Truplo ' sv. Agapita mučenika ’ - v Novicerkvi. Spisal JERNEJ VOH, kaplan pri Novicerkvi. ('Ponatis iz „Slovenskega Gospodarja 11 .) f V Mariboru 1882. Zalpžil pisatelj. — Tiskal Janez Leon. M Truplo v Novicerkvi. - o -- Spisal Jernej Voh, kaplan v Novicerkvi. CPonatis iz „Slov. Gospodarja 11 .J -€> 00 ° V Mariboru 1882. Založil pisatelj. — Tiskal Janez Leon. 44y03 1. Katakombe. Bilo je due 31. majuika 1. 1578. Delalci ao kopali v vinogradu blizo Rimskega mesta „pocu- lanko u prst, ki z apnom pomešana daje izvrsten cement. Na mali se poderb tla delalcem pod no¬ gami, in glej! pred njimi odprto leži podzemelj¬ sko mesto z visokimi ulicami in s prostornimi sobanami, ki so bile vse s prav lepimi podo¬ bami pnmalane. Komaj je glas o tej čudni prikazni došel v sv. mesto Rim, hitelo je vse gle¬ dat novega najdenega podzemeljskega mesta. Našli so ob stenah tega podzemeljskega mesta brezštevilnih votlin, vsekanih v peščenec, zakritih s kamuatiuii ploščami, na kterih so se nahajala znamenja sv. križa in presladkega Imena Jezuso¬ vega, pa tudi nagrobni napisi iz prvih stoletij po Kristusu. Vsem je bilo jasno, da so to grobi prvih kristijanov, kteri so za časa hudega preganjanja se skrivali v podzemeljskih votlinah, tamkaj ob¬ hajali skupno božjo službo in svoje rajnke po¬ kopavali. Ta podzemeljska pokopališča imenujejo katakombe. Takšnih podzemeljskih pokopališč so našli okoli Rima doslej že nad šestdeset. Najslavi- tejše med njimi so katakombe sv. Kalista, v kte¬ rih so od tretjega stoletja po Kristusu počenši noter do tiste dobe, ko je sv. cerkev mir dosegla, pokopavali rimske papeže. Leta 410 po Kri¬ stusu je zadela sv. mesto velika nesreča. Zapadni Goti so pribruli v divjih trumah pred vrata Rim¬ skega mesta, oblegali mesto, ga vzeli in oro¬ pali. Njim za petami so sledila druga ljudstva, 1 * kakor Hunci, Vandali, iztočni Goti itd. Poslednji so 1. 537 našli tudi vhod v Katakombe, ter so tudi tam grozno ropali in neusmiljeno razsajali. Brezštevila grobov sv. mučenikov so silovito od- prli, ker so po njih iskali zlata in drugih drago¬ cenosti. Po odhodu teh divjih ali neolikanih na¬ rodov prizadevali so si rimski papeži popraviti škodo, ktero so bili divjaki po katatombah na¬ pravili, ali zdajci priderejo v Rim Longobardi, novo ljudstvo, ki so zopet katakombe hudo po¬ škodovali. Papež Pavel I. (756—767) sklenejo toraj ostanke svetnikov vzdigniti iz podzemeljskih grobov v katakombah, ter jih prenesti v razne cerkve Rimskega mesta. Ravno to so storili tudi papež Paskal I. (817—824), ki so dne 20. julija 1. 817. dali prenesti 2300 sv. trupel iz teh pod¬ zemeljskih pokopališč v cerkev sv. Praksede, kjer so že poprej počivali ostanki od več kakor 2000 sv. mučenikov. Učeni Baronij nam pripoveduje, da so tisti papež Paskal dali 28 voz sv. košie ali ostankov svetnikov prepeljati iz katakomb sv. Kalista v ,,Panteon", poprej tempelj vseh malikov, od tedaj pa cerkev Matere Božje „pri mučenikih" imenovano. Utegnil bi kdo vprašati: kje pa so dobili toliko sv. ostankov? Kje? — Poslušaj! V katakombah sv. Kalista so že doslej našli 174.000 takšnih podzemeljskih grobov, v kterih so bili shranjeni ostanki prvih kristijanov. Vsi niso bili mučeniki, pa brez števila kristijanov je v prvih stoletjih sv. cerkve za Kristusovo vero svojo kri prelilo. Rimski papeži so postavljali po 7 beležnikov ali notarjev po raznih oddelkih Rimskega mesta, naj bi zapisovali življenje in smrt sv. mučenikov; vendar jim nikakor ni bilo mogoče, le imena vseb sv. mučenikov zvedeti in 5 zapisali. Prigodilo se je večkrat, da je jeden den po več tisoč kiistijanov zavoljo Kristusove vere umrlo. Pobožni kristijani so — navadno po noči — spodobno pobrali ostanke sv. marteruikov in jih v podzemeljskih pokopališčih častitljivo po¬ kopali, ua obletnico njihove smrti pa nad nji¬ hovimi grobi daritev sv. rneše opravljali. Kako so pa poznejšim rodovom ohianili spomin na sv. mu¬ čenike? Na mnogih grobih nahajajo se napisi, ki nam pričujejo, da v njih ostanki sv. mučenikov počivajo. Na drugih nahaja se oljkina veja, zna¬ menje neminljive zmage, ktero je mučenik dose¬ gel. Vendar najbolj zanesljivo znamenje, po kte- rem se dajo grobi sv. mučenikov od grobov dru¬ gih kiistijanov ločiti, so tiste steklene posodvice ali črepinje, ktere se nahajajo poleg sv. trupel v njihovih grobih. Kristijani prvih časov so nam¬ reč imeli lepo navado, prestreči saj kakšno ka- plico krvi, ktero je mučenik za sv. vero prelil. To so shranili v posebni posodvici ali na stekleni šipi vštric ostankov sv. trupla v podzemeljskem grobu. Po Rimski določbi od 10. grudna 1863, potrjeni od pokojnega sv. Očeta Pija IX. se smemo zanesti, da v grobu, kjer se nahaja takšna posodvica, počiva truplo sv. mučenika.*) Iz katakomb so prenašali sv. ostanke ne samo v cerkve Rimskega mesta, prenašali so jih tudi v najbolj oddaljene kraje sv. katoliške cer¬ kve. Preden pa se kakšno sv. truplo iz katakomb vzdigne in vernikom v počeščenje izpostavi, pre¬ sodi vselej sv. zbor, ki čuje nad obredi sv. cer¬ kve, je li v resnici to truplo sv. mučenika, in to razsodbo v posebnem listu „avtentika“ imenova¬ nem izreče in sv. ostankom doda. Ako ni znano *) Košček take s krvjo sv. Agapita okrvavljene črepinje nahaja se tudi poleg sv. trupla vjNovicerkvi. Pis. 6 ime, kterega je svetnik v življenji imel, da mu sv. zbor ime kakšnega znanega svetnika in mu¬ čenika, kar se v cerkvenem jeziku pravi: ,.muče- nika krstiti 2. Kdo j c bil sv. A ga pit? Sv. cerkev časti več sv. mučenikov Agapitov po imenu. Dne 20. septembra obhaja spomin sv. Agapita II. papeža; dne 6. avgusta god sv. Aga- pita dijakona; dne 18. avgusta pa obhaja po ve¬ soljnem svetu god sv. Agapita, mučenika, ki je komaj 15 let star v mestu Preneste na Laškem, blizo mesta Geneste, kjer se je nekdaj čudno prikazala podoba Matere Božje dobrega sveta, za vero Kristusovo svojo kri prelil. Dolgo se je me¬ nilo, da imamo tukaj v Novicerkvi ostanke tega Prenestiuskega sv. Agapita. Pred desetimi leti se je to vprašanje po cerkveni oblasti iz novega pretresalo in dognalo, da sv. truplo, ki se shra¬ njuje pod altarjem sv. Jožefa v Novicerkvi je v resnici sveto, da so prave kosti sv. mučenika, od kterega pa ni zuano, kakšno ime da je v svojem življenji imel? Ime sv. Agapita dal mu je sv. zbor, ki čuje nad sv. obredi, še le takrat, ko so te sv. kosti v katakombah našli, in jih spoznali kot poeeščenja vredne ostanke sv. spričcvalca Kristusove vere. Življenje tega svetnika nam torej nikakor ni znano. Vemo le toliko, da to sv. truplo, ki nosi od sv. cerkve pridjano ime sv. Agapita, so v resnici ostauki sv. mučenika. 3. K a m j e prišlo iz Rima truplo sv. Agapita? Karol Žiga pl. Srekinger, nekdanji konjiški nadžupnik in dekan so napisali dne 16. apiila 1. 1794 o tem sv. truplu posebno uradno pismo, ktero se še shranjuje v kn. škofijski pisaruici v Mariboru. V tem pismu oni pričajo, da so to sv. truplo dobili čast. o. prednik (prior) žičkega samo¬ stana ali „Zajckloštra“ iz Rima, ter so ga dali „pred kakšnimi 50 leti“ (toraj med 1740—1750) pri čč. nunah tadanjega Studeničkega samostana tako bogato opraviti.*) Od preč. goriškega ško- fijstva (pod ktero so takrat naši kraji spadali) sprosili so č. o. prednik dovoljenja, to sv. truplo v cerkvi sv. Ane nad konjiškim trgom očitnemu počeščenju izpostaviti. S svojim podpisom in urad¬ nim pečatom potrjujejo konjiški dekan v onem pismu, da so z lastnimi očmi videli Rimsko pismo, ki je pričevalo, da so te sv. kosti ostanki pravega sv. mučenika. Ko so 1. 1782 pregnali iz Zajc- kloštra bele minihe Kartuzijane, preminolo je ž njimi vred tudi ono Rimsko pismo, „avtentika“ imenovano. Le truplo sv. Agapita je še ostalo v cerkvici sv. Ane nad Konjicami. 4. Od sv. Ane so prenesli truplo sv. Agapita k Novicerkvi. Kakor Zajcklošter, zadela je tudi cerkev sv. Ane za cesarja Jožefa II. nemila usoda, da se ima „ek8ekrirati“ t. j. opustiti, zapreti ali zatreti in vsega cerkvenega značaja oropati. Prekrasna samostanska cerkev sv. Janeza krstnika v Zajc- kloštru ostala je še do 1. 1797 oziroma 1. 1808 farna cerkev novo ustanovljene fare Zajc ali Zajc¬ klošter, (ki se je I. 1808 spremenila v faro D. M. v Špitaliči), iz cerkve sv. Ane so pa vse popro- dali, kar koli se je dalo spečati. Le altar sv. Ane *) Veščak cenil jo svilo, zlato in kamenčke, s kte- rimi so košice sv. Agapita opravljene, na 500 fl. Pis. 8 s truplom sv. Agapita še je ostal v tej oskrunjenej cerkvi, ki je odslej z Žičkim samostanom vred dohajala verskemu zalogu (Religionsfondu) v Gradci. Sloviti novocerkevski dekan, Jožef pl. Jakomini — o kterih bomo poznej še več slišali — pošljejo dne 31. oktobra 1793 prošnjo do vis. deželne vlade v Gradec, naj bi se jim dovolilo, prenesti truplo sv. Agapita iz oskrunjene cerkve sv. Ane k Novicerkvi. Visoka deželua vlada v Gradei je to prošnjo uslišala. Z odlokom od 13. novembra 1793 ukazala je tadajnemu c. kr. oskrbništvu konjiške graščine, truplo sv. Agapita izročiti novocerkevskemu g. dekanu, altar iz one cerkve sv. Ane pa (1. 1789) na novo pozidani frankoljski farni cerkvi. *) „Ko sem to dovoljenje imel, (tako pišejo pokojni dekan Jakomini v nekem pismu do preč. Lavant. knezoškofijstva od 17. julija 1794) dal sem to sv. truplo prenesti k Novicerkvi ,,brez vsake slovesnosti. 11 Dneva tega prenašanja uam ne povejo. Zgo¬ dilo se je to bržčas že 1. 1793, gotovo pa kmalo po novem letu, ker v nekem pismu od 12. maj. 1794 se bere, da je bilo takrat sv. truplo že nekaj mes¬ cev pri Novi cerkvi. Zakaj da so sv. truplo pre¬ nesli „brez vsake slovesnostibomo že poznej slišali.**) Bili so takrat za sv. cerkev, kakor za *) Zato še zdaj god sv. Ane na Frankoljevem po¬ sebno slovesno obhajajo. Pis. **) Ker so ostanke sv, Agapita tako na tihem od¬ nesli, se ni čuditi, da se še dandanes po Konjicah in oko¬ lici govori, češ da so Jakomini tega svetnika ukradli. Tega sicej niso storili, ker tadanji konjiški g. nadžupnik Žiga pl. Šrekinger so za to gotovo vedeli, pa verjetno je, da bi seKonjičani bili poganjali za sv. truplo, ako bi bili vedeli, da se jim bode odneslo, zato se jo vse to na tihem godilo. Pis. 9 sv. vero sploh prav žalostni časi. Menda gre le tadanjemu c. kr. oskrbniku konjiške graščine, g. Jožefu Antonu Coglnu (poznej pl. ,,Rubethal“) posebna čast in hvala, da se sv. truplo ni oro¬ palo njegove krasne oprave, kakor so bili to iz Gradca zaukazali. Dekan Jakomini so shranjerali sv. truplo pri Novieerkvi, dokler se njim ni po¬ kazala lepa priložnost, ga izpostaviti vernemu ljudstvu v počeščenje. Prav primerno priložnost pa so našli že spomladi tistega 1. 1794. 5. P o v z d i g n j e n j e s v. t r u p 1 a dne 11. m a j a 1794. O veliki noči 1. 1794. pridejo novoposvečeni inešnik gosp. Janez Majevim na svojem popoto- -vauji iz Gradca v Zagreb gredoč k Novieerkvi. Dekan Jakomini jih povabijo, naj v Novieerkvi služijo svojo prvo ali novo sv. mešo. Drugo ne¬ deljo po veliki noči so oznanili ljudem iz pridež- nice, da prihodnjo nedeljo (tretjo po vel. noči, due 11. maja) začne se druga božja služba že ob devetih. Najpoprej se bode slovesno pozdignilo truplo sv. Agapita, potem pa bodo gosp. novo- mešnik peli novo sv. mešo. Tudi čč. sosedne du¬ hovnike so k tej svečanosti povabili. V soboto pred to slovesnostjo so zvonili večerko, (kar je bilo takrat po ces. postavi prepovedano) sv. truplo so izpostavili na posebnem odru v cerkvi, kjer so potem prepevali slovesne večernice. V nedeljo jutro je vrelo ljudstvo od vseh strani k Novi- cerkvi; tudi' 10 tujih duhovnikov se je zbralo k tej svečanosti. Ob 9 uri so se oblekli duhovniki v dekauovi obeduici s cerkvenimi oblačili; uovo- mešuik oblekli so mesno oblačilo, Rogačkcmu g. nadžupniku ogrnili so pluvijai ali plajš za večer- 10 niče, 6 mešnikov opravilo se je z dalmatikami ali leviti, drugi so oblekli korske srajce. Med veselo godbo spremljajo novomešnika iz farovža v cerkev do odra, na kterem je poči¬ valo truplo sv. Agapita. Novomešuik pokadijo po cerkvenem obredu sv. ostanke, shranjene v lepi stekleni omari, ktero šesteri, z dalmatikami ob lečeui mešniki na svoje rame zadeneje in v slo¬ vesnem obhodu po vesi okoli cerkve nesejo. V tem trenutku, ko sv. truplo vzdignejo, zadonijo trobente, zvonovi zapojejo, možnarji mogočno za- gromijo, in slovesna procesja nad 3000 ljudi za¬ čne se iz cerkve pomikati. Prepevale so se litanije vseh svetnikov, molil se je sv. rožni venec, da je vsem kipelo srce pobožnih čutov in sv. veselja. Nosili so sv. truplo sledeči čč. mešniki: 1. Župnik iz Smartua č. g. Mihael Weiss ; 2. župnik iz Ga¬ licije, č. o. Eiizej Jelenc, z drugimi menihi vred iz samostana pregnan frančiškan; 3. Dobrnski župnik 5. g. Franc Perkan; 4. Vojniški g. kaplan Pavel Kočevar (poznej dekan v Kozjem) in (5.-6.) uovocerkevska gg. kaplana: Mihael Siler in Janez Avhman. Spremljali so sv. truplo v procesiji še domači čast. g. dekan, Jožef pl. Jakomini, potem že omenjeni Konjiški nadžupnik in dekan Karol Žiga pl. Srekiuger, vojniški g. župnik And. Novak, vitaujski župnik g. Jurij Pfaner in njihov kaplan g. Luka Hafner. Ivo sv. truplo nazaj v cerkev pri¬ nesejo, shranijo ga po cerkvenem obredu pod altar sv. Jožefa v stranski kapelici, ter ga dobro okovai ijo. Na to se začne primicija, ali nova sv. meša. Med slovesno sv. mešo — pred darovanjem — stopijo vitanjski g. župnik na pridežuico ter v slavnostnem govoru preslavljajo prednosti muče¬ nika sv. Agapita in pouzdignjejo slavo novo po¬ svečenega mešnika. Po pridigi oznanijo, da bodo 11 se darovi za g. uovomešuika poberali po dokon¬ čani božji službi pred cerkvenimi vrati. Potem se je slovesno dovršila nova sv. meša, ktere se je vdeležilo okoli 6000 ljudi od blizo iz daleč. Darove za g. novomešuika, ki so bili prav ubož- nib starišev sin *) pobirala sta novocerkevski g. vi kari j in vojniški g. kaplan. Popoldne opravljala se je celo „po postavi 11 popoldanska božja služba. „Neizrečeno veselje, in neizmerno velika radost je navdajala srca vseli navzočih kristjanov. Ta redka svečanost je vse globoko presunila in mogočno jih spodbudila: Boga moliti in njego¬ vega sv. mučenika častiti. Vse je bilo k pobož¬ nosti ganjeno. To sem želel, in s tem sem tudi svoj namen dosegel. “ Tako se konča pismo pokojnega dekana pl. Jakominija od 11. maja nadslednjega 1. 1795, iz katerega smo nadroben popis te svečanosti po¬ sneli. Ono pismo pripoveduje nam tudi nasledke, kteri so pl. g. dekana Jakominija zavoljo te slo¬ vesnosti zadeli. Da brez ovinka rečem, ono pismo nam prav živo pred oči stavi žalosten stan sv. katol. cerkve v Avstriji kmalo po smrti cesarja Jožefa II., kar bom poskusil v sledečem po naj¬ bolj zauesljivih virih nekoliko pojasniti. 6. Cesar Jožef in njegove cer K vene naprav e. Slišali smo že poprej, kako je cesar Jožef II. ukazal zatreti Zajcklošter in zapreti cerkev sv. *) Dne 27. maja 1794 krstil jo še novomešnik g. Majerlič tukaj otroka, pri kteri priložnosti se imenuje: „supernumerarius" t. j. duh; pomočnik črez navadno šte¬ vilo. Več se o njem ne ve. Menda je slišal v Zagrebško nadškofijo, ker se bere, da se je na potu iz Gradca v Zagreb pri Novicerkvi glasil. Pis, 12 Ane nad Konjicami. Enaka obsodba je zadela še okoli 700 drugih samostanov, ki niso imeli far ali pa šol in enakih dobrodejnih zavodov na skrbi. Izišlo je pa tudi povelje, da se imajo sv. žegnov oropati in podreti ali za posvetne namene pora¬ biti vse poddružnice, ktere se za navadno božjo službo ne potrebujejo. Bratovščine, kterih je bilo takrat mnogo prav bogatih, so morale vse pre¬ nehati. Njihovo premoženje je ukazal cesar Jožef II. položiti v verski zalog (Religionsfond), kterega je napravil iz denarja, skupljenega za razprodane cerkve in samostane in za razkosana njihova zem¬ ljišča in posestva. Iz tega novega zaklada naj bi prejemali dušni pastirje od njega na novo usta¬ novljenih far in še nekteri drugi svoje dohodke. Mesto zatrtih bratovščin ukazal je upeljati „bra- tovščino djanske ljubezni do bližnjega 11 , za ktero se je v vsaki farni cerkvi morala pobirati miloš¬ čina v skrinjico z napisom: „za pomoč vbogim 11 .*) Koliko udov da je ta bratovščina štela, mi ni zna¬ no; odpustkov so se njeni udje težko kedaj de¬ ležne storili, ker že dne 27. novembra 1. 1781. je ukazal cesar Jožef II. vsem škofom, naj bi od¬ pravili vse napake (kakor so takrat radi zazna¬ movali vsakovrstne pobožne vaje) zastran odpust¬ kov in drugih pobožnosti. Porcijunkulski odpustki so edini našli toliko milosti, da so jih dušni pa¬ stirje še smeli oznanovati kot popoluoma odpustke. Devetdnevnice, križevi poti, kakor daljni božji poti so se pa strogo prepovedali. Dandanes se nam skoraj smešno zdi, s koliko gorečnostjo da so si prizadevali ljudem iz glave zbiti spomin na onih 18 praznikov, ktere so Papež Klement XIV. due *) Na Prihovi sem še pred leti videl skrinjico s tem nemškim napisom: „Opferstock ztim Wohl der Arinen“. Pis. 13 6. oktobra 1. 1771 na prošnjo cesarice Marije Te¬ rezije in cesarja Jožefa II.*) odpravili, ali prav za pjav v sopraznike spremenili. Z dvornim od¬ lokom od 21. marca 1. 1785. izišel je poseben „red pri očitni božji službi v mestih, trgih in na kmetih 11 , v kterern se je na drobno določevalo, kako da sc ima božja služba opravljati, s kolikimi zvonovi da se sme skup zvoniti, pri kterern altarji in kedaj da se sme sv. meša služiti, koliko sveč prižigati, k ter e molitve da se smejo očitno oprav¬ ljati, itd. Škofom je bilo naročeno, naj si enkrat za vselej dobijo od papeža potrebnih pooblastil, da jim ne bo potreba večkrat v Rim pisati. Zaukazal je'še cesar, da vsako papeževo pismo ima še le po¬ tem veljavo, ter se sme razglasiti, ako ga je cesar poprej videl in dovolil ga razglasiti ali priobčiti. Te in še mnogotere druge naredbe cesarja Jožefa II. na cerkvenem polji žalile so prav glo¬ boko v srce tedaujega sv. očeta Pija VI. Ker pis¬ ma in poslanci pri cesarji nič niso opravili, skle¬ nejo sivi starček papež Pij VI. podati se narav¬ nost na Dunaj. Dne 27. svečana 1. 1782. zapu¬ stijo sv. mesto Rim. Tiho nedeljo večer (dne 17. marca) dospejo v Celje. Drugo jutro peljajo se skoz Vojnik, kos novocerkevske fare, Konjice in Sl. Bistrico v Maribor. Tam prenočijo v gradu grofa Brandisa, ter drugi den, v praznik sv. Jo¬ žefa, v tamošni Lavretanski kapelici služijo sv. meso, potem se pa odpeljajo proti Gradcu. Dne 22. marca pridejo na Dunaj. Cesar Jožef II. je sprejel sv. očeta prav sijajno, pa svetov in opo- miuov in prošenj njihovih nikakor ni poslušal. Sv. *) Cesar Jožef II. je vladal sč svojo materjo cesa¬ rico Marijo Terezijo od 18. avg. 1765 do njene smrti, dne 29. novembra 1780, potem pa sam do svoje smrti dne 20. febr. 1790. ' Pis. 14 oče so krnalo prevideli, da pri cesarji nič ne opra¬ vijo, zato zapustijo že 23. aprila 1. 1782. zopet Beč, ter se povrnejo nazaj v sv. mesto Rim. Brez vsega dobrega uspeha vendar pot sv. očeta na Dunaj ni ostala. Mnogo škofov, ki so poprej krep¬ ko s cesarjem držali, spoznalo je, da se cesar ne poslužuje pravih pripomočkov svoje — v marsi- kterem oziru res blage — namene doseči. Le ne- kteri so še ostali na stra.ni cesarjevi, kakor n. pr. tadajni goriški nadškof Rudolf Jožef, pod kterega so tskrat še vse fare celjskega okroga spadale. Dne 28. aprila 1782 so izdali pastirski list do svoje duhovščine, v katerem pod plajšem goreč¬ nosti za znotra j no ali kakor se v drugem pa¬ stirskem listu bere, „za čisto, od vseh človeških in nebistvenih dodatkov očiščeno vero“ cesarjeve na- redbe krepko zagovarjajo. V Gorici je bilo takrat osredno semenišče za bogoslovce mnogih škofij. Mladenčem, ki so se pripravljali na duhovski stan, vedel je cesar priskrbeti učenikov, ki so jih nav¬ dajali z njegovim duhom, t. j. navduševali jih za cesarjeve prenaredbe na cerkvenem polji. Starejše duhovnike postavil pa je cesar pod nadzorstvo svojih okrožnih komisarjev in okrajnih gosposk, ki so vsied višjega ukaza od 3. avg. 1786 morale vsakega duhovnika, ki bi le količkaj nove cesar¬ ske naredbe prestopil, dež-elni vladi ovaditi. Te razmere je treba dobro poznati, ker drugače nihčer ne razume obnašanja dekana pl. Jakominija, tudi ne sledeče dolge pravde, ktera je nastala zavoljo slovesnega povzdignenja trupla sv. Agapita. 7. Dekan Jožef pl. Jakomini. Ime dekana Jakominija je pri mnogih še v dobrem, pri nekterih pa tudi v slabem spominu. 15 Ker so oni za povikšanje časti sv. Agapita toliko storili, in zavolj njiga toliuo trpeli, zdi se mi pri¬ merno, da tn nekaj vječ o tem slovitem novocer- kevskem dekanu spregovorim. Bili so dekan Jako¬ mini plemenitih starišev sin. Njihov oče gospod Gašpar Andrej pl. Jakomini ^so bili lastnik ime¬ nitne graščine Blagovne pri Sent-Jurji blizo Celja; imeli so pa tudi v Gradci svoja posestva. Rodili so se naš dekan Jakomini okoli 1. 1755. Latinske šole so dovršili bržčas kje na Laškem, ker se vidi, da so se nemščini še le pri Novicerkvi pri¬ vadili. L. 1778. nahajamo jih kot bogoslovca 3. leta v nemškem usfavu v Rimu. Tam so spomladi 1. 1779. svojo prvo sv. mešo služili, tam so do¬ segli tudi čast doktorja sv. pisma. L. 1781. ponudijo se iz Blagovne, kjer so pri svojih stariših stano¬ vali, tadanjemu novocerkevskemu dekanu preč. g. Frančišku Ks. Gorjupu za pomočnika. Dekan Gor¬ jup, ki so že več let bolehali, njih ponudbo z ve¬ seljem sprejmejo. Okoli sv. Martina 1. 1781 pri¬ dejo mladi doktor Jakomini k Novicerkvi. Že dne 2. decembra umerjejo dekan Fr. Gorjup, še le 61 let stari — in v god sv. Janeza Ev. dne 27. dec. 1781. postali so g. dr. Jožef pl. Jakomini novo- cerkevski dekan. Bilo je to ravno ob tistem času, ko je cesar Jožef II. kot samovladar začel vse prenarejati na cerkvenem polji. Kdor je pazljivo bral poprejšnji oddelek tega spisa, ne bo se čudil, da so mladi dekan potegnili z novim cesarjem, ter so krepko podpirali naredbe posvetne ali de¬ želske gosposke. L. 1785 izišlo je povelje, ktere poddružnjce da se smejo ohraniti in ktere se imajo cerkvenega značaja oropati. L. 1787. se je od deželne vlade v Gradci naročilo stolnemu kapi- tolu ,v Gorici skrbeti, da se bodo vse poddružnice novočerkevske dekanije eksekrirale, t. j. značaja 16 hiše božje oropale. Dekan Jakomini so brez dvoma iz Gorice dobili ukaz vse poddružnice za božjo službo zapreti. Od deželne vlade v Gradci dobili so dovoljenje, pobrati zvonove iz zaprtih ptfddruž- nic, ter iz njih uliti- nove zvonove za novocer- kevsko farno cerkev. Da bi bili iz vseh poddi užnic zvonove .pobrali, ni misliti, zaprle so se pa takrat sledeče poddružnice v tej dekaniji. 1. Cerkev sv. Katarine v Lembergu, 2. sv. Janeza Krstnika v Vizorah in 3. sv. Tomaža v Landeku, vse tri v novocerkevski fari. V Vojniški fari pa: 1. Cerkev sv. Marjete ob cesti v Smarjetni vesi, 2. sv. Ni¬ kolaja blizo Lebečue, 3. sv. Tomaža in 4. Device Marije na gori. Tudi cerkev sv. Nikolaja (ali Mi¬ klavža) nad Dobrno je zadela z odlokom deželne vlade, od 22. marca 1787 ojstra obsodba da se ima zapreti, zvonovi pa se imajo izročiti novo- cerkevskemu dekanu za priredjenje’ novega zvo- nenja pri Novicerkvi. Vnela pa se je za volj te poddružnice huda borba. Dobrnski farani nikakor niso bili pri volji, si dati zapreti podfarno cerkvo sv. Nikolaja. Pripoveduje se, da so žene z vilami, burkljami in enakim orodjem branile cerkev, ktero so prišli dekan pl. Jakomini s četo vojšakov sv. žegnov ali cerkvenega značaja oropat. Ko četo- vodja tako oborožene žene vidi, baje zaukaže: „Obrnite se!“ češ, da z ženskami se vojšaki ne bodo borili. Iz listin, ki se še shranjujejo na Do¬ brni, je gotovo, da tadanji Dobrnski g. župnik Franc Perkau cerkvenih ključev nikakor niso ho¬ teli izročiti, marveč po dolgi pravdi se jim je po¬ srečilo s svojim obširnim pojasnilom od 24. avg. 1787 deželno vlado v Gradci nagniti, da je z od¬ lokom od 18. oktobra tistega leta 1787 dovolila nadaljui obstanek te poddružuice. Druge „zgoraj navedene poddružnice so pa takrat prenehale biti 17 cerkve, njih imetje se je spečalo, za Novocerkev vlili so se 1. 1788. štirje novi zvonovi, zidovje poddružnic pa je kmalo večjidel razpadlo, v Že 20. svečana 1. 1790. umrje cesar Jožef II. Po desetletni skušnji spoznali so dekan Jako¬ mini, da cesarjeve prenaredbe nikakor ne bodo imele za sv. vero dobrega sadu, ne zaželenega uspeha. Namesto da bi ljudje bolj iskali zno- tranje pobožnosti, začeli so ,,o sv. veri, a božji službi in o časti svetnikov le bolj svobodno mis¬ liti in govoriti". — Dekan Jakomini začnejo mis¬ liti, kako bi se vsaj nekoliko dala popraviti nečast, ktera se je svetnikom božjim z zapiranjem njiho¬ vih cerkev napravila. Kolikor največ mogoče slo¬ vesno povzdignjenje trupla sv. Agapita naj bi, kakor Jakomini pišejo, »zbegano "ljudstvo spod¬ bujalo, Boga bolj goreče moliti in božje svetnike bolj pobožno častiti." Po smrti Konjiškega nad¬ župnika pl. Siekingerja postali so dne 20. aprila 1. 1798. dekan pl. Jakomini Konjiški nadžupnik. Ka¬ kor je videti, te fare djansko nikoli niso nastopili, ampak ostali so vedno pri Novicerkvi. Zato se jim je zaukazalo, naj se odločijo, ktero faro da hočejo obdržati, ali konjiško ali novocerkevsko. Dekan Jakomini so se dne 23. oktobra-1. 1799. odpovedali Konjicam, in so ostali pri Novicerkvi, ’ kamor so bili že poprej dali-, prenesti truplo sv. Agapita. Učakali so g. Jakomini visoko starost. Dosegli so raznovrstnih odlikovanj; le' posvetna vlada jim ni bila več naklonjena, odkar je niso več podpirali pri izvrševanji njenih novotarij. Solz¬ nimi očmi so na novo blagoslavljali dne 27. okt. 1. 1822. s posebnim dovoljenjem cesarja Franca I. ponovljeno poddružnico Device Marije na gori (nad Vojnikom), ktero so bili 23 let popiej po ukazu višjih oskrunili. Do tsvoje smrti® (dne ,#8. . 2 18 sušca 1830) so britko obžalovali to oskrunjevanje cer¬ kev. Ko so 19. marci|a 1829 zlato sv. meso služili, pridigovali so sami primerjajoč se zgubljenemu sinu, ki se po britkem spoznanji spet zaupljivo vrača k svojemu Očetu. Pesem za njihovo zlato sv. meso*) so jim zložili njihov kaplan A. M. Slomšek, pozuejši knezoškof Lavantinski. Za pokoro sprejeli so tudi sledečo krivično obsodbo, ki jih je zadela zavolj slovesnega povzdignenja trupla sv. Agapita. 8. Pravda in obsodba. Slovesno povzdignenje trupla sv. Agapita dne 11. maja 1. 1794. dalo je lučnjakom ali brez- verifežem tiste dobe ugodno priložnost, znositi se nad novocerkevskim dekanom, kteri so, spoznavši njihove sv. cerkvi in veri sovražne nakane, se jim bili odločno odpovedali. Že dne 12. majnika na¬ znanil je nekdo, ki se je predrznil podpisati za „sv. Agapita 11 , vso slovesnost prejšnjega dne prav porogljivo in jako pretirano tedanji c. kr. okrož- nej gosposki (kresiji) v Cel ji. Ona je še tisti den zaukazala oskrbniku Lemberške graščine , kot okrajnemu predstojniku ali komisarju, na tihem pozvedavati in vso to slovesnost natanko popi¬ sati, tudi vse pri tej svečanosti navzoče duhovnike naznaniti. Že dne 8. junija ukazala je deželna vlada v Gradci, da se ima vsa ta slovesnost po deželski, kakor duhovski gosposki strogo preiskati. Dekan pl. Jakomini, rogački nadžupnik pl. Ehren- berg, Lemberške grajščine oskrbnik, vitanjski žup¬ nik, novocerkevski in vojniški g. kaplan, kakor tudi novocerkevska cerkvena ključarja — vsi ti so bili zavolj te slovesnosti pozvani pred c. kr. okrožno gosposko v Celje. Vsi so se sijajno za- *) Glej „Slomšekove pesmi “ str. 160. Zbral M. Len- dovšek. 19 govarjali, posebno pa dekan Jakomini, kakor je razvidno iz zapisnika od 26. avgusta 1. 1794, ki se v prepisu še nahaja. Se spričevali vseh sosed¬ nih čast. gosp. župnikov, kakor tudi vseh sosed¬ nih okrajnih komisarjev so dokazali dekan pl. Jakomini, da se v ničemur niso pregrešili, ne zo¬ per cerkvene obrede, ne zoper cesarske naredbe — vendar vse to jirn nič ni pomagalo, Dne 18. marca 1795 je bila v Gradci obsodba sklenjena, da se imajo v imenu deželne vlade pokarati vsi duhovniki, ki so se one svečanosti udeležili, novo- cerkevski dekan pa še morajo vrh tega plačati 12 državnih tolarjev globe (to je 18 gld. srebra), — za tisto dobo velika svota — kteri znesek naj c. kr. kresija med domače uboge razdeli. Čujmo, v čem da so se dekan Jakomini tako hudo zoper cesarsko postavo pregrešili? Štiri prestopke so jim našteli : 1. Ker so slovesno procesijo z pridežniee oznanili in v tej procesiji slovesno dali nositi truplo sv. Agapita. 2. Ker so sosedne duhovnike k tej sloves¬ nosti povabili, češ, da so jih s tem motili, da niso doma po (že znanem) „redu“ božje službe oprav¬ ljali. (To je naravnost domišljen prestopek, ker Frankoljski g. župnik Lovrenc Lisjak, kakor tudi Crešnjiški župnik g. Lovrenc Kavčič, ki nista imela kaplanov, ostala sta doma, da sta oprav¬ ljala „po redu“ popoldansko božjo službo — po drugod pa so jo opravljali gosp. kaplani.) 3. Pregrešili so se tudi, ker so dali na ve¬ čer pred to slovesnostjo peti slovesne večernice, in 4. Kar je bilo najhujše, da so dali oznaniti in po dveh duhovnikih pred cerkvenimi vrati po¬ birati milodarov za g. novomešnika. 2 * 20 Dekan pl. Jakomini odgovorijo c. kr. okrožni gosposki, da se ne čutijo krivega, toraj hočejo vso to stvar svitlemu cesarju v presodbo predlo¬ žiti. Kresija jim pa na to zavrne, da se zamo- rejo pri cesarji pritožiti, pa naloženo kazen ali globo morajo v treh dneh (!) vplačati, če ne, pri¬ dejo vojšaki denarja iztirjavat! Tako svet povra- čuje! Par let poprej pošiljala je c. kr. okrožna gosposka iz Celja dekanu Jakominiju vojšakov na razpolaganje, da bi jim pomagali Bogu posve¬ čene cerkve žegnov oropati; zdaj pa jim tista okrožna gosposka žuga z vojšaki, ako nemudoma ne plačajo kazni, zoper ktero jim je pritožba še dopuščena! Na obletnico one svečanosti, dne 11. majal. 1795., sestavili so dekan Jakomini obširno pismo do svitlega cesarja Franca, v kterem svoje ravnanje pri tej svečanosti z obilnimi spričevali sijajno opravičujejo, ter se britko pritožujejo nad ojstro obsodbo deželne vlade, vendar tega pisma — kakor bomo kmalo slišali — niso odposlali, ampak znosili^so se prav po krščansko nad svojimi nasprot¬ niki. Se tisto leto, 1795, dali so vso novocerkev- sko farno cerkev od znotraj lepo na presno zma- lati. Dne 3. novembra 1. 1795. položili so vse te tožbe na stran, in napisali so k njim lepo latinsko pis¬ mo, ki se slovenski blizo tako-le glasi: „Koliko preganjanja da sem prestal zavolj prenašanja trupla sv. Agapita, vsak lehko razvidi iz priloženih listin, (kterih se nahaja še nad 24 pol). V resnici pri tem nisem imel nobenega dru¬ gega namena, kakor povikšati čast božjo, in raz¬ širjati slavo svetnikov božjih. Hudo me je zato zadelo, ko sem od visoke deželne vlade v Gradci prejel nepričakovano obsodbo. Napisal sem bil že pritožbo do svitlega cesarja Franca II. 21 (kot nemški cesar II., kot avstrijanski cesar Franc I.), pa prepričan sem, da v tek za sveto vero tako nesrečnih časih opravil bi le malo, ali pa nič. Zato sem opustil ta korak in sem vso stvar prepustil usmiljenemu Rogu, ki bode nas vse enkrat sodil. Naj bo vse to Bogu darovano, v odpuščanje mojih grehov, katero mi bo, kakor zaupam, sv. Agapit sprosil pri Bogu!“ Ali niso to krasne besede ? Občudovati nam je še božjo previdnost. Bržčas ne bi vedeli nič zanesljivega o tem svetem truplu, ako ne bi bili morali dekan Jakomini za- volj njegovega slovesnega povzdignenja tako oj- strega odgovora dajati. Tako pa je Bog pokazal svojo sv. modrost, ki vč hudo obrniti v povikšanje svoje časti (božje) in v poslavljenje svetnikov božjih. 9. Očitno češ če nje tega sv. trupla. Prvo očitno počeščenje skazovalo se je truplu sv. Agapita, kolikor je nam znano — v cerkvi sv. Ane, od koder so ga dekan Jakomini dali pre¬ nesti v Novocerkev. Tukaj se je 1. 1794. kolikor najbolj mogoče slovesno povzdignilo in počastilo, potem pa pod altar sv. Jožefa po cerkvenih ob¬ redih shranilo. Očitno češčenje tega sv. trupla pa še ni bilo takrat po obredih sv. cerkve uravnano. Zato že dne 8. novembra 1. 1795. predložijo dekan pl. Jakomini ponižno prošnjo prečastitemu Lava- tinskemu knezoškofijstvu v Sent-Andraž, naj bi se jim dovolilo, truplo sv. Agapita očitnemu počeš- čenju izpostaviti in vsako leto dne 18. avgusta ali pa prvo nedeljo po 18. avgustu obhajati god sv. Agapita, mučenika. Mil. knezoškof Lavantinski so bili sicer pripravljeni, kakor se iz odgovora preč. knezoškofljstva od 9. marca 1796 razvidi, 22 dovoliti očitno češčenje tega sv. trupla v Novi- cerkvi, kakor je bilo nekdaj že goriško škofijstvo za očitno češčenie v cerkvi sv. Ane svoje dovo¬ ljenje dalo, pa zahtevali so od dekana Jakorainija poprej nektera pojasnila zastran tega sv. trupla in njegovega dosedanjega češčen a. Iz dotičnih listin se vidi, da so dekan Jakomini menili, da imajo truplo Preneštinskega. sv. Agapita, prečast. knezoškofijstvo pa je že takrat slutilo, da bode to le sv. truplo „ krščenega mučenika 1 '. — Jasno je tudi to, da že v onih, češčenju sv. ostankov tako malo ugodnih časih, nihčer ni dvomil, da so to ostanki pravega mučenika Kristusovega. Zakaj da se očitno češčenje tega sv. trupla ni že takrat vravnalo, nam ni znano. Morebiti se je ta stvar zavlekla zato, ker so že prihodnje leto 1797 umrli konjiški nadžupnik in dekan Šrekinger, in dekan Jakomini prevzeli so kot sosed*) bržčas brez od¬ laganja oskrbništvo konjiške nadžupnije, dokler da niso bili za konjiškega nadžupnika potrjeni. Truplo sv. Agapita je počivalo pod altarjem sv. Jožefa brez primernega počeščenja. V novej¬ šem času so izrekli novocerkevski farani več¬ krat svoje želje, naj bi se v čast tega sv. trupla upeljala kakšna primerna svečanost. Za čas ka¬ noničnega obiskovanja 1. 1869 obljubili so naš mil. knezoškof Jakob Maksimilijan Novocerkevča- nom, da jim hočejo pomagati od sv. Očeta Rim¬ skega papeža zastran trupla sv. Agapita izprositi kakšnih posebnih milostij za to farno cerkev. Zato že dne 19. julija 1869 predložijo sedanji novo¬ cerkevski dekan v. č. gosp. Franc Juvančič preč. knezoškofijstvu v Mariboru preponižno prošnjo, *) Sedaj med Novocerkvo in Konjicami vmes ležeči fari: Frankoljska in Stranička ste bili še le malo poprej iz onih dveh mater-far izluščeni in ustanovljeni. Pis. 2S naj bi ono izprosilo od sv. Očeta cerkvenega do¬ voljenja, truplo sv. Agapita v Novicerkvi slovesno častiti, ali javnemu počeščenju izjj_os|ky]jati. Sv. Oče papež Pij IX. so po odboru za sv. obrede dne 4. maja 1871 milostljivo dovolili, da se sme vsako leto prvo nedeljo po vnebo¬ vzetji prebl. Device Marije obhajati v Novicerkvi god sv. Agapita mučenika, ter služiti posebna slo¬ vesna sv. meša v čast sv. Agapita in vseh božjih mučenikov. S posebnim apostolskim pismom od 19. maja tistega leta dovolili so še sv. Oča Pij IX. /a vse večne čase poffolnoma odpustek vsem pravovernim kristijanom, kteri po dobro oprav¬ ljeni spovedi in vrednem sv. obhajilu omenjeno nedeljo (prvo po Veliki meši) kot v god sv. Aga¬ pita to farno cerkev pobožno obiščejo in tam za mir med kralji in cesarji, v zatiranje krivoverstva in za povikšanje matere sv. katoliške cerkve po¬ božno molijo. Dovolili so tudi 100 dni odpustka za vsakteri den celega leta*) vsakemu, kdor s ske¬ sanim srcem obišče to farno cerkev in tam po namenu sv. Očeta moli. Vsi ti odpustki se zamo- rejo tudi vernim dušam v vicah darovati. Zapom¬ niti si je, da spoved in sv. obhajilo za te sv. od¬ pustke se sme opraviti že v soboto zjutraj, tudi v kakšni drugi cerkvi; da se pa odpustkov v res¬ nici zamoreš vdeležiti, moraš še to farno cerkev od sobote večera (ko večerko odzvoni) do nedelje večer, (ko solnce zatone) saj enkrat obiskati, in tam po zgoraj navedenem namenu sv. Očeta Rim¬ skega papeža moliti. Koliko da imaš moliti, ni določeno, navadno se moli 5 očenašev in 5 češ- čeuamarij po namenu sv. Očeta. *) „quolibet cuiusque anni die“ se bere v apostol, pismu. Pis. God sv. Agapita se je z največjo sloves¬ nostjo obhajal prvokrat dne 20. avgusta 1. 1871. Že v soboto poprej so privrele tolike trame romar¬ jev, kolikor jih Novacerkev še menda nikoli ni videla, truplo sv. Agapita počastit in duhovnih milosti se udeležit. Devet spovednikov ni bilo v stanu postreči vsem romarjem, ki so želeli opra¬ viti sv. spoved. Nad tisuč ljudi je drugi den (v uedeljo), v god sv. Agapita, tukaj pristopilo k mizi Gospodovi. Pri rani božji službi so preslavljali č. o. Konstantin Škodnik, kapucin iz Celja, pri slovesnem sv. opravilu pa č. g. Franc Ljubej, misijonar od sv. Jožefa nad Celjem, sv. Agapita in sv. božje mučenike. Letos se je že ednajsto- krat obhajal god sv. Agapita, gotovo ne brez obil¬ nega duhovnega dobička, ker vsako leto pristopi v god sv. Agapita po 6 — 800 vernikov tukaj k sv. obhajilu. Naj bi ta gorečnost in pobožnost do sv. Agapita nikoli ne opešala! Priporočujmo mogočni priprošnji sv. Agapita še posebno našo ljubo ma¬ ter, sv. katoliško cerkev, v njenih sedanjih pa tudi v vseh prihodnjih težavah, da bi kmalo vča- kala zmage nad svojimi „obilnimi, močnimi, silno predrznimi in zakletimi sovražniki", zavolj kterih so naš sv. Oča Leon XIII. razpisali letošnje sv. leto. Sv. Agapit naj pa tudi sprosi obilnega 'pla¬ čila pri Bogu vsem, kteri si prizadevajo razširjati čast Božjo in slavo njegovih svetnikov ! Sv. Agapit mučenik Bodi nam vselej pri Bogu nam v sili