera 15 mm, skozi katere boste kasneje poteg¬ nili žico za napajanje servomehanizma. Načrt položite na ravno lipovo ali smreko¬ vo desko in ga prekrijte s prozorno folijo. Z bucikami pritrdite lipovo letvico s prerezom 7x12 mm, in sicer tako, da jo pri rebru K 1 podložite za 2 mm, pri K 11 za en mm, pri vmesnih rebrih pa le toli¬ ko, da bo letvica ravna. Pri tem pazite, da jo v korenu krila pritrdite točno po načr¬ tu in jo čelno odrežete še nekoliko po¬ strani, saj boste že na začetku gradnje kri¬ la vlepili tudi nosilce K 12, K 14 ter K 15 iz vezane plošče 6 mm. Letvice so lahko tudi iz trde balze ali smreke, vendar bo¬ ste s smrekovino kasneje imeli težave pri brušenju, pri balzi pa boste morali nare¬ diti pokončno škatlasto okrepitev med rebri po celotni dolžini krila. Prednjo le¬ tvico odrežete od bloka balze tako širo¬ ko, kot jo potrebujete (pribl. 12 x 30 x 850 mm) in jo v korenu krila podložite za okoli 10 mm. Pritrdite še lipovo letvico Slika 5. Za razrez pripravljena in že izrezana rebra krila TlET 6 februar 2003 9 PRILOGA Slika 6. Pri sestavljanju krila si pomagajte s podložno letvijo. 7 x 7 x 140 mm, ki služi za okrepitev no¬ silca K 15, in jo pri rebru K 2 podložite za 1,5 mm. Potrebujete še podložno letev, ki jo boste stalno rabili pri izdelavi krila. Opozorilo! Izdelana naj bo zelo natanč¬ no, kajti od te letve je odvisno, ali bo kri¬ lo ravno in bo imelo pravilno zvitje. Izre¬ žite jo iz bloka balze v velikosti 6 x 26 x 810 mm, in obrusite v klin s 26 na 23 mm in 6 na 5 mm. Pritrdite jo ob zad¬ njem robu krila (glej načrt, slika 6). Na¬ njo reber ne lepite, saj služi le za podlaga- nje, da rebra med sušenjem lepila drži v pravilni višini. Izrežite nosilce K 12, K 14 in K 15. No¬ silec K 15 prilepite na letvico 7x7 mm, K 14 pa na letvico 7 x 12 mm. Takoj za tem vlepite še rebri K 1 in K 2 ter preosta¬ la rebra prve polovice krila. Prilepite nosi¬ lec K 12, zgornjo letvico 7x12 mm, zgor¬ njo letvico 7 x 7 x 140 mm ter zgornjo zadnjo balzovo letvico prereza 3x8 mm. Prva polovica krila je sestavljena. Enako izdelate tudi drugo polovico, le da pri lep¬ ljenju nosilcev že narejeno polovico krila podložite za 114 mm (slika 6). Med rebri K 1 lahko prilepite še pred¬ njo letvico, ki jo naredite iz 10-mm balze, ter počakajte, da se lepilo posuši. Nato prilepite spodnje letvice 3x8 mm ter balzov nosilec K 18. Prilepite še letvico z utorom za pritrditev podvozja 10 x 20 x 280 mm ter okrepitve K 19 iz vezane plošče 3 mm. Letvico z utorom lahko na¬ redite (zlepite) iz vezane plošče ali upo¬ rabite bukovino, v katero zarežete utor 4x4 mm. Prilepite še nosilca K 16 in K 17 ter polnila iz balze. Z modelarskim obličem izravnajte letvice in polnila ter zbrusite v obliko profila. Krilo je tako pri¬ pravljeno za lepljenje opiate na spodnji strani. Oplato sestavite iz balzovih listov de¬ beline 2 mm, ki jih zlepite po robovih. Pred začetkom lepljenja opiate krilo pri¬ trdite in ustrezno podložite (slika 7). Po¬ magate si lahko tudi z letvijo, ki ste jo ra- Slika 7. Krilo je pripravljeno za lepljenje opiate. bili pri sestavljanju krila. Oplato na zad¬ njem robu klinasto obrusite v širini pribl. 10 mm in v korenu še malce po robovih, da se bo kasneje druga polovica lepše pri¬ legala. Pri lepljenju opiate bodite natan¬ čni. Priporočljivo je, da si na robovih ojilate označite mesta, kjer poteka letvica 7x12 mm. Na enak način prilepite še drugo oplato na spodnji strani krila. Sledi lepljenje pokončnih škatlastih okrepitev med rebri, ki jih naredite iz 2-mm balze (glej načrt). Pri letvicah 7 x 12 mm iz lipe ali smreke se držite načrta, če pa so iz balze, morate pokončno okre¬ pitev med rebri narediti na obeh straneh. Na mestu, kjer bodo luknje za vijake, je treba tudi na zgornji strani, podobno kot spodaj, prilepiti kocke iz balze. Ko se le¬ pilo posuši, tudi na zgornji strani porav¬ najte letvice, polnila in razne izbokline ter jih obrusite v obliko profila. Na me¬ stu, kjer bo izrezano krilce za nagib, za¬ polnite prostor med letvicami 3x8 mm. Za to uporabite balzo 8 ali 10 mm, na me¬ stih, kjer bo pritrjen šarnir, pa še dodat¬ no vlepite kos 10-mm balze. Na enak na¬ čin pripravite oplato še za zgornjo stran krila. Krilo pritrdite na ravno podlago in zadnji rob podložite s podložno letvijo (glej načrt!), ki jo prej prelepite s samole¬ pilnim trakom, da se pri lepljenju opiate ne bo sprijela s krilom. Naslednji postopek bo za marsikoga novost. Po zadnjem robu krila položite z epoksidno smolo prepojen pramen oglji¬ kovih vlaken. Tako dobite tanek in čvrst zadnji rob krila (slika 8), po rebrih in le¬ tvicah pa nanesite belo lepilo za les. Opla¬ to položite na krilo in jo pritrdite z buci¬ kami, na zadnjem robu pa si pomagajte z letvico, da stisne rob po vsej dolžini. Ena¬ ko prilepite še drugo oplato na zgornji strani krila. Ko se epoksidna smola strdi, površino obrusite in oblikujte prednjo le¬ tvico (pomagajte si s šablono). Zdaj se lahko lotite izdelave krilc. Me¬ sta, kjer bodo krilca, odmerite in zarišite Slika 8. Polaganje pramena ogljikovih vla¬ ken in premazovanje z epoksidno smolo Slika 9. Izrezovanje krilc na krilo. Mere zanje so podane na risbi 1. Krilce izrežete tako, da najprej zarežete samo oplato, in sicer spodaj in zgoraj, ter jo odstranite (slika 9), nato z rezljačo odrežete še rebra. Za ležišče krilc izkori¬ stite z balzo zapolnjena mesta med letvi¬ cami, s 3-mm balzo samo še dopolnite, kar manjka pri letvici, ter natančno obru¬ site stene ležišča. Pri rebru K 4 prilepite še kos 2-mm balze in ga poravnajte s preostalo površino, da dobite lepo obli¬ kovan izrez in ležišče krilca. Na krilce prilepite letvico, ki ste jo prej zlepili iz manjših letvic (risba 2). Ne pozabite na pravilen in dovolj globok utor za šarnirje. Letvico prilepite tako, da bo sredina uto¬ ra potekala po srednjici - osi profila (glej načrt!). Ko je lepilo suho, letvico obrusite v obliko, kot je prikazana na načrtu. Na strani, ki je ostala odprta, prilepite kos 2-mm balze. Vse skupaj obrusite ter na¬ mestite in vlepite šarnirje. Prilepite še za¬ ključek krila iz 8-mm balze in ga obrusite v obliko profila. Na krilu izrežite odprtine za servome- hanizme ter vlepite krmilne ročice krilca, ki jih lahko naredite iz laminata ELOV ali vitroplasta. Če boste krilo barvali, morate izdelati mesta za pritrditev pokrovov ser- 10 februar 2003 TTKI PRILOGA 514 Risba 1 zgornji strani krila v sredini v osi že prej narejenih lukenj v rebrih izrežite odprti¬ no, skozi katero boste povlekli žico za na¬ pajanje servomehanizma. Površino krila še fino obrusite in pripravljeno bo za barva¬ nje ali prekrivanje s folijo. Višinski in smerni rep Postopek izdelave višinskega in smer¬ nega stabilizatorja bo za marsikoga malce neobičajen, vendar se dobro obnese. Sta¬ bilizator je hitro narejen in je lahke kon¬ strukcije. Višinski stabilizator naredite tako, da iz 2-mm balze izrežete rebro V 1 in po dve rebri V 2, V 3, V 4 in V 5. Letvico iz balze 10x16 mm odrežite v dolžini 510 mm, še eno dolgo 220 mm, ter dve po 30 mm. Sta¬ bilizator sestavljate v pokončnem položa¬ ju. Daljšo letvico pritrdite na ravno podla¬ go, nanjo prilepite krajšo letvico in oba koščka (glej načrt!). Na letvici označite mesta, kamor boste v pokončnem položa¬ ju prilepili rebra. Pri tem pazite, da jih pri¬ lepite pravokotno in na sredino letvice, tako da se stabilizator zožuje na obeh stra¬ neh enako. Prilepite še prednjo letvico iz balze 3 mm, ki jo prej odrežete zoženo z 10 na 7 mm v dolžini 257 mm (slika 10). Ko se lepilo posuši, le¬ tvico 10x16 mm na eni strani obru¬ site v klin jbalza 6 x 20 mm ni. Nato vse skupaj obrusite v klin ter zaob¬ lite prednjo le¬ tvico, da se bo natančno prile¬ gala stabiliza¬ torju. Krmilno ročico izdelajte iz jeklene žice 0 2 mm, kosa jeklene pločevi¬ ne ter dveh vo¬ dil iz laminata ELOV (risba 3). Slika 11. milo Višinsko kr- Risba 3 laminat ELOV 2 mm jeklena pločevina 1 mm (jeklena žica 0 2 mm 'rrrr Risba 2 Slika 10. Sestavljen stabilizator v pokončnem položaju vomehanizmov, če pa boste krilo prekri¬ vali s folijo, jih lahko istočasno prekrijete in prilepite s folijo. Preostane še izpeljava trupa na krilu in vgradnja podvozja. Pri izpeljavi trupa na krilu najprej po sredini prilepite bal- zovo letvico preseka 4x5 mm, dolgo pribl. 150 mm, in še dve po zadnjem robu pribl. 60 mm na vsako stran. Nato jih obrusite v klin (glej načrt!) ter čez pri¬ lepite 3-mm balzo velikosti 60 x 200 na levo in desno stran krila. Greben obrusi¬ te tako, da se bo prilegal obliki trupa (glej načrt!). Skozi balzo izvrtate še luk¬ njo za vijak. V luknje za vijake lahko vle- pite kose aluminjaste ali medaninaste cevke. Izgledalo bo lepše, pa še vijak bo zmeraj na pravem mestu. Iz okroglega vzmetnega jekla 0 4 mm ukrivite glavno podvozje. V letvico z uto¬ rom zvrtajte na levi in desni strani luknjo 0 4 mm. Vstavite podvozje in ga pritrdite s trakom iz 1 mm debele pločevine ali pa v ta namen uporabite ustrezna plastična dr¬ žala. Vijake dobro pritrdite, še najbolje bo, da jih kar vlepite, saj so kasnejša popravila skoraj nemogoča. V odprtino vlepite še us¬ trezno velik kos balze in ga obrusite. Na po profilu, z drugo stranjo pa še počakaj¬ te, da ne bo treba pri lepljenju prve opiate podlagati stabilizatorja. Tako obrušen sta¬ bilizator pritrdite na ravno podlago in samo na prednji letvici toliko podložite, da se ne bo zvijal ali upogibal. Iz 1,5-mm balze odrežete ustrezno velik kos opiate in jo prilepite na skelet. Enako tudi na dru¬ gi strani, le da je zdaj treba tudi letvico 10x16 mm na koncih ustrezno podložiti. Ko je lepilo suho, obrusite stranske robo¬ ve, prilepite prednjo letvico iz 8-mm balze ter zaključke iz 12-mm balze. Konstrukci¬ jo obrusite v pravilno obliko, ležišče krmi¬ la pa obrusite polkrožno (glej načrt!). Tudi višinsko krmilo je narejeno bolj neobičajno. Iz 3-mm balze izrežete del V 6 in ga pritrdite na ravno podlago. Pri¬ lepite letvico iz balze 8x10 mm tako, da bo segala čez rob, in sicer pri trupu za 9 mm in na koncu 5 mm (glej načrt!). Prilepite še dodatni letvici iz balze 8 x 10 mm, ki služita kot polnilo za pritrdi¬ tev šarnirjev in krmilne ročice, zaklju¬ ček iz balze 8x12 mm in balzove letvice s prerezom 5 x 8 in 3 x 8 mm (glej načrt, slika 11). Po osušitvi lepila postopek lepljenja letvic ponovite še na drugi stra- Smerno krmilo in stabilizator izdelate enako kot višinski stabilizator, le da upo¬ rabite letvice in sestavne dele zanj (glej načrt!). Barvanje, vgradnja motorja in RV-naprave Sam sem model pobarval po postopku, kot sem ga opisal vTimu št. 9-10/2001 in ga vsem priporočam. V svoj model sem vgradil štiritaktni motor OS 91 FS sur- pas II, 15 cm 3 , kar se je izkazalo za modro, saj je moči in navora več kot dovolj. Pri rezervoarju za gorivo pazite, da ga name¬ stite v težišču modela, ker bi se pri vsaki drugačni rešitvi ob njegovem praznjenju težišče močno spreminjalo. Pri vgradnji servomehanizmov upoštevajte, da na ne¬ katera krmila delujejo velike sile, zato iz¬ berite boljše (dražje) servomehanizme (predvsem za krilca in višino). Preostane vam le še preizkus delovanja motorja in RV-naprave. Želim vam veliko užitka pri gradnji in spuščanju modela. Kdor bo pri gradnji naletel na težavo, se lahko z vpra¬ šanjem obrne na avtorja prispevka - tel.: 041/267 027, e-pošta: rokr.modeli@siol. net. TKI 6 februar 2003 11 Postopki izdelave modelov ELSV Izdelava orodja (2. dei) MLADEN MIOČINOVIČ Brez odlašanja čez celotno orodje položimo 110-gramsko tka¬ nino in s čopičem izdatno nanesemo epoksidno smolo. Tkanino nežno pritisnemo na nanesene sekance in površino pramodela (slika 1). Naslednje plasti steklene tkanine bodo vpile odvečni epoksi. Na mestih, kjer imamo pritrjene navojne matice in čepe, s škarjami izrežemo primerne reže in položimo stekleno tkanino okoli robov kovinskih vložkov. Ta postopek ponavljamo do zad¬ njega sloja. Glede na usmerjenost tkanine položimo naslednji sloj pod kotom 90° na prejšnjega. Vsak položeni sloj tkanine po robo¬ vih posebej obrežemo. Nadaljujemo s 140-gramsko tkanino, nato položimo 160-gramsko in končamo z dvema slojema 500-gram- ske tkanine za orodja. Glede na obliko pramodela lahko kose tka¬ nine krojimo ali jih z delnimi rezi priredimo za določeno obliko. Pred naslednjim nanosom prerezani sloj utrdimo s celim, manj¬ šim kosom tkanine. Nadaljujemo z naslednjo plastjo. S pravilnim polaganjem tkanin bomo dosegli torzijsko in vzdolžno togost orodja. Glede na velikost orodja (do 1,2 m), ki ga izdelujemo iz Slika 1. Na steklene sekance položimo prvo plast 110-gramske tkanine. Dobro vidimo navojne matice in centrirne puše, ki bodo po končanem laminiranju del orodja. Slika 2. Polovico orodja bomo previdno odstranili z delilne ravnine. Pri tem pazimo, da pramodela ne ločimo od orodja. plasti tkanine, ki jih laminiramo na pramodel, je priporočljivo, da skupna debelina steklenih vlaken nanese približno 6 mm, na zu¬ nanjih robovih pa tudi več. Debelina prepojenih steklenih vlaken lahko pri večjih orod¬ jih dosega celo 10 mm (npr. orodja za krila). Že uvodoma sem svetoval nakup primerne količine epoksid- ne smole. Za kakovosten laminat ene polovice povprečnega orodja dolžine 1,2 m bomo potrebovali približno 1,8 kg ali več epoksidne smole, za obe polovici orodja torej okoli 4 kg smole. Kdor je že kdaj imel v rokah orodje za izdelavo malce večjega tru¬ pa, je lahko takoj zaznal njegovo težo. Nobeno dobro narejeno orodje za serijsko izdelavo izdelkov z laminacijo ni lahko. Orodje mora biti togo, da zagotovi pravilnost osnovne oblike, detajlov in omogoči izdelavo pričakovanega števila ulitkov. Vse to lahko do¬ sežemo z dobrim oprijemom med gelcoatom in dovolj debelo plastjo steklenih vlaken. Ker bomo orodje (prvo polovico) naj¬ verjetneje izdelovali v delavnici, poskusimo zagotoviti tempera¬ turo prostora vsaj 20 °C. Res, da bo treba z nadaljevanjem dela počakati 24 ur, vendar bomo prepričani, da je polovica orodja na¬ red za nadaljnjo izdelavo. In kako izdelamo še drugo polovico? Prvo polovico previdno odstranimo iz delilne ravnine. Pri tem pazimo, da iz orodja ne iz¬ luščimo pramodela (slika 2)! Pregledamo stične robove med orodjem in pramodelom. Na mestih, ki niso bila najbolje zates¬ njena, bomo na pramodelu opazili zelo tanke sloje gelcoata, ki jih zelo previdno odstranimo z modelarskim nožem in pazimo, da ne poškodujemo pramodela in roba orodja. Na pramodel in orod¬ je znova nanesemo ločilno sredstvo in ga z mehko bombažno krpo zbrišemo do visokega sijaja. Na navojne matice, ki so zdaj del prve polovice orodja, z vijaki pritrdimo puše, centrirne vijake pa vstavimo v prazne puše v orodju (slika 3). Tako bomo obe po¬ lovici končanega orodja s centrirnimi vijaki vedno povsem točno sestavili (slika 4). Na prvi polovici orodja imamo narejen rob za večjo togost orodja. Glede na velikost orodja se lahko odločimo, ali bomo rob naredili tudi na drugi polovici. To je potrebno na večjih orodjih, na manjših pa ne. Na orodje in pramodel znova nanesemo gelcoat ter na popolnoma enak način, kot smo naredi¬ li prvo polovico, dokončamo še drugo in laminiranje zaključimo. Orodje pustimo na toplem (20 °C) 48 ur, da se epoksidna smola dobro strdi. Čeprav smo orodje izdelali, še ne moremo preveriti Slika 3■ Polovica orodja je končana. Na navojne matice, ki so zdaj del prve polovice orodja, z vijaki pritrdimo puše. Centrirne vijake vstavimo v prazne puše v orodju. 12 februar 2003 Slika 4. Puše in centrirni vijaki so clel orodja. Z njimi spajamo obe polovici orodja. Za lažje vijačenje uporabimo imbusne vijake. uspešnosti dela, dokler polovic ne ločimo in pramodela ne od¬ stranimo iz kalupa. Vse imbusne vijake odstranimo iz orodja in polovici razpremo. Pomagamo si lahko s tankim kovinskim kli¬ nom. Na mesta, ki se rahlo razpirajo, vstavimo majhne lesene vložke iz tanke, npr. 0,8-mm vezane plošče. Leseni vložki ne bodo poškodovali orodja niti pramodela. Nato pramodel previdno od¬ stranimo iz druge polovice kalupa. Pred nami je orodje, ki je odraz našega kakovostnega ali manj kakovostnega dela. Na notra¬ nji površini gelcoata bomo lahko opazili sledove slabšega polira¬ nja pramodela. Če smo uporabili gelcoat (G 56 ali CW 5155), ki omogoča vodno brušenje in poliranje s polirnim sredstvom, bomo lepotno napako lahko odpravili. Z vodnobrusilnim papir¬ jem fine zrnatosti (vsaj 1500 ali 2000) mokro obrusimo površino orodja na mestu ali mestih z napako. Brusimo v obeh smereh pod kotom 45° glede na vzdolžno os orodja. Robove lahko zaščitimo z lepilnim trakom, da jih ne poškodujemo. Suho orodje na mestih brušenja s polirnim sredstvom zdrgnemo do visokega sijaja. Zunanji robovi orodja so ponavadi zelo ostri in prav neprijet¬ no je, če se urežemo ali se nam delec steklenega vlakna zabode v kožo. Robove obrusimo s tračnim brusilnikom in grobim brusil¬ nim trakom. Ne pozabimo na zaščitno masko! Notranjost orodja spihamo z zrakom in očistimo z mehko bombažno krpo (sliki 5 in 6). Na popolnoma čisto površino gelcoata nanesemo tekoče ali voskasto ločilno sredstvo. Pri tem upoštevamo navodila proizva¬ jalca ločilnega sredstva. Ker je to prvi nanos, lahko nanašanje več¬ krat ponovimo in ločilec datiramo vsakič v drugi smeri. Med po¬ sameznimi nanosi ločilca površino orodja poliramo samo s čisto epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, ločilci, polnila... MIRNIK, d. o. o., Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/546 54 14. * "" * ' / A « Slika 5. Sijajna notranja površina končanega orodja za jadrni¬ co razreda M zagotavlja brezhibno površino izdelka. Slika 6. Na sliki sta obe polovici orodja za letalski trup. Centrir¬ ni vijaki , puše in navojne matice so del orodja. Površina je sijaj¬ na, na orodju pa je treba obdelati še zunanje robove pri kabini. bombažno krpo in ne uporabljamo polirnega sredstva! Če lamini- ranja ne nameravamo nadaljevati, orodje sestavimo in ga utrdimo z vijaki. V prihodnji številki Tima bomo spoznali način izdelave ulitka, različne tkanine in spajanje. Ker bo to zadnje nadaljevanje, lahko na uredništvo Tima pošljete dodatna vprašanja. Ves porabljeni material za izdelavo orodja: Mirnik, d. o. o.: - gelcoat G56, - gelcoat CW 5155, - ločilna sredstva, - tkanine. HOMOR TISI 6 februar 2003 13 MODELARSTVO Dinamični test motorja MVVS 3,5 cm 3 ANDREJ PERVINŠEK Že nekaj let tekmovalci v zračnih bo¬ jih polemiziramo o črnih izpušnih loncih znamke MVVS. Ne moremo in ne moremo se uskladiti, ali so črni izpušni lonci MVVS resonančne cevi ali ne. Po pravilniku v tej disciplini so resonančne cevi namreč pre¬ povedane in eni trdijo, da bi črne izpušne lonce morali zaradi tega prepovedati, dru¬ gi pa, da to ni res in da jih je dovoljeno uporabljati. Nasprotniki so predvsem pi¬ loti iz skandinavskih držav, medtem ko smo v našem delu Evrope tem izpušnim sistemom bolj naklonjeni. Nasprotniki pravijo, da motorji z resonančno cevjo na tleh delujejo dokaj pohlevno in v dovolje¬ nih mejah, v zraku pa zaradi povečanih vrtljajev pridejo v območje delovanja re¬ sonančnega efekta, takrat pa se zelo pove¬ ča hitrost modela, kar je nevarno. Zago¬ vorniki trdijo, da je v pravilniku pravilo, ki predpisuje največje dovoljene vrtljaje s predpisano dimenzijo propelerja, in da motorji, ki se vrtijo v predpisanih mejah, ustrezajo danim zahtevam. Če to velja za vse, naj enako velja tudi za motorje MVVS s črnim izpuhom. Ker polemik ni in ni bilo konca, sem se odločil, da z meritvami poskusim najti odgovor na vprašanje, ko¬ liko je črni MVVS-jev izpuh drugačen od standardne izvedbe. Predpriprave Izbral sem motor MVVS 3,5 cm-' (sli¬ ka 1), ker sem imel zanj na voljo obe vr¬ sti izpušnih loncev - standardnega (sli¬ ka 2) in črnega (slika 3). Meril sem samo vrtljaje motorja pri določeni hitrosti zra¬ ka, saj me je zanimala razlika in ne dejan¬ ska vlečna sila ali vrtilni moment. Vrtljaji jasno povedo, kdaj motor deluje bolje ali slabše. Najti sem moral preprost, cenen Slika 1. Motor MVVS 3,5 cm J in zanesljiv način merjenja pri različnih hitrostih zračnega toka. Vetrovnika ni¬ sem imel na razpolago, prav tako nisem našel možnosti za merjenje na letečem modelu s pomočjo telemetričnih naprav. Naposled sem našel rešitev. Na prtljažnik avtomobila sem montiral lesen nosilec, ki je štrlel približno 80 cm prek desnega boka. Na nosilec sem pritrdil motor s propelerjem in izpušnim loncem. Dodal sem rezervoar in merilnik vrtljajev, tako da se je skala instrumenta dobro videla z zadnjega desnega sedeža avtomobila (sli¬ ka 4 in 5). Izbral sem običajen, »povpreč¬ ni« motor s stranskim izpuhom, ki sem ga kupil v modelarski trgovini in ki je že imel za seboj nekaj ur delovanja. Pri lete¬ nju sem opazil, da so med propelerji raz¬ ličnih znamk precejšnje razlike, čeprav so enako veliki, zato sem izmeril tudi to. Za gorivo sem pripravil standardno me¬ šanico: 80 % metanola in 20 % ricinuso¬ vega olja brez nitrometana. Na dan testi¬ ranja je bilo vreme oblačno, temperatura zraka 20 °C, zračni tlak 1015 mb in 95-% vlaga (zjutraj je deževalo). Veter je pihal manj od 3 m/s. Poprosil sem prijatelja Marjana Erklavca za pomoč in z avtomo¬ bilom sva se odpeljala na samotno in rav¬ no cesto. Meritev Za meritev sva uporabila tri vrste pro¬ pelerjev, ki jih lahko dobimo v bližnjih trgovinah: Master Airscrew (MA) 9x4, APC (AP) 9 x 4 in Aviomodelli (AV) 9x4 (slika 6). Najprej sva na motor pritrdila standardni izpušni lonec, enega od treh propelerjev in natočila gorivo. Po vžigu sva glavno iglo na vplinjaču nastavila na največje vrtljaje, nato sva jo odprla za zob ali dva - kot jo običajno nastavljamo pred poletom. Sedla sva v avto in se zapeljala po cesti. Sam sem vozil in s števca hitro¬ sti bral: 0, 20, 40, 60, 80, 100, 120 in 140 km/h. Marjan je sedel na zadnjem desnem sedežu in v pripravljene razpredelnice vpisoval z merilnika vrtljajev odčitane po¬ datke. Z vsakim propelerjem sva meritev opravila trikrat v različnih smereh in s tem odpravila morebitni vpliv vetra. Ob zamenjavi propelerja sva na novo nastavi¬ la glavno iglo in napravila naslednje tri meritve. Tako sva s standardnim izpu¬ šnim loncem opravila devet meritev, po¬ tem pa sva enako napravila še s črnim iz¬ pušnim loncem. Rezultati meritev Takoj po startu je motor razvil največ¬ je statične vrtljaje. Po 10-20 sekundah, ko se je ogrel, so upadli za 500 do 1000 vrt¬ ljajev. Takrat sva začela z merjenjem. Opa¬ zila sva, da so bili vrtljaji do hitrosti 60 km/h približno konstantni, potem pa so začeli naraščati sorazmerno z narašča- 14 februar 2003 TTKI 6 MODELARSTVO njem hitrosti avtomobila in so bili najvišji pri največji hitrosti. Ugotovila sva, da je črni izpuh boljši od standardnega v prav vseh režimih delovanja. Pri mirovanju (0 km/h) so bile razlike med izpuhoma od 1033 do 2233 vrtljajev. Največje razlike sva izmerila med 15.500 in 16.500 vrtlja¬ jih: od 2000 do 2500. Zanimivo je, da so bile razlike najmanjše pri najvišjih hitro¬ stih, saj so bile samo od 133 do 1067 vrt¬ ljajev. Nekajkrat sva opazila rahel upad vrtljajev pri hitrostih od 20 do 60 km/h, ki je morda posledica vrtinčenja zraka okrog avtomobila. Pri hitrosti 140 km/h se je motor vrtel tudi za 30 % bolj kot pri mirovanju. Slika 2. Standardni izpuh Slika 3■ Črni izpuh Grafični prikaz rezultatov merjenja 1 | Slika 6. Testni propelerji: Master Airscreiv 9x4, APC 9 x 4 in Aviomodelli 9x4 Primerjava propelerjev Zaključek Sva našla odgovor na zastavljeno vpra¬ šanje? Menim, da sva. Črni izpuh je boljši od standardnega, vse meritve so bile nižje od največjih dovoljenih, zato ni razloga, da bi črni izpuh prepovedali. S povečevanjem hitrosti avtomobila so se razlike nekaj časa večale in so bile pri približno 15.500 vrtlja¬ jih največje. S povečevanjem vrtljajev od 15.500 naprej pa so se razlike med stan¬ dardnim in črnim izpuhom manjšale. Pra¬ vila določajo, da motor s prostornino 3,5 cm’ na tleh ne sme preseči meje 16.000 vrtljajev, pri tem pa je propeler lahko velik le toliko, da vsota premera in koraka v pal¬ cih ne presega vrednosti 13 (na primer 9 x 4, 8 x 5, 7 x 6...). Iz izmerjenih vrednosti sledi, da so največje razlike med izpuhoma pri nizkih hitrostih in pri vrtljajih, ki so nižji od predpisanih v pravilih. Pri hitro¬ stih nad 60 km/h so se razlike med izpuho¬ ma manjšale. S črnimi izpuhi dobimo bolj¬ še pospeške in s tem zanesljivejše štarte, boljše obnašanje v ostrih zavojih in boljši navpični let. Največje hitrosti so le za ma¬ lenkost večje od tistih, ki jih lahko doseže¬ mo s standardnimi izpuhi. S črnim izpu¬ hom ne povečamo samo učinka motorja. Pomembna pridobitev je tudi večji nadpri- tisk v rezervoarju, kar poveča zanesljivost delovanja motorja. Enako ali celo večje po¬ večanje učinka motorja lahko dosežemo tudi po drugih poteh. Pravilna izbira žaril- ne svečke in pravo gorivo še kako poveča¬ ta moč. Ugotovila sva, koliko izbira prave¬ ga propelerja vpliva na učinek motorja. Ob meritvah se je najhitreje vrtel propeler znamke Master Airscrevv, sledil je Aviomo¬ delli, najpočasneje pa se je vrtel APC. V praksi nam različni propelerji služijo za na¬ stavitev vrtljajev motorja pred tekmo. Če se motor vrti prek dovoljenih 16.000 vrt¬ ljajev, montiramo propeler, ki se vrti poča¬ sneje (AP ali AV), če pa se motor vrti pre¬ malo, montiramo AM 9 x 4 ali celo preide¬ mo na velikost 8x5. TIKI 6 februar 2003 15 IZDELEK ZA DOM Obnovimo si stari moped (5. del) SAŠO AVSEC Zadnje kolo opravlja tri naloge. Prva je ta, da prenaša težo mopeda in mopedi¬ sta. Ker je sedež vseh motorjev skoraj ne¬ posredno nad zadnjim kolesom, se večji del teže razporedi ravno nanj. Vzmeti, ki nosita zadnje kolo, sta tako večji, debe¬ lejši, močnejši in manj prožni kot njuni kolegici na sprednjem kolesu. Druga naloga, ki si jo seveda deli s sprednjim kolesom, je zaviranje. V pestu zadnjega kolesa je nameščena enaka čel¬ justna zavora, kakršno ima sprednje kolo. Razlika med njima je predvsem v tem, da zadnjo zavoro aktiviramo z nogo, ki je se¬ veda močnejša od roke. Zadnja zavora pri zaviranju prevzame nekoliko večji delež kot sprednja. Ker zadnje kolo »grabi« cesto za težiščem mopeda in mopedista, se mo¬ ped pri zaviranju stabilizira. Nasprotno pa sprednja zavora grabi pred težiščem (na stiku sprednjega kolesa s tlemi). Pri hitrem in močnem zaviranju s sprednjo zavoro se zaradi vztrajnosti pojavi navor, ki težki k temu, da moped prekucne prek sprednje¬ ga kolesa, mopedist pa, kot kavboj z neu¬ kročenega bikca, zleti čez krmilo. Če s sprednjo zavoro zaviramo med zavojem, so okoliščine še bolj neugodne. Zadnje kolo teži k temu, da zaobide in prehiti sprednje. Sile zasukajo moped vstran, mopedist pa, kot zrela hruška z vrtiljaka, odpade z njega. Takšno zaviranje seveda uporabljajo samo kaskaderji v filmih (ki so dobro plačani in zavarovani) za kake po¬ sebne ekshibicijske učinke, ko npr. nega¬ tivci lovijo glavnega junaka. Negativci na¬ vadno končajo z buškami, praskami, obliži in kislim obrazom, glavni junak pa zavira z zadnjo zavoro (!), zato se nevšečnostim vedno izogne. Pogoj za to pa je, da je zad¬ nja zavora neoporečno sestavljena in pravilno nastavljena. Tretja naloga zadnjega kolesa je ta, da mehansko moč, ki jo razvija motor, pre¬ naša na cesto in Zemljo. Od tu naprej so mnenja relativna in deljena: geocentriki tr¬ dijo, da Zemlja miruje, mopedist pa drvi po njej, egocentriki pa menijo, da mope¬ dist miruje, Zemlja pa se vrti v nasprotni smeri - tako da proti mopedistu prihajajo različni kraji, ki ležijo na premici vožnje. Oboje je prav. Odvisno je pač od tega, kaj razumemo pod pojmoma »mi« in »okolica«. Zadnje kolo je navadno pošteno uma¬ zano. Na olje, s katerim je namazana veri¬ ga, se namreč dobro primeta blato in prah s ceste. Preden ga razstavimo, ga te¬ meljito očistimo s krtačo in vodo. Zadnje pesto je za razstavljanje nekoli¬ ko bolj zahtevno kot sprednje. Ležaja v pestu sta enaka kot pri sprednjem kolesu (620IZ). Najprej odvijemo matici na obeh straneh pesta, snamemo ekscentra in izvečemo os. Iz ležišča na desni strani izvlečemo zavorni mehanizem. Snamemo vzmeti, ki vežeta levo in de¬ sno zavorno čeljust in odvijemo matico na ekscentrični palici. Nato z lahkoto sna¬ memo zavorni vzvod in izvlečemo ekscentrično palico iz njenega ležišča. Vse dele preverimo na enak način, kot smo storili pri sprednjem kolesu. Sestav¬ ljanje poteka po obratnem vrstnem redu kot razstavljanje. Na levi strani pesta je nameščen po¬ gonski mehanizem, kamor sodijo verižno kolo (zobnik s 34 zobci), sklopka ter gu¬ mijasti vložek. Pri snemanju mehanizma je včasih treba uporabiti nekaj sile, saj se guma lahko kar močno prime ob kovin¬ ske dele. Če ne gre z roko, uporabimo dva dolga izvijača. Uporabimo Arhimedov za¬ kon vzvoda: izvijača primerno podložimo in opremo, nato pa na zobnik s spodnje strani na dveh mestih postopoma priti¬ skamo. Nekaj sunkov navadno zadostuje, da guma popusti. Zobnik je na sklopko pritrjen s štirimi vijaki M 7 x 30, ki so pred samodejnim odvijanjem zavarovani z dvema pločevi¬ nastima varovalkama. Ti sta izdelani iz mehke pločevine, ki je zavihana navzgor ob glavici vijaka. Zavihke poravnamo s kladivcem in izbijačem ali izvijačem, nato pa vijake odvijemo s ključem 11. Ko so vijaki odviti, lahko snamemo va¬ rovalki in zobnik. Pod zobnikom se pri¬ kaže kroglični ležaj z oznako 6203 ZZ. Dva Z-ja pomenita, da je ležaj zaprt (po¬ krit s ploščico) z obeh strani. Preverimo dotrajanost ležaja. Če no¬ tranja cevka ne opleta in če se nemoteno vrti, ga nima smisla snemati in menjati. V tem primeru samo odstranimo ploščico na zunanji strani, venec s kroglicami te¬ meljito očistimo in namažemo s kako ka¬ kovostno mastjo. Pri kolesnih ležajih, ki nosijo razmeroma veliko breme, preživijo vrsto tresljajev in udarcev, pogosto pa na¬ nje brizgne še umazana voda, je mast do¬ kaj pomembna. Stara in zamazana mast (ki je včasih še čisto v redu za manj zah¬ tevne stvari) tukaj nima svojega mesta! Ko snamemo kolut sklopke, nam na pestu ostane gumijasti vložek. Njegova naloga je blaženje torzijskih sunkov, ki jih med delovanjem povzroča motor. Čeprav se tega nikoli nikjer ne opazi, se pogon¬ ska gred motorja ne vrti čisto enakomer¬ no. Med delovnim taktom, ko plini poti¬ skajo bat navzdol, se hitrost vrtenja gredi poveča, med kompresijskim, ko mora bat 16 februar 2003 6 IZDELEK ZA DOM stiskati zrak, pa zmanjša. To spreminjanje (nihanje) hitrosti vrtenja nekoliko ublaži vztrajnik v motorju, seveda pa ne povsem. Ti krožni sunki se prenašajo prek menjal¬ nika tudi na verigo - in bi se, če moped ne bi imel te gumijaste sklopke, tudi na zadnje kolo. Tisti z nadpovprečno občut¬ ljivo zadnjico bi to seveda zaznali, puščav¬ ski lisjaki pa pravzaprav tudi, ampak bi se delali, da jih ne moti. Sunke bi zaznaval tudi motor; če se kolo na njegove sunke ne bi odzivalo dovolj »mehko«, bi motor motili njegovi lastni sunki. Zobnik postavimo na kolut sklopke, namestimo varovalke in uvijemo vijake. Nato vse skupaj nastavimo na pesto in skozi oba dela potisnemo os. Na desno stran pesta namestimo za¬ vorni mehanizem, na os postavimo cevasto distančno pušo in ekscenter ter privijemo matico. Seveda nikakor ne smemo pozabiti na varovalke! Njihove vršičke (če so bili stari že razcefrani, smo jih seveda zamenjali) zakrivimo ob vijakih, tako da se nam ne bodo med vožnjo odvili in odpadli. Naj¬ bolje gre, če uporabimo izbijač, lahko pa tudi kak preprost kos jekla. Tako pripravljeno kolo lahko napo¬ sled namestimo na vilice. Ekscentra na obeh straneh se samo dotikata prislona na vilicah, matic pa še ne privijemo. To bomo storili takrat, ko bomo nameščali verigo, od katere je odvisen končni po¬ ložaj kolesa. Pomemben je še vezni locen - ploščica, ki povezuje zavorni mehani¬ zem z vilicami in preprečuje, da bi se za¬ vore pri zaviranju zavrtele skupaj s kole¬ som. Dokler moped stoji še na hrbtu je smi¬ selno namestiti še bovden zadnje zavore (čeprav to lahko naredimo tudi pozneje oz. kadarkoli). Oklop se ujame v luknjico na ogrodju, zatič na žici pa zataknemo na mehanizem zavornega pedala. Enako zataknemo tudi žico na zavorni mehanizem zadnjega kolesa. Na oklopu je tulec z matico, ki omogoča nastavljanje po¬ ložaja prijemanja zavore. Privijemo jo čisto do konca, oklop potisnemo skozi luknjo na zavornem mehanizmu, žico pa zatakne¬ mo za sornik, ki ima prečno zarezo. Vezni locen ter sornik moramo obvezno zavaro¬ vati z jekleno vzmetno varovalko - oba imata v ta namen izvrtano luknjico. Ko sta obe kolesi na svojem mestu, lah¬ ko moped naposled obrnemo v pravo lego. Ker bomo nadaljnje delo laže opravili v tem položaju in ker je z vsemi pritrjeni¬ mi deli že kar prijetno težak, ga ne bomo več obračali. Poslej bo stal na kolesih! Da bomo vozilce med delom laže pre¬ mikali, namestimo še krmilo. Privili ga bomo samo toliko, da bo mirovalo - do¬ končno bomo to storili šele potem, ko se bomo na moped lahko vsedli in si izbrali najprimerjejšo lego krmila. Krmilo pritr¬ jujeta dve nosilni objemki. Iz vsake objemke na spodnji strani štrli vijak M 8, ki ga potisnemo skozi izvrtino na zgornji plošči vilic, s spodnje strani pa ga začasno privijemo s ključem 13. Najprej namesti¬ mo spodnja dela objemk, tako da lego ob¬ jemk pri nameščanju krmila še lahko po¬ pravljamo. Namestimo krmilo in čezenj položimo zgornja dela objemk. Objemki imata na notranji strani na- zobljeno površino, ki se dobro prime ob jekleno cev krmila in ji prepreči premika¬ nje. Zgornji del objemke je na spodnjega privit z dvema imbusnima vijakoma M 6. Njuni glavici se povsem vgrezneta v izvrti¬ no, tako da ne kazita videza sprednjega dela mopeda in ne kvarita aerodina¬ mičnih lastnosti tega čudovitega stroja. 6 februar 2003 25 Model mlina na veter s Stare Gore MATEJ PAVLIČ Potem ko je bil v prejšnjem Timu ob¬ javljen načrt za miniaturni brusilnik, je tokrat pred vami še en predlog, kako uporabiti komplet delovnih gradiv za 7. razred devetletke, ki je priložen učbeni¬ ku Tehnika in tehnologija. Ideja za izdelek s slike 1 je pravi de¬ lujoči mlin na veter, ki stoji na Stari Gori v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Gre pravzaprav za trikrat povečano kopijo propadlega Becovega vetrnega mlina z začetka 19. stoletja, ki jo je tamkajšnje turistično društvo s pomočjo domači¬ nov in različnih sponzorjev od drugod postavilo v letih 1993-1996 in je kmalu postala velika turistična znamenitost kraja. Domači kolarski mojster Edi Le¬ skovar je imel veliko dela, preden je na podlagi slabo ohranjenega izvirnika in drugih pomanjkljivih dokumentov nare¬ dil najprej maketo v pomanjšanem meri¬ lu. »Pravi« mlin, ki ima dve nadstropji, je izdelal iz hrastovega lesa, zunaj je obit s smrekovimi deskami, zobniki pa so iz akacije. Tudi 9 m dolga glavna os, ki je v enem kosu, je hrastova. Poslopje s tlori¬ som 6 x 6 m je visoko 11 m in prav toli- Slika 1. Vse potrebno za izdelavo tega mo¬ dela mlina na veter s Stare Gore (z izjemo lepila, kosa vezane plošče in še nekaj drob¬ narij) najdete v kompletu delovnih gradiv za 7. razred devetletke, ki stane 1.693 tolar¬ jev. Motiv mlina na ve¬ ter na Stari Gori (zgoraj) je upodob¬ ljen tudi na eni iz¬ med naših poštnih znamk (desno). SLOVENIJA - 16 oo Mlin na veter na Stari Gori * ko od enega do drugega konca merijo tudi vetrnice (slika 2). Da ne bi bile pre¬ težke, imajo do polovice železno os (sli¬ ka 3). V pritličju stoji »štampod« (slika 4). Zrnje je bilo treba nasuti v »grod«, od tam pa je nato padalo med spodnji miru¬ joči in zgornji vrteči se mlinski kamen. Zmleta moka in otrobi so se zbirali v »pajtlkišti« s »pajtlom«, sitom in škafom za moko (slika 5). Zadaj je sedež navpič¬ nega gredlja z večjim zobatim kolesom, ki poganja manjše zobato kolo na železni osi. Njen zgornji del sega do zgornjega kamna in skrbi za njegovo vrtenje. Zava¬ rovan gredelj sega skozi srednje nad¬ stropje, kjer si je mogoče ogledati nekaj ohranjenih delov originalnega Becovega mlina, na podstrešje, kjer je nanj pritrjen manjši zobnik stožčaste oblike. Tega po¬ ganja veliko zobato kolo (slika 6), ki je prek vodoravne osi povezano z vetrnica¬ mi. Celotna streha je na štirih valjih, da jo je s mogoče obračati proti vetru in tako čim bolje izkoristiti njegovo moč (slika 7). Becov mlin na Kokolajnščaku, ki se je ustavil leta 1957 in nato nekaj desetletij žalostno propadal, lahko štejemo med zadnje vetrne mline. Te pripomočke so začeli naši predniki postavljati že v 16. stoletju v krajih, kjer je primanjkovalo vode, zlasti še na območju Haloz, Sloven¬ skih goric, Dravskega polja in v okolici Boča. Z njimi so mleli rž za peko kruha, uporabljali pa so jih tudi za pripravo ži¬ vinske krme. Tako je vetrni mlin na Stari Gori pomemben pomnik nekdanjih ča¬ sov in slovenske tehnične dediščine. Kot tak je upodobljen tudi na znamki za 16 SIT, ki jo je februarja 1999 izdala Pošta Slovenije (slika 8). 26 februar 2003 TIK.£ 6 MAKETARSTVO O mlinih in o mlinarstvu Žito je imelo že v antični ekonomiji po¬ membno vlogo, saj je bilo glavni vir kru¬ ha, osrednjega živila tega obdobja. Kruh in drugi izdelki iz žita so bili dostopni tudi najrevnejšim. Velikanske količine žita pa je država potrebovala predvsem za preskrbo vojske, saj je vsak vojak po¬ leg drugih živil vsak dan dobil tudi dolo¬ čeno količino žita. To so mleli v različno fino moko, za mletje pa so uporabljali več vrst mlinov (beseda »mlin« je latin¬ skega oziroma romanskega izvora - mu- linum). Najbolj razširjen je bil ročni mlin, ki je tudi v Sloveniji pogosta najd¬ ba. Sestavljala sta ga dva dela: zgornji mlinski kamen, ki je bil premičen, in sj)odnji, ki je bil fiksen. Žito so vstavili med oba kamna, potem pa so zgornji ka¬ men zavrteli - bodisi z roko bodisi s kratko palico, ki so jo vstavili v votlo re¬ žo na vrh u. Mlini, ki so jih poganjali suž¬ nji ali živina, se v osnovni konstrukciji niso bistveno razlikovali od ročnih mli¬ nov. Zgornji kamen je bil poveznjen na spodnjega, s pomočjo ročic ob straneh pa so ga ljudje ali živali premikali, tako da so hodili okoli mlina. V zgornji del zgor¬ njega kamna so vsipali žito, ki se je dro¬ bilo ob trenju med zgornjim in stožča¬ stim spodnjim kamnom. V ročnih mlinih uporabljeni način drobljenja žita z mlin¬ skima kamnoma so kasneje uporabili v zasnovi vodnih mlinov, kjer voda poga¬ nja mlinsko kolo. To prenaša moč vode na os, ta pa obrača mlinski kamen. Na našem ozemlju so prvi mlini omenje¬ ni v 9. stol., vendar se je pravi razcvet za¬ čel v 12. in 13■ stoletju. Najprej so se zače¬ li razvijati mlini na vodni Jrogon, ob re¬ kah in potokih tudi plavajoči mlini, ka¬ sneje pa mlini na veter. Največkrat so nastajali ob graščinah in so tako postali grajski mlini. Obstajali pa so tudi kmeč¬ ki ali hišni mlini, ki so mleli le za doma¬ če potrebe. O starosti in izviru mlinov na veter je pri nas prvi pisal Franjo Baš leta 1928, ko je poskušal utemeljiti razvoj ve¬ trnih mlinov iz žrmelj. Njegove hipoteze so bile šele pred kratkim osvetljene z no¬ vimi arhivskimi odkritji, ki nakazujejo možnost za postavljanje kmečkih vetr¬ nih mlinov pod vplivom raznih vzorov, npr. v podobnih grajskih ali samostan¬ skih napravah. Tako se že leta 1525 ome¬ nja mlin na veter pri gradu Vurberk na Štajerskem. Več o mlinih na veter lahko najdete na naslednjih spletnih naslovih: http://images.google.com/images?q=windmill&ie=ISO-8859-2&hl=sl&btnG =l%B9%E8i+z+Google-om (nekaj tisoč slik mlinov na veter z vsega sveta) http://www.myfreehost.org/mlin/index2.htm (slovenski izdelovalec maket mlinov) http://www.kvarkadabra.net/7lpoiavi/tekstilkrilo.htm (članek o krilih, jadrnicah, mlinih) http://www.ee.uni-lj.si/OVE/seminarji/seminar%20novakovic.htm (mlini, konstrukcija vetrnice) -[ 7 ^ -Ono! Izdelava modela mlina Modeli vodnih in vetrnih mlinov so med modelarji in maketarji zelo priljub¬ ljeni. Nekateri zanesenjaki postavijo več metrov velik model kar na sredo vrta (sli¬ ka 9), drugi pa se zadovoljijo s sobno iz¬ vedbo ali tudi samo s silhueto, ki jo kaže slika 10, objavljena pa je bila leta 1992 v dvojni številki revije Tim (str. 294). Naš model je narejen po fotografijah, ki so na¬ stale ob avtorjevem obisku mlina na Stari Gori oktobra lani, druge podatke pa so prijazno odstopili v Turističnem društvu Sv. Jurij ob Ščavnici (tel. 02/568-16-04). Narejen je v merilu približno 1 : 70, ki ga je narekovala predvsem vsebina kompleta Slika 9. Nekateri se lotevajo tudi takšnih modelov mlinov na veter. Izdelek na sliki je narejen v merilu 1:10 in je visok 2,5 m! Slika 10. Risbo poljubno povečajte s fotokopirnim strojem in fotokopijo z odstranljivim lepilom (npr. Scotch Atacca- Stacca) prilepite na obrušen kos 4 ali 5 mm debele vezane plošče. Tistim, ki ste že vešči uporabe modelarske rezljače, izdelava silhuete motiva mlina na veter ne bo delala težav, začetniki pa si bodo ob njej nabrali precej izkušenj. Natančno narejen izdelek bo lep okras in hkrati dokaz vaše spretnosti. TEKE 6 februar 2003 27 MAKETARSTVO In fb delovnih gradiv za 7. razred devetletke. Poleg njega boste za izdelavo strehe in sredinskega nosilca potrebovali le še manjši kos 5 mm debele bukove vezane plošče, nekaj manjših vijakov in matic, kos 4 mm debele kovinske palice ali že¬ belj, daljšo elastiko in seveda baterije z us¬ treznim ležiščem oziroma usmernik za napajanje elektromotorja. Za lepljenje se¬ stavnih delov iz akrila, pertinaksa, umet¬ nih mas in kovin se najbolje obnese epok- sidno lepilo (npr. 5-minutno dvokompo- nentno epoksidno UHU schnellfest). Najprej si natančno oglejte načrt, foto¬ grafije in kosovnico. Obrise posameznih sestavnih delov prefotokopirajte, razrežite s škarjami in z odstranljivim lepilom prile¬ pite na gradivo. Tako se boste izognili ne¬ natančnemu in zamudnemu prerisovanju, ki je zlasti na akrilu in pertinaksu še pose¬ bej sitno. Pazite tudi na smotrno izrabo posameznih plošč iz kompleta (slika 11), sicer se vam lahko kaj hitro zgodi, da vam jih bo na koncu zmanjkalo. Najprej iz per¬ tinaksa izžagajte podstavek modela (1) ter v njem naredite dva utora in na sredini luknjo s premerom 2-3 mm, ki jo s spod¬ nje strani še nekoliko povrtajte (slika 23). Vse stranice mlina so iz akrila, pri čemer sta sprednja in zadnja (2a) nekoliko širši od stranskih (2b). Vrata izžagajte le v sprednji stranici (slika 12). Zaščitno pla¬ stično folijo odstranite šele čisto na koncu! Robove previdno obrusite s finim brusil¬ nim papirjem, za lepljenje pa uporabite epoksidno lepilo ali posebno lepilo za umetne mase, kot je UHU plast spezial. Sledi izdelava strehe iz 5 mm debele vezane plošče. Narejena je iz štirih trikot¬ nih delov (3), kvadratne osnove (4) in treh manjših delov (5, 6), ki tik nad ka- pom sestavljajo nekakšen izrastek, običaj¬ no imenovan »frčada«. Vsem naštetim ele¬ mentom je treba z rašpo in grobim brusil¬ nim papirjem posneti nekatere robove, si¬ cer bodo na stikih nastale reže in strešne konstrukcije sploh ne boste mogli sestavi¬ ti (slika 13). Obdelane trikotne dele stre¬ he z licem navzgor in tesno drugega po¬ leg drugega položite na ravno podlago ter zlepite s koščki ličarskega lepilnega traku (slika 14). Stične površne namažite z lepi¬ lom za les, dobro stisnite ali obtežite in počakajte, da se zlepek popolnoma posu¬ ši. Nato streho obrusite in skozi njen vrh izvrtajte 3-milimetrsko luknjico ter vanjo s spodnje strani z epoksidnim lepilom prilepite majhno matico. Da se ta med su¬ šenjem lepila ne bi premaknila, vanjo z zgornje strani začasno uvijte približno 20 mm dolg vijak. Streho na koncu lahko še prebarvate, prelakirate ali prelepite s koščki furnirja. Tudi sredinski nosilec (7) in njegova noga (8) sta iz 5 mm debele vezane ploš¬ če. Ker se mora celotna streha modela obračati okoli navpične osi kot pri pra¬ vem mlinu, sredinski nosilec sega od vrha do tal. Zgoraj je nanj prilepljena celotna strešna konstrukcija z osjo in vetrnico, spodaj pa ga v sredinski legi drži tanek le¬ sni vijak. Na nosilec so pritrjeni tudi vsi glavni deli električnega pogona - stikalo, baterije in elektromotor (slika 15). Tipko iz kompleta, ki bo služila za vključevanje oziroma izključevanje elektromotorja, z epoksidnim lepilom prilepite v utor na vrhu nosilca. Še pred dokončnim leplje¬ njem poskusno sestavite streho, kvadrat¬ no osnovo strehe in sredinski nosilec (sli¬ ka 16). Če ste bili pri delu natančni, mora do polovice priviti vijak skozi vrh strehe segati ravno do tipke na notranji strani strehe. Kdor za napajanje ne bo uporabil us¬ mernika, ampak baterije, naj v pravokot¬ no odprtino v nosilcu prilepi plastično držalo za štiri 1,5-voltne baterije (npr. Graupner, kat. št. 3932), ki ga dobi pri Mladem tehniku oziroma v trgovinah z elektronskimi komponentami. Držalo naj na tisti strani nosilca, kjer bosta jermeni- ci, gleda iz odprtine le 5 mm, sicer bo v napoto elastiki. Elektromotor je pritrjen na sredinski nosilec s štirimi majhnimi vi¬ jaki. Sledi izdelava jermenic. Manjša je iz dveh kolobarjev pertinaksa (11), ki ju 4-5 mm vsaksebi prilepite neposredno na os elektromotorja. Večja jermenica je nareje¬ na iz dveh krožcev, pri čemer je manjši (9) iz 4-5 mm debele vezane plošče, večji (10) iz akrila, vlogo desnega dela jermeni- ce pa bo prevzela kar okrogla kovinska plošča s tulcem iz kompleta gradiv, ki ima premer 35 mm (slika 17). Vse tri dele trd¬ no zlepite z epoksidnim lepilom. Vetrni¬ co (12) izžagajte iz 5 mm debele vezane plošče in ji obrusite vse robove. Na sredi¬ ni izvrtajte 4-milimetrsko luknjo za os ve¬ trnice (13). To naredite iz 4 mm debele kovinske palice ali žice oziroma kar iz 90-100 mm dolgega žeblja, ki ima enak 28 februar 2003 TIKE 6 MAKETARSTVO In m l J 12 MAKETARSTVO 7 ^ lELffll. premer. Na njen konec nalepite vetrnico, vstavite še od držala vtikača (iz kompleta) odrezan košček plastike kot distančnik (14), nato pa vse skupaj potisnite skozi obe luknji v notranjost strehe, kjer na drugi konec osi privijete še jermenico (slika 19). Vetrnica se mora vrteti brez za¬ tikanja ali drsanja! Sedaj je tudi že čas, da prek jermenic (ne premočno!) napnete ustrezno dolgo elastiko ali tanko elastič¬ no vrvico. Preden se lotite povezovanja stikala, motorja in baterij, odžagajte obe banan¬ ski puši za priključek motorja na polovič¬ no dolžino. V nasprotnem primeru boste imeli težave s sestavljanjem mlina, ki se poleg tega tudi ne bo mogel vrteti okoli navpične osi. Električna »napeljava« je sila preprosta: s tanko izolirano bakreno pletenico iz kompleta povežite pozitivni pol baterijskega kompleta z enim pri¬ ključkom tipke, nato njen drugi priklju¬ ček z enim izmed priključkov elektromo¬ torja ter na koncu še drugi priključek elektromotorja z negativnim polom bate¬ rijskega kompleta (slika 20). Spajkalnik, ki naj ne bo močnejši od 20 W, naj ima čim tanjšo konico. Spajkanje opravite kar se da hitro, da ne poškodujete elemen¬ tov. Vijaku na vrhu strehe odžagajte glavi¬ co in jo nadomestite z od držala vtikača (iz kompleta) odrezanim koščkom rdeče plastike (slika 21), kdor želi, pa lahko na¬ mesto tega naredi kak drug primeren okrasek iz žice ali tanke pločevine. In kako sedaj pognati mlin? Baterije vstavite v ležišče (slika 21) in vijak na vrhu strehe nekajkrat zavrtite v desno, dokler ne bo dosegel tipke in njenega premičnega dela potisnil navzdol ter tako sklenil električni krog. Če želite obrniti smer vrtenja vetrnice, samo za¬ menjajte priključka na elektromotorju. Kljub največjemu možnemu razmerju premerov jermenic, ki ga je bilo še mo¬ goče zagotoviti v tesnem ohišju modela, se vetrnica vrti razmeroma hitro. Če¬ prav o kakih resnejših poškodbah pr¬ stov ni mogoče govoriti, je vseeno bolje, Zaradi pomanjkanja prostora v reviji sta stranici mlina (2a in 2b) kar na skupni risbi. Da ne bi bilo nejasnosti, povejmo, da sta sprednja in zadnja stranica (2a) narisani s polno črto (vrata izžagajte le v sprednji steni), leva in desna stranica (2b) pa sta nekoliko ožji, narisani sta s tanjšo prekinjeno črto in imata na dnu »izrastek«, ki se prilega utoroma v podstavku modela. Okna so pri vseh štirih stranicah enako velika in na istem mestu. Prozorno, hitro vezoče nitroceluiozno lepilo za lepljenje manjših delov v modelarstvu, pri ustva¬ rjalnem lepljenju in domačih popravilih. Prozorna in izjemno trda plast lepila deluje kot ojačitveni in zaščitni premaz. Primerno za lepljenje lesa, balse, kovin in številnih umetnih snovi v modelarstvu. Ni primerno za lepljenje Styropora®. UIUIHEM www.unihem.si 30 februar 2003 TIKE 6 MAKETARSTVO da vetrnice med vrtenjem ne skušate us¬ taviti s prsti. V najslabšem primeru se bo odlomil kak krak in narediti boste morali novo vetrnico. Vrtenje lahko upočasnite tako, da odvzamete eno ba¬ terijo in s koščkom žice kratko sklenete njena priključka v nosilcu. Še lažje je, če za napajanje uporabljate električni us¬ mernik, saj v tem primeru samo ustrez¬ no znižate napetost na izhodu iz usmer¬ nika. Kdor ne mara prozornih sten modela oziroma se mu zdi, da zadostuje, če se vsa »čreva«, ki pripomorejo k njegovemu delo¬ vanju, vidijo samo skozi zadnjo steno, naj iz lista termoplastične folije, ki je priložen kompletu gradiv, izreže kroj za obložitev stranic odznotraj (15). S pomočjo sušilni¬ ka za lase ali odstranjevalnika barve (glej okvir na koncu članka!) ga prek roba mize ukrivite v obliko črke U (slika 22), previd¬ no potisnite v ohišje mlina in po potrebi utrdite z nekaj koščki lepilnega traku, da ga bo mogoče še kdaj odstraniti. Izdelek lahko seveda tudi prebarvate, prelepite s trakovi furnirja ali naredite okenske okvir¬ je s križi in polkna, kakršna ima pravi mlin. Model mlina sestavite s pomočjo tankega lesnega vijaka, ki ga skozi dno uvijete v nogo sredinskega nosilca (slika 23). _ \y\ -Lom Komplet gradiv je tako (z izjemo dveh svetlečih diod) koristno porabljen (slika 24). Vabimo vas, da nam pošljete fotogra¬ fijo modela mlina ali - še bolje - kakega drugega izvirnega izdelka, narejenega po svoji lastni zamisli (jasno, iz kompleta gra¬ div). Če ste morda prezrli nagradni nate¬ čaj, ga najdete v decembrski številki Tima na strani 5. In še nekaj: rok za oddajo projek¬ tov je prestavljen s 15. februarja na 14. april! Odstranjevalniki barve Black & Decker Odstranjevalnik barve je hišnim moj¬ strom že dolgo znan pripomoček, ki pa ni namenjen samo odstranjevanju barvnih premazov in lakov, temveč je uporaben tudi za spajkanje, varjenje folij, sušenje lakiranih vzorcev, netenje žara, preoblikovanje umetnih mas, od¬ stranjevanje ostankov lepila in še za kaj. Black & Decker ima v svoji ponud¬ bi tri različne modele, ki se razlikujejo po moči, največji temperaturi in preto¬ ku zraka ter priloženem priboru. Odstranjevalnik barve z oznako KX 1682 ima moč grelnika 1600 W. Omo¬ goča nastavitev dveh različnih tempe¬ ratur (140/560 °C) in pretoka zraka (250/450 l/min), ki izstopa skozi šobo. Orodju, ki stane 11.760 SIT, je dodano strgalo za odstranjevanje barve. Za do¬ brega tisočaka dražji je model z ozna¬ ko KX 1683, ki omogoča nastavitev treh temperaturnih območij (140/380/ 560 °C) in pretoka zraka (250/35Q/450 l/min). Tudi temu je dodano strgalo za odstranjevanje barve. Najmočnejša iz¬ vedenka Black & Deckerjevega odstra¬ njevalnika barve je garnitura KX 2000 K (na sliki), za katero je treba odšteti 17.880 SIT. Orodje, ki je zasnovano in tudi oblikovano nekoliko drugače od doslej opisanih, pribor in šoba za us¬ merjanje vročega zraka so spravljeni v trdnem plastičnem kovčku. Moč grelni¬ ka je 2000 W, nastavljanje temperature in pretoka zraka pa ni več stopenjsko, ampak zvezno - 50-600 °C ter 300- 650 l/min. Za prva dva odstranjevalnika je na vo¬ ljo naslednji dodatni pribor; ploščata šoba (A 9881), okrogla šoba (A 9887), vbočena šoba (A 9884), šoba - ščitnik za steklo (A 9883) in garnitura (A 9890), ki jo sestavljajo štirje kosi. Več podatkov o prodajnem programu druž¬ be G-M&M najdete na spletni strani www.g-mm.si. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah MERKUR RTC Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: 01/540-08-16 MERKUR MOJSTER Maribor Tezno Trebušakova 5 2000 Maribor Tel.: 02/461-46-11 MERKUR Mariborska cesta 162 3000 Celje Tel.: 03/543-27-88 MERKUR Vipavska cesta 53 5000 Nova Gorica Tel.: 05/330-32-00 Faks: 05/333-32-55 MERKUR Polje 21 6310 Izola Tel.: 05/641-67-20 MERKUR Kočevarjeva 7 8000 Novo mesto Tel.: 07/371-84-48 E-TRADING CONRAD ELECTRONIC Cesta krških žrtev 141 8270 Krško Tel.: 07/488-04-08 MERKUR Obrtna ulica 39 9000 Murska Sobota Tel.: 02/530-10-50 Novi prodajni programi v letu 2003 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft, □ cenik programa Rotozip. Ime in priimek: __ Naslov:_ > BLACK) Poštna številka in kraj:_ DECKER S ROTOZIP MINICRAFT G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si TTE.r 6 februar 2003 31 Bob sani ROBERT RESMAN Zima nam nudi obilo veselja na sne¬ gu, pa tudi dolge večere, ki jih moramo zapolniti s kako dejavnostjo. Če oboje združimo, je tu dobra ideja za izdelavo bob sani, ki jih bodo najbolj veseli naši najmlajši. Zaradi svoje oblike in kon¬ strukcije so enostavne za gradnjo, na snegu pa zelo okretne. Skrbno preglejmo načrt, in če nam mere ne ustrezajo, jih poljubno priredi¬ mo svojim zahtevam in materialu, ki ga imamo. Sani so predvidene predvsem za mlajše, zato so temu primerne tudi dimenzije. Če želimo večje sani, jih naj¬ laže predelamo z ustreznim podaljša¬ njem spone d. Najprimernejši les za izdelavo sani je jesenov, ker je zelo trden in prožen. Za¬ menjamo ga lahko tudi s kakim drugim, vendar pazimo na kakovost lesa. Pri izbi¬ ri gradiv vedno upoštevajte obremeni¬ tve, ki so jim sani izpostavljene. Na načrtu niso označeni nekateri vi¬ jaki in pločevina, s katero okrepimo kri¬ tična mesta ter okujemo smučke, saj bo izbor materiala vsak sam prilagodil svo¬ jim potrebam. Desko debeline 25 mm gladko obru¬ simo in nanjo prenesemo obrise smučk (a in r). Pri razporejanju delov pazimo, da smotrno izkoristimo material. Z vbod¬ no žago lepo izrežemo vse štiri dele in jih dokončno zbrusimo. Na krožni žagi naža- gamo letve s prerezom 50 x 50 mm in jih odrežemo na zahtevane dolžine. Na njih zarišemo točke, kjer izvrtamo luknje. To je najbolje narediti z vrtalnim strojem, vpetim v stojalo, da bodo izvrtine res pra¬ vokotne. Na vseh treh prečkah (i, o in n) so konci zaključeni okroglo. Če nimamo lesne stružnice, se bomo morali malo po¬ truditi z žago in dletom. Priporočljivo je, da najprej izvrtamo luknje v smučke in vanje na tesno vstavimo okrogle zaključ¬ ke. Spoj mora biti tako trden in močan, da si bomo pri sestavljanju morali poma¬ gati s kladivom. Vez zlepimo z belim lepi¬ lom za les ter od zunaj v utor zabijemo kratek lesen klin, s katerim spoj še dodat¬ no okrepimo. Zdaj že lahko preverimo dimenzije in srednjo prečko (d) ustrezno priredi¬ mo. Če bomo uporabili drugačen les kot jesen, naj bo letev malo širša, kajti v sre¬ dini ima izrezan utor za zavoro in s tem močno oslabljeno mesto. Ne bi bilo na¬ pak, če bi obe stranici letve utrdili z do¬ datnim jeklenim trakom. Utor za zavoro naredimo tako, da zvrtamo luknje drugo poleg druge ter jih kasneje povrtamo še z večjim svedrom. Nastalo odprtino dokončno obdelamo z rašpo. Tudi oba nosilca (m) za sedež nare¬ dimo na enak način in ju z vijaki M 8 x 120 mm privijemo na prečke. Na zad¬ njem delu pod kotom 10° izdolbemo luknjo premera 27 mm. Uporabimo kronsko žago, ki jo vpnemo v vrtalni stroj, obdelovanec pa podložimo, da dobimo ustrezni kot vrtanja. Zavrtamo samo do sredine letve in sredino izdol¬ bemo z ozkim dletom. V utore zabijemo in prilepimo okrogle palice (h). Ko je lepilo suho in spoj trden, na to kon¬ strukcijo z lesnimi vijaki pritrdimo de¬ ščice (j) velikosti 15x70x300 mm. Deščice tvorijo sedež, ki ga s primerno peno lahko tudi tapeciramo. Na lesni stružnici izdelamo dve na¬ slonjali (g) za oporo med zavoji. Če smo vešči dela z lesom, ju lahko obliku¬ jemo tudi ročno, z obličem. Spodnji del je prav tako zaključen z okroglim če¬ pom, ki ga zabijemo v za to izdolbene luknje. Spoj lahko okrepimo tudi tako, da od strani skozi letev v čep ročice pri¬ vijemo lesni vijak. Iz 15 mm debele deščice z vbodno ža¬ go izrežemo še zavoro (e) in jo z vijakom vrtljivo vpnemo v utor. Paziti moramo, da v sprednjem položaju ne sega do tal, da nam ne bi po nepotrebnem zavirala. Iz prereza C-D vidimo, kako sestavi¬ mo os prednjega dela. Os (c) je lesena in jo izdelamo na stružnici. Še boljši način pa je uporabiti dovolj velik vijak, ki ga mehko privijemo. Matico moramo zavarovati s protimatico ali uporabiti varovalno mati¬ co z gumo. Vijak vstavimo tako, da so mati¬ ce spodaj in se s tem tudi izognemo štrle¬ čim delom na zgornji strani, ki kar izzivajo poškodbe pri padcih. Glede na velikost čevljev izdelamo še dve stopalki (b). Na prečki (i) na za to na¬ menjenih mestih izdolbemo utora pod ko¬ tom 45° ter vanju prilepimo in z lesnimi vijaki utrdimo stopalki. Na spodnji strani prilepimo še dve letvici (l), da nam ne bo drselo, kajti sneg, ki se nabere na stopal- kah, kaj hitro postane spolzek. Sani so tako skoraj gotove, vsaj končna oblika je že vidna, vendar pa je treba narediti še nekaj detajlov. Z jekle¬ nimi trakovi okrepimo kritične dele in jih z lesnimi vijaki pritrdimo na kon¬ strukcijo. Celotno površino dobro ob¬ rusimo in dvakrat prelakiramo z brez¬ barvnim nitrolakom. Po vsakem nanosu laka, ko se posuši, površino zbrusimo s finim brusilnim papirjem, da dobimo gladko površino. Ker je nitrolak občut¬ ljiv za vlago, moramo vse skupaj prela- kirati še z dvokomponentnim lakom, kakršen se uporablja za končno lakira¬ nje parketa. Le tako bo les temeljito za¬ ščiten. Preostane nam le še, da na smučke privijemo jeklene trakove. Trakove širi¬ ne 22 mm in debeline vsaj 2 mm odre¬ žemo na primerno dolžino in jih obru¬ simo, da so robovi čim bolj gladki. Na vsakih 10-15 cm zvrtamo luknjo pre¬ mera 5 mm in jo z ene strani poglobi¬ mo z večjim svedrom, toliko, da se lesni vijaki z vgreznjeno glavo izravnajo s po¬ vršino traku. Trakove ukrivimo in jih privijemo na smučke. Pazimo, da se trak res dobro prilega na les. Če glave vijakov še niso povsem skrite, jih s pilo poravnamo in zgladimo s finim brusil¬ nim papirjem. Na prednji smučki privijemo še dve ušesi, ki ju naredimo iz jeklenega traku in nanju pritrdimo trak za vleko sani. Zdaj pa hitro na zasneženo strmino! februar 2003 T-ST 6 32 ,027 2 kosa n: prerez E-F L-M 440 h 2 kosa & ~0 .027 G-H C_ q prerez C-D -027 V/ prerez A-B v- 125 19 MO Prevrtano 05 mm za zatič pri montaži loT 25i g 2 kosa 520 | J tV po potrebi V 250 1 kos TCKI 6 februar 2003 33 p cjpjr/jurj sj-jeicik DARJA ZOREC Ko zapade prvi sneg, iz glavic naših malčkov kar naenkrat izginejo vse skrbi in pojavi se ena sama - kje, kdaj in kako postaviti snežaka. In kmalu snežaki, ka¬ kor gobe po dežju, zrastejo okoli hiš, blokov, na travnikih in zelenicah. Žal veselje otrok ne traja dolgo. Prva topla sapica kaj hitro spremeni veličastnega sneženega moža v kupček staljenega snega. Z malo truda in spretnosti lahko iz¬ delamo snežaka (slika 1), ki ga ne bo doletela tako žalostna usoda. Snežak, ki ga imam v mislih, je nekaj prav poseb¬ nega. Na veliko veselje otrok ga imamo lahko kar v stanovanju. In prav gotovo boste zelo presenečeni, če povem, da za izdelavo tega imenitneža sploh ne potrebujemo snega. Če se nam zahoče, ga lahko izdelamo celo sredi poletja. Vse, kar potrebujemo, je namreč voda, moka, nekaj balonov in star časopisni papir. Snežaka bomo izdelali s tehniko kaširanja - modeliranja s papirjem, pre¬ pojenim s škrobnim lepilom (lepilo iz moke). Namesto snežnih krogel bomo uporabili večje, različno velike balone, ki jih bomo napihnili in nanje nanesli s škrobnim lepilom prepojen star časopi¬ sni papir. Ko se bo lepilo posušilo, bomo dobili čvrste krogle, ki jih bomo sestavili v snežaka. Potrebščine: • voda, • moka, • star časopisni papir, • toaletni papir, • baloni različnih velikosti, • večji čopič, • močnejše škarje, • modelarski nož, • kuhalnik, • večji lonec (2 litra). Izdelava Najprej si pripravimo škrobno lepi¬ lo. V lonec nalijemo približno dva litra hladne vode in vanjo vsujemo 2 dl moke. Moko gladko razmešamo (zmes ne sme imeti grudic), nato lonec posta¬ vimo na kuhalnik in počasi segrevamo do vretja. Pri tem zmes vseskozi meša¬ mo. Takoj, ko se začnejo dvigovati me¬ hurčki in zmes začne vreti, lonec odsta¬ vimo in počakamo, da se lepilo ohladi na sobno temperaturo. Čeprav potre¬ bujemo veliko več lepila kot dva litra, ga naredimo le toliko, kolikor ga lahko sproti porabimo. Lepilo se namreč v ne¬ kaj dneh skisa, zaradi česar ga moramo zavreči. Izberemo tri balone različnih veliko¬ sti in jih napihnemo. Najmanjši bo glava, srednji trup, največji pa bo predstavljal spodnji del snežaka, na katerega bomo kasneje pritrdili še noge. Če nimamo oziroma ne moremo dobiti različno veli¬ kih balonov, vzamemo kar tri enake ba¬ lone in jih različno napihnemo. Najprimernejši papir za kaširanje je toaletni papir, ker je mehak in dobro vpija škrobno lepilo. Ravno tako dobre rezultate pa lahko dosežemo tudi s sta¬ rim časopisnim papirjem, ki ga pred uporabo natrgamo na dva do tri prste široke trakove (slika 2). Balon dobro premažemo s škrob¬ nim lepilom in začnemo nanašati papir¬ nate trakove (slika 3). Ti se morajo pre¬ krivati, pri čemer moramo poskrbeti, da bo papir dobro prepojen z lepilom. Vse balone prekrijemo vsaj z osmimi plastmi papirja, kar ponavadi počnemo tri dni. Vsak dan nanesemo približno tri plasti, nato balon odložimo na toplo mesto (v kurilnico ali poleg radiatorja), da se nanesena plast posuši. Lahko pa nanesemo vse plasti naenkrat, pri če¬ mer moramo računati na to, da se bo tako debel nanos sušil več dni. V vsa¬ kem primeru torej kaširanje traja okoli tri dni. Snežaku najprej sestavimo telo. Ko so deli (slika 4) suhi, balone prebode¬ mo in jih potegnemo iz papirnatih kro¬ gel. Na najmanjši krogli - glavi izreže¬ mo večjo luknjo (slika 5 in 6) in jo po¬ stavimo na srednje veliko kroglo - trup. Luknja v zgornji krogli omogoča boljši stik med kroglama. Enako stori¬ mo s trupom, ki ga postavimo na naj¬ večjo kroglo - spodnji del snežaka. Vse tri dele spojimo tako, da večji kos papirja prepojimo z lepilom in ga ovijemo okoli spoja (slika 7). Delo na¬ daljujemo šele, ko so vsi spoji popolno¬ ma suhi. Medtem ko se telo snežaka suši, iz manjših kosov papirja oblikujemo roke (slika 8). Papir prepojimo z lepilom in z gubanjem izoblikujemo palec, preosta¬ le štiri prste pa kar spojimo. Dokonča- februar 2003 TTE.1 6 34 nemu snežaku lahko nataknemo otroš¬ ke rokavice. Izoblikovano dlan vstavimo v daljši zvitek papirja - roko (slika 9) in vse skupaj povijemo s trakovi papirja, pre¬ pojenega s škrobnim lepilom (slika 10). Na podoben način naredimo tudi ko¬ renček za nos. Roki in nos odložimo na toplo mesto in počakamo, da se dobro posušijo (slika 11). Na mestu, kamor bomo v trup na¬ mestili roko, zarežemo zvezdasto odpr¬ tino (slika 12), krake zapognemo navz¬ noter in v odprtino potisnemo roko. Odprtina naj ne bo prevelika; roka se mora tesno prilegati odprtini. Roko s trupom spojimo tako, da daljše papirna¬ te trakove povlečemo od spodaj navz¬ gor (slika 13) in jih zgladimo z lepilom. Podobno pritrdimo tudi nos (slika 14). Ko se pravkar nameščeni deli sušijo, se lotimo izdelave nog. Manjšo kroglo z nožem prerežemo na pol. Vsako polovi¬ co napolnimo z zmečkanim papirjem in spodnji del zravnamo s trakovi s škrobnim lepilom prepojenega papirja (slika 15). Noge pritrdimo na trup na podoben način, kot smo na začetku krogle spojili v trup. Na nogi na mestu spoja s tru¬ pom izrežemo odprtino (slika 16), obe strani dobro namažemo s škrobnim le¬ pilom in ju spojimo. Nato spoj povije¬ mo še s trakovi z lepilom prepojenega papirja. Sestavljenega snežaka zdaj ne smemo več premikati, pustimo ga, da se vsi spoji dobro posušijo. Na koncu pride na vrsto še barvanje. Uporabimo lahko zidne barve, ki jih ne¬ koliko razredčimo z vodo, da barva ne razpoka (slika 17). Primerne so tudi tempera barve ali vodene barve. Nazad¬ nje lahko snežaka še zaščitimo pred vla¬ go. V ta namen ga prelakiramo s proti vodi odpornim lakom (nitrolak v pršil¬ ki). To seveda opravimo zunaj ali v pro¬ storu, ki ga lahko dobro prezračimo. TIRI 6 februar 2003 35 Mozaiki ALENKA PAVKO - ČUDEN V zadnjem času so za opremo stanova¬ nja, npr. za stenske obloge v kopalnicah in kuhinjah, moderni mozaiki. V trgovi¬ nah s keramiko prodajajo industrijsko iz¬ delane mozaične keramične ploščice raz¬ ličnih barv in vzorcev. Dekorativne pred¬ mete v obliki mozaika pa je mogoče nare¬ diti tudi doma, zato so potrebščine za iz¬ delavo mozaikov hitro našle svoje mesto tudi v hobijskih trgovinah. Izdelava mozaikov je videti zahtevna, pa to ni čisto res. Treba je le nekaj potrp¬ ljenja in natančnosti, pa tudi na malo ne¬ snage pri delu je treba pristati. Za izdelavo mozaičnega okvirja potre¬ bujete: lesen okvir, belo lepilo za les, raz¬ nobarvne steklene ploščice (mozaik) in fugirno maso. Pri delu si boste pomagali s plastičnim nožem ali ročnim brisalcem avtomobilskih stekel z gumijastim robom, za silo pa je dobra tudi odslužena telefon¬ ska kartica (slika 1). Slika 1. Potrebščine za izdelavo mozaika Potrebujete še penasto gobico in bombažno ali volneno krpo. Za zaščito ro¬ bov si pripravite šeleshamer, škarje in le¬ pilni trak. Ne pozabite na zaščitno podlo¬ go, npr. časopisni papir. Namesto že pripravljenih raznobarv¬ nih steklenih ploščic lahko uporabite tudi kamne, pesek, školjke, steklene kroglice ipd. ... (slika 2). Slika 2. Uporabite lahko tudi kamne, pesek, školjke ipd. Izmerite dimenzije okvirja in preraču¬ najte, koliko vrst ploščic lahko enakomer¬ no razporedite na njegovo površino. Na karirast papir si narišite osnutek vzorca. Obrise zahtevnejših vzorcev lahko nariše¬ ZA SPRETNE ROKE te neposredno na temeljno površino, ki boste nanjo lepili mozaik. Površino okvirja, na kateri bo mozaik, premažite z belim lepilom za les. Če ste bolj počasne sorte, nanašajte lepilo posto¬ poma, del za delom. Skladno z vzorcem razporedite in prilepite steklene ploščice (slika 3). Razdalje med ploščicami naj bodo enakomerne; položaj ploščic lahko spreminjate, dokler se lepilo ne strdi. Slika 3- Razporedite in nalepite koščke ste¬ kla. Poleg steklenih ploščic lahko uporab¬ ljate tudi kvadratna ogledalca, ki videz mozaika zelo popestrijo (slika 4). Slika 4. Mozaik, nalepljen na okvir Medtem ko se lepilo za les suši, okvir tesno oblepite s papirnimi trakovi iz še- leshamerja, da fugirna masa ne bo umaza¬ la okvirja (slika 5). Slika 5. Zaščita okvirja s papirnimi trakovi Nato si pripravite fugirno maso. Če jo imate v prahu, jo zmešajte z nekaj vode. Pri tem upoštevajte razmerje prah : voda, ki je podano v navodilih za pri¬ pravo mešanice. Fugirna masa naj bo približno tako gosta kot zobna pasta (slika 6). V hobijskih trgovinah poleg prašnate prodajajo tudi že pripravljeno fugirno pasto. Slika 6. Priprava fugirne mase Fugirno maso nanesite prek mozaika z ročnim brisalcem za avtomobilska stekla, nožem ali kar odsluženo telefonsko karti¬ co (slika 7). Slika 7. Nanašanje fugirne mase prek mo¬ zaika Maso zgladite še s prsti in zapolnite špranje. Pri tem roke seveda zaščitite z gumijastimi rokavicami (slika 8). 36 februar 2003 TTK.E 6 Slika 8. Fugirno maso dodatno zgladite s prsti. Počakajte približno 15 minut, da se fu- girna masa začne sušiti, ter obrišite povr¬ šino z vlažno gobico. Pri tem odstranite večino odvečnega nanosa fugirne mase (slika 9). Slika 9. Ostranjevanje odvečne fugirne mase z vlažno gobico Površino mozaika dokončno obrišite do čim večjega sijaja še s suho bombažno ali volneno krpo (slika 10). Z brisanjem morate končati, še preden se masa popol¬ noma strdi. Slika 10. Brisanje površine s suho krpo do končnega sijaja Ko se fugirna masa posuši, odstranite zaščitne papirne trakove. Stranski rob ok¬ virja ni prav nič lep, saj so robovi stekle¬ nih ploščic neenakomerni in jih je nemo¬ goče nalepiti točno do roba okvirja. Zato je treba rob okvirja oblepiti z okrasnimi ZA SPRETNE ROKE letvami. Njihova širina naj ustreza debeli¬ ni okvirja z nalepljenim mozaikom. Pred lepljenjem letev moramo stran¬ ske robove okvirja obrusiti in odstraniti morebitno odvečno fugirno maso. Preširoko letev obrusite. Za obleplje- nje notranjega roba okvirja potrebujete ožjo letev. Izmerite rob okvirja, na vsaki strani le¬ tvicam dodajte potrebno dolžino za po¬ ševni stik ter letvice nažagajte (slika 11). Slika 11. Priprava okrasnih letvic Letvice na stranskih robovih pobrusi- te pod kotom 45° (slika 12). Slika 12. Brušenje letvic pod kotom 45° Letvice nelepite na robove okvirja in pri tem pazite na lep diagonalni stik na vogalih (slika 13). Slika 13. Lepljenje okrasnih letvic Če je potrebno, dodatno zafugirajte špranje med robovi okvirja in letvicami in nato fugirno maso zgladite. Letvice lahko prebarvate z barvo za les, ki se ujema z barvo mozaika. Mozaični okvir za slike je zares dekorativen (slika 14). Slika 14. Okvir za sliko z mozaikom iz ste¬ klenih ploščic in ogledalc Podobno kot steklene ploščice in og¬ ledalca lahko na leseno ploščo nalepite tudi kamenje, školjke ipd. Fugiranje in brisanje odvečne fugirne mase je pri ne¬ ravni površini malce zahtevnejše. V okvir lahko namesto slike vdelate ogledalo (sli¬ ka 15). Slika 15. Ogledalo z okvirjem iz kamenja in školjk Z mozaikom lahko okrasite tudi krož¬ nik. Fugirno maso obarvajte; takšen izde¬ lek je še bolj pisan (slika 16). Slika 16. Krožnik z mozaikom in obarvano fugirno maso. T*_K.r 6 februar 2003 37 MODELARSTVO Priročni rezalnik balzovih letvic DUŠAN REMIH Priročni rezalnik balzovih letvic do debeline 6 mm Pri gradnji modelov pogosto potrebu¬ jemo večje število letvic (na primer za ob¬ laganje trupa in podobno). Rezanje letvic, ki jih prej zarisujemo ob ravnilu, je za¬ mudno in običajno tudi ne preveč natanč¬ no. Zato sem si izdelal preprost rezalnik, s pomočjo katerega lahko hitro narežem le¬ tvice potrebnega preseka iz balzovega li¬ sta ali plošče. Kljub temu je treba tudi s tem pripomočkom paziti pri rezanju, saj zaradi majhnega površinskega naleganja na podlago (drsna ploskev kotnika št. 2) sicer hitro izdelamo letvice pravilne širi¬ ne, ki pa nimajo pravokotnega preseka. Tudi rezanje trde balze debeline 5 ali 6 mm je zaradi enega samega rezila težav¬ no. Po več preizkusih z različnimi rezili se je še najbolje obneslo rezilo navadnega pribora za britje, t. i. »žiletka«. Rezila obli- čev za balzo ali nožev olfa so predebela in pri rezanju oziroma cepljenju obdelova- nec preveč razpirajo, zato ta deluje kot klin med rezilom in distančno ploskvijo kotnika št. 1. S tem povečujejo trenje, za¬ radi česar je za rezanje potrebna večja sila. Rezalnik je sestavljen iz treh osnovnih delov, ki jih izdelamo iz aluminijastega kot¬ nega profila 40 x 30 x 3 mm (št.l in št. 2) ter distančne ploščice iz aluminija debeline 3 mm ali po potrebi. Za povezavo delov v celoto uporabimo dva vijaka M 5 x 30 mm s krilnima maticama in podložkama. Glavo enega (spodnjega) vijaka odpilimo, kot je razvidno z risbe, da ga sploh lahko vstavi¬ mo v del št. 2. Če potrebujemo letvice več¬ jih širin, vstavimo med distančnik (št. 3) in kotnik št. 1 ustrezno število podložk. Rezalnik je preprost za uporabo in učinkovit, a nekaj previdnosti pri rezanju le ne bo odveč. Za izdelavo rezalnika lah¬ ko uporabimo tudi kotnike z drugačnimi merami, paziti moramo le, da ne bodo premajhni, saj bo tedaj rezilo segalo nad stranice kotnikov. Novo na trgu TECH 10 ELECTRIC Model avtomobila v merilu 1 : 10 z elek¬ tromotorjem velikosti 540 in s pogonom na vsa štiri kolesa je primeren za začetni¬ ke v dirkanju. Avtomobilček je že sestav¬ ljen, odlikuje ga visoka kakovost vgraje¬ nih komponent: 14 zatesnjenih ležajev, s steklenimi vlakni okrepljen pogonski jer¬ men, popolnoma nastavljivo podvozje, štirje oljni blažilniki in jeklene osi. RV- komponente so že vgrajene in nastavlje¬ ne. Komplet s polnilnikom (12 V/ 220 V), baterijami in RV-napravo stane 49.900 SIT. PROMAX Promax je profesionalni tekmovalni mo¬ del s pogonom na vsa štiri kolesa v merilu 1 : 6. Avtomobil je skoraj v celoti izdelan iz aluminija. Ima 20 zatesnjenih ležajev, pogon je speljan prek treh kovinskih dife¬ rencialov s planetnim prenosom. Poganja ga motor protech SX-21 s tekmovalnim resonančnim izpuhom in poteznim zaga¬ njalnikom. Model je zelo okreten in zlah¬ ka doseže hitrosti do 80 km/h. Zaradi pro¬ gresivnega vzmetenja je tudi pri visokih hitrostih zelo stabilen. Štirikolesni pogon s tremi diferenciali mu omogoča izredno okretnost, zavore z dvojnim diskom pa so zelo učinkovite pri ustavljanju. Na avto¬ mobilu je nastavljivo praktično vse. Cena modela z motorjem je 104.000 SIT. NITRO TECH .12 Nitro tech .12 je tekmovalni model avtomo¬ bila v merilu 1 : 10 z jermenskim pogonom na vsa štiri kolesa. Vgrajeni motor protech SX-12 s poteznim zaganjalnikom omogoča z izrednimi pospeški in visokimi hitrostmi konkurenčne rezultate. Avtomobil je 90-% sestavljen, vanj je vgrajenih 22 zatesnjenih ležajev, kovinski menjalnik z dvema presta¬ vama, uležajeno napenjalo jermena, štirje oljni blažilniki, resonančni izpuh za mo¬ tor, ... V kompletu je tudi garnitura dirkal¬ nih gum in lahka nepobarvana polikarbo- natna karoserija. Model z motorjem stane 59 900 SIT, v kompletu s priborom za vžiga- nje in RV-napravo pa 89.900 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si februar 2003 TIKI 6 38 Elektromotor PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE MIHA ZOREC V prejšnji številki Tima smo spoznali, da električni tok, ki teče skozi vodnik, okoli njega ustvari magnetno polje. Če poleg takega vodnika postavimo trajni magnet, začne med obema magnetnima poljema delovati privlačnostna sila (lahko tudi odbojna - odvisno od smeri magnet¬ nih polj), ki gibljivo vpeti vodnik potegne k trajnemu magnetu. Na ta način in z uporabo preprostega trika lahko vodnik spravimo v nihanje (električna gugalni¬ ca). Če pa vodnik zakrivimo v zanko, do¬ bimo preprost model elektromotorja (sli¬ ka 1). Slika 1. Model elektromotorja Skoraj neverjetno je, kako malo je tre¬ ba, da električno energijo pretvorimo v mehansko. Zato ni prav nič čudno, da da¬ našnje dni na vsakem koraku srečujemo naprave in stroje, ki vsebujejo elektromo¬ torje. Mlinček za kavo, sušilnik za lase, pralni stroj, ventilator, trdi disk v računal¬ niku, dvigalo v stolpnici ... vsi imajo elek¬ tromotorje. Resda so veliko bolj izpopol¬ njeni, vendar se po osnovnem načinu de¬ lovanja skorajda ne razlikujejo od elektro- motorčka na sliki 1. Vsi elektromotorji za delovanje izko¬ riščajo privlačnostim silo, ki deluje med dvema magnetoma, ali natančneje med elektromagnetom in trajnim (permanent¬ nim) magnetom (lahko tudi med dvema elektromagnetoma). Sliki 2 in 3 prikazu¬ jeta dve ključni fazi delovanja elektro¬ motorja. Na prvi sliki električni tok teče skozi pokonci stoječo zanko in okoli vod¬ nika ustvarja magnetno polje. Med mag¬ netnim poljem zanke in magnetnim po¬ ljem trajnega magneta pod njo začne de¬ lovati privlačnostna sila, ki želi »poravna¬ ti« obe magnetni polji. Zanka se zato zavr¬ ti. Tik preden se zanka zavrti do vodorav¬ ne lege, pa električni tok preneha teči in zanka izgubi magnetno polje. Za prekini¬ tev električnega toka poskrbi desni pri¬ ključni vodnik zanke, na katerem je izola¬ cijski lak le delno odstranjen (glej poveča¬ vo na sliki 3). Kljub temu se vrtenje ne us¬ tavi. Zaradi vztrajnosti se zanka vrti na¬ prej, in ko pride do začetne lege, električ¬ ni tok znova steče in privlačnostna sila med magnetnima poljema spet požene Slika 2. Električni tok, ki teče skozi zanko ustvarja magnetno polje. Slika 3■ Zaradi le delno ogoljenega desnega priključnega vodnika zanke električni tok preneha teči. zanko naprej. Zgodba se tako nenehno ponavlja. Če v vodoravni legi zanke električne¬ ga toka ne bi prekinili, bi se vrtenje usta¬ vilo. Privlačnostna sila med magnetnima poljema »želi« namreč obe polji enako us¬ meriti; sila, ki je pokonci stoječo zanko pognala v vrtenje, bi jo zdaj zavrla in ob¬ držala v vodoravni legi. V praksi se izkaže, da je vrtenje le ene zanke zelo težko doseči. Zato za rotor - vr¬ teči se del motorja (delu motorja, ki se ne vrti pa pravimo stator) - uporabimo več zank oziroma tuljavo. Magnetna polja ovo¬ jev se namreč v sredini tuljave združijo; več je ovojev, močnejše je magnetno polje. Tuljavo - rotor izdelamo iz lakirane ži¬ ce debeline 0,5-0,8 mm, ki jo navijemo na okrogel predmet premera 20-30 mm. Kot nalašč za to je velika okrogla baterija (slika 4). Začetek in konec tuljave oziroma pri¬ ključna vodnika hkrati služita tudi kot ro- torjeva gred. Zato smo uporabili razmero¬ ma debelo žico, ki je dovolj trdna, da se Slika 4. Tuljavo navijemo kar na veliko okroglo baterijo. Slika 5- Rotor motorja predstavlja prepro¬ sta zračna tuljava. Slika 6. Na enem izmed priključnih vodni¬ kov odstranimo izolacijski lak le na zgor¬ njem delu. med vrtenjem tuljave ne ukrivi. Priključ¬ na vodnika točno na sredini tuljave dva¬ krat ovijemo okoli ovojev in ju poravna¬ mo. Tuljavo postavimo pokonci in na enem koncu izolacijski lak odstranimo le na zgornjem delu priključnega vodnika (slika 6), drugi priključni vodnik pa po¬ polnoma olupimo. Nosilna stebrička za elektromotorček sta enaka kot pri električni gugalnici v prejšnji številki Tima. Potrebujemo okoli 12 cm dolg kos lakirane žice (lahko upo¬ rabimo enako žico kot za tuljavo), ki jo na obeh koncih popolnoma ogolimo. En konec nato ukrivimo v majhno zanko (slika 7). Slika 7. Nosilni stebriček TIRE 6 februar 2003 39 f' Slika 8. Nosilna stebrička pod kotom zapiči¬ mo v večji plutovinasti zamašek. Nosilna stebrička pod kotom zapiči¬ mo v večji plutovinasti zamašek (slika 8) in izenačimo dolžini zgornjih delov. Pri tem moramo upoštevati višino tuljave in velikost trajnega magneta, ki bo ležal pod njo. Spodnji rob tuljave naj bo približno 2 mm nad trajnim magnetom. Ko je dolži¬ na zgornjih koncev določena, spodnja konca, ki bosta služila kot priključni sponki, zakrivimo navzgor. torček včasih ne začne vrteti sam in ga moramo nežno pognati. Če se kljub temu noče vrteti, smo po vsej verjetnosti slabo ali napačno odstranili izolacijski lak. To najlažje preverimo tako, da v tokokrog za¬ poredno vključimo še žarnico (tako kot smo to storili pri električni gugalnici v prejšnji številki Tima). V pokončnem po¬ ložaju, kot ga prikazuje slika 2, mora žar¬ nica goreti, ko tuljavo zavrtimo do vodo¬ ravne lege, pa mora žarnica ugasniti. Zno¬ va lahko zagori, tik preden dosežemo iz¬ hodiščno lego. Na začetku smo omenili, da nekateri elektromotorji izkoriščajo privlačnostne sile med dvema elektromagnetoma. Pri teh trajni magnet zamenja elektromagnet. Torej lahko preprost model elektromo¬ torja zgradimo tudi, če pri roki nimamo trajnega magneta. Elektromagnet ni nič drugega kot tu¬ ljava, navita okoli železnega jedra. Debe¬ lejši vijak bo kar pravšnji. In ko nanj navi¬ jemo okoli 50 ovojev tanjše (debeline 0,1-0,2 mm) lakirane žice, dobimo pravi pravcati elektromagnet. Slika 9. Tuljava se mora v prostem teku lepo vrteti. Slika 11. Elektromagnet pridobi magnetno polje, ko skozi navitje steče električni tok. Slika 12. Elektromagnet kot dvigalo. Slika 13. Namesto trajnega magneta lahko uporabimo elektromagnet. Elektromagnet se od trajnega magneta razlikuje po tem, da nima stalnega magnet¬ nega polja. Pridobi ga šele, ko skozi navitje spustimo električni tok (sliki 11 in 12). Če ta preprosti elektromagnet zapo¬ redno vežemo v tokokrog elektromotorja, dobimo novo izvedbo, ki prav tako prese¬ netljivo dobro deluje (slika 13). Uganka: Poskusite ugotoviti, katere materiale privlači magnet oziroma elek¬ tromagnet. Preverite: plastiko, zemljo, kamnine, različne kovine, les ... Zdaj namestimo tuljavo. Prožna nosil¬ na stebrička nekoliko razmaknemo in skozi zanki nad njunima vrhovoma poti¬ snemo priključna vodnika tuljave (sli¬ ka 9). Tako nameščena tuljava se mora v prostem teku lepo vrteti in ne sme opleta¬ ti ali lesti v eno ali drugo stran. V nasprot¬ nem primeru preverimo os tuljave (pri¬ ključna vodnika morata biti na sredini tu¬ ljave in na skupni osi) in višino nosilnih stebričkov. Poskrbeti moramo tudi, da sta nosilna stebrička dovolj razmaknjena, kar omogoča zanesljiv električni stik rotorja in statorja. Ko je tuljava ustrezno nameščena, podnjo postavimo trajni magnet in pri¬ ključimo baterijo (slika 10). Zaradi izred¬ no preproste konstrukcije se elektromo- Slika 10. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespreme¬ njeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in pri¬ ročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. februarja 2003 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: to so Simona Šavor, Bavdko- va 4, 1000 Ljubljana, Tadej Šabec, Pod Zavrtnice 9, 6257 Pivka in Matej Plesničar, Konec 22, 8000 Novo mesto. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: __ Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 februar 2003 TIE.C 6 V ©BJECT3VU 1- Maketa dirkalnega motocikla ducati 996 je Alešu Šinkovcu na Pokalu CVS 2002 prinesla prvo mesto v kategoriji civilnih vozil. 2. Plastično maketo letala boeing KB - 29P tanker v merilu 1 : 72 pro¬ izvajalca Minicraft Models je izdelal Boris Fartek iz Gornje Radgone. 3. Rajko Česnik, član Aerokluba Josip Križaj iz Ajdovščine, si je za letoš¬ njo sezono pripravil polmaketo letala aermacchi MB339/A. Model poga¬ nja motor Super tigre z resonančno cevjo v trupu. 4. Maketa lokomotive JŽ 150 (kkStB 97) prihaja iz delavnice logaškega maketarja Zvoneta Ivančiča. V letih 1879 do 1913 so za potrebe lokalnega prometa ter premikanja na večjih postajah izdelali 250 lokomotiv kkStB 97. Te zelo uporabne loko¬ motive, vlekle so tudi čez tisoč ton težke vlake, so izdelovali na Dunaju, v Linzu, Brnu in Pragi. Svoj težaški posel so opravljale tudi pri nas med No¬ vim mestom in Stražo, Gorico in Ajdovščino, Kranjem in Tržičem, pre¬ mikanje pa na postajah Trst, Gorica, Jesenice in Maribor. Lokomotivo z oznako JŽ 150 - 003, ki je premikala v tovarni železniških vozil v Mariboru, so obnovili leta 1972 in stoji pred železniškim muzejem v Ljubljani. Maketa v merilu 1 : 22,5 in s tirno širino 63 mm je izdelana iz različnih vrst lesa. Vsi funkcionalni deli so gibljivi. Nekaj podatkov: dolžina - 352 mm, višina - 180 mm in širina 120 - mm. 5. Figura partizanskega borca NOVJ je delo Luke Jančiča. Avtor je tako kot na drugih svojih izdelkih, mojstrsko upodobil pomanjšani posnetek originala. Foto: B. Fartek, B. Grzej, Z. Ivančič in A. Kogovšek KAKO SE JE ZAČELA PRIHODNOST TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE? V prejšnji številki revije TIM smo vam predstavili sodobni pristop, ki odlikuje nova gradiva za tehniko in tehnologijo, ki bodo v devetletni osnovni šoli nadomestila obstoječe učbenike in delovne zvezke z gradivi z naslovi Tehnika in delo. Tokrat vam predstavljamo učbenik in delovni zvezek z gradivi TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA za 8. razred. Človek je že od nekdaj sanjaril, da bi poletel v nebo kot ptica. Šele v 20. stoletju mu je to končno uspelo. Pa ne zato, ker ne bi imel znanja in dobrih zamisli že prej, temveč zato, ker je še¬ le tehnika in tehnologija 20. stoletja to sploh omogočala. Za takšno drzno napravo, je bilo najprej treba narediti po¬ drobne tehnične risbe, poiskati ustrezne materiale in jih ob¬ delati v želeno obliko, vse skupaj sestaviti, dodati motor in mehanizem, ki bo njegovo gibanje prenesel na propeler. Pri tehniki in tehnologiji v 8. razredu učenci ne bodo iz¬ delovali velikih letal, a bodo tudi za manjše kovinske iz¬ delke morali prehoditi podobne korake. TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Učbenik za 8. razred devetletne osnovne šole 48 barvnih strani, 21 x 29,7 cm Cena: 2.211 SIT TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Zgodba iz sedmega razreda se nadaljuje z leto dni sta¬ rejšim Petrom in njegovo druščino, ki najprej izziva usodo na motornem kolesu, kasneje pa se posveti po¬ pravilu kosilnice za travo. Učenci se ob tem naučijo učno snov, pridobijo znanje, s katerim tudi sami lahko zasnujejo in izdelajo kaj podobnega. Učne vsebine so po konceptu iz sedmega razreda spet nanizane tako, da znanje pridobimo takrat, ko ga potrebujemo pri praktičnem delu. Vsebine učbenika Tehnika in tehnologija v 8. razredu so naslednje: VRTa^ ^ Je "I feZ?“*•«*,*_ • Tehnično risanje in izometrična projek¬ cija, • Kovine, • Obdelava kovin, • Motorji z notranjim zgorevanjem • Prenos gibanja od motorja do orodja. Za bistre glave je dodatno poglavje Mogoče te zani¬ ma, kjer so vsebine povezane z izbirnimi predmeti s po¬ dročja tehnike in tehnologije ter z interesnimi dejavnost- Delovni zvezek z gradivi je zasnovan kot opora pri izbiri različnih poti, ki učence pripeljejo do predpisanih učnih vsebin, zato ni ozko vezan na izbrani izdelek. Iz prilože¬ nih gradiv lahko učenci pri pouku tehnike in tehnologije po navodilih učitelja opravijo naloge iz delovnega zvezka. Pri tehničnem risanju sta poudarjena predstavljivost v izometrični projekciji in skiciranje. Tehnične risbe učen¬ ci oblikujejo na osnovi skic, običajno z računalniškim orodjem. Obdelovalni postopki za kovine so zelo zahtevni in ob ne¬ veščem rokovanju tudi nevarni. Na delovnem mestu so posebej poudarjeni varno delo in pravilni postopki obde¬ lave. Motorji z notranjim zgorevanjem in gonila sta področji, ki ju mnogi učenci že dobro poznajo. To znanje bo učen¬ cem v pomoč pri iskanju različnih virov in reševanju na¬ log. Pomembne so tudi naloge s področja prometa. Ob prime¬ rih, s katerimi se učenci srečujejo v življenju, bodo prido¬ bili znanja, izkušnje in pozitivne vrednote v prometu. Zato se nekatere naloge nanašajo tudi na varno vožnjo in vedenje v prometu. "n**/"'*'**, VSEBINA KOMPLETA ZA TEHNIKO IN TEHNOLOGIJO: Delovni zvezek za 8. razred Gradiva Prožna jeklena pločevina 100 x 150 x 0,5 mm Pločevina iz medenine 150 x 200 x 0,5 mm Pločevina iz aluminija 200 x 300 x 0,5 mm Pločevina iz bakra 200 x 300 x 0,5 mm Bakrena žica 2 m, 0 1,5 mm Jeklena žica 2 m, 0 1 mm Palica iz medenine 300 mm, 0 4 mm Strojni vijak z vgrezno glavo za križni izvijač M 4 Matica M 4 Bakrena kovica 4 mm TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Delovni zvezek z gradivi za 8. razred devetletne osnovne šole 36 barvnih strani, 21 x 29,7 cm Cena: 2.980 SIT Obiščite spletno stran z BREZPLAČNIMI animiranimi pripomočki: www.tzs.si/ edu/tehnika Tehniška založba Slovenije Učna gradiva lahko naročite na naslovu: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, faks: 01/479 02 30 e-pošta: tzs-lj@siol.net, spletna knjigarna: http://www.TZS.si 20 • TELI 6 • februar 2003 TILE 6 • februar 2003 • 21 balza 5x8 mm balza 10 mm balza 3 mm motor 0° navzdol Z LIN 526 AFS Merilo: 1:3 Konstruiral: Roman Kramberger 24 • TELI 6 • februar 2003 TELI 6 • februar 2003 • 17 balza 10x8 mm balza 3x8 rrvm S balza 12 mm u - - is u w . , balza I • r M io x s balza 5 mm- balza 10x5 mm / balza 3x5 mm balza 10 mm balza 10 mm B polnilo iz balze spodaj in zgoraj balza 12 mm balza 10 x 5 mm balza 10 x 5 mm ' balza 5 mm balza 3x8 mm A h Ih- - balza 10 mm ir balza 3 x8 m m 'j b alza 10 mm| ifi i t r Hl "e . * e ||- 1 -j- L || balza 10 mm iKli\ prerez B—B opiata — balza 2 mm K15 K12 K9 r lipa 7x12 mm S '"•KZ: XK18 KI 2 '-{K7) "~'\K6) lipa 7x7 ram / lipa 7x12 mm ja 4; '.Kis, balza 8 mm ržš) K4 trd les ali vezana plošča 10 x 20 mm ■AL _._J= KI 4 balza 3x8 mm balza 10 x 25 mm opiata — balza 2 mm lipa 7x7 mm balza balza 10 x 12 rnrn x £2 mm 10 x 20 mm c .,_ -- LA , ^ Q J ; r _ balza 10 x 25 mm |L Na letev 10 x 20 mm ' | med rebri KI zgoraj, 1 K19 -JI nalepimo dodatno L" —- TH ojačitev iz trdega lesa lipa 7x7 mmj d£ —Hi / balza 3 x 10 mm \ K1& balza 3x8 mm 1 trd les lipa 7x12 mm prerez E—E balza J 3 x 10 mm r \ \ balza 1,5 mm podvozje — vzmetno jeklo 4 mm I \ \ j \ I ' polnilo balza j trd les ali vezana plošča 10 x 20 mm z utorom 4 x4 mm Pritrditev podvozja — jeklena pločevina 1 x 10 x 20 mm (za pritrditev uporabimo lesne vijake). _ (. V2. balza 10x8 mm prerez A—A opiata — balza 1.5 mm V6 balza 8x3 mm. lipa 7x12 mm podložiti Z mm balza 3x8 mm lipa 7x7 mm X B \ KI 6 j polnilo iz balze \ / spodaj in zgoraj balza 10 x 25 mm balza 13 x 10 mm K3 balza 3x8 mm balza 3x5 mm \ balza 10x5 mm letvica iz balze, sestavljena iz letvic 12 x 20 mm in 6 x 20 mm ter 3—mm vložka polnilo — balza 10 mm K6 prerez C—C opiata — balza 2 mm lipa 7 x 12 mm balza 10 x 25 mm K4 K7 TM ra opiata — balza 2 mm 23 mm podložiti 1 mm 6 mm plastična cevka, notranji 0 2 mm pokončna j ojačitev — (škatlica) balza 2 mm I lipa 7 x 12 mm O K7 Sl X podvozje - vzmetno jeklo es4 mm _ r~\ irT: s2 , 0 LZs3 K18 balza 25 mm -— r^n RV—polmaketa letala Z LIN 526 AFS ¥ 4 S? \K12 vezana plošča 6 mm K14 vezana plošča 6 mm Merilo: 1:3 Konstruiral: Roman Kramberger § rt O* n C •i N O O X i