Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 46927 46927 mmvljke vispr WMIU / jnjii!'! T | s K IN ZALOŽBA V •8 ciiBkAS NIKOVI H NASLED. v ® 2 -//////^\vn~w J>*o»rrtb« prcpoved*n«. Razne * V LJUBLJANI 1887. Natisnili in založili J. Biasnikovi nasledniki. 40927 r Predobri sin. W gorski dolini je živel barvar. K praz¬ niku je dobil veliko obleke pobarvati in preprati. Ker se je z delom mudilo, ni mogel iti domov jest, toraj mu je sin prinesel jed na prališče. Po jedi leže in zaspi, sin pa dalje opi-avlja svoje delo. Ko gre pogledat k očetu, vidi, da mu grd mrčes sedi na glavi. Podi ga, a mrčes se ne da proč. Ker se je bil krvi napil, ni mogel tako hitro odleteti. Sin je mislil, da mrčes bo očeta umoril, ker mu je izpil toliko krvi in mu jo še. Sina mine potrpljenje, vzame perivnik, pa mahne po studnem mrčesu na očetovi glavi. Mrčesa res ubije, a z mrčesom tudi očetovo glavo razbije. Lahkomišljeni potnik. IP otnik je v gozdu zašel. Zmrači se, noč -'Veri jamejo tuliti. Da se jim ubrani, spleza na drevo, ter zaspi na njem. Zjutraj, ko se pre- 1 * 4 budi, ugleda pod drevesom tigra, ki je nanj prežal. Strahu odrveni. Ko se zave, pogleda in vidi, da se more rešiti na drugo više drevo, a ob enem ugleda nad seboj tudi spečo kačo, ki bi se bila uzbudila pri najmanjšem premiku. Ne ve, kam bi se dejal, in groze pade skoro z dre¬ vesa, kar opazi, da z drevesovega vrhu kaplja med dolu. Ta hip pozabi svoje nevarno stanje, uzdigne glavo, nastavi usta, pa uživa med. Opazka. Indovska ta basen je v latinski prestavi takole razširjena v parabolo: Ljudje so podobni človeku, ki beži pred slonom, ter pade v suh vodnjak. Padajoč se ujame za dvoje vejic, noge sta mu nad štirimi kačjimi glavami, pod njim pa zija strašanski zmaj, z odpirajočim žrelom, da bi ga požrl. Na vejicah pa ugleda dve miši, belo in črno, ki glo- jeta te vejici, za ktere se drži. Taisti hip pa zapazi tudi sat medu, ki ga jame slastno uživati, da pozabi na svojo nevarnost. — Vodnjak je svet, štiri kače so štiri vlažnosti človeškega te¬ lesa, ki se izpremene v smrtni strup, ak< se razneredijo, miši sta noč in dan, zmaj na dnu je konec življenja, med pa sladnosti sveta. 5 Opazka. To primerino je prav lepo pes¬ niški’ opravil Ruckert. (Ges. Hed. 4. nat. I. 56. P. I. 88). Mladi drvar. JJilad drvar je imel hudobno, lajavo ženo, ki mu je vse vzela, karkoli je pridobil. Nekega dne si nabere nekaj denarja, da bi si kupil ko- nopee (štrik). Žena opazi denar; prepira se in mu očita, da ga drugam pošilja. Zjutraj osedla mož osla, ter jezdi v goro. Tu je bil globok vodnjak, v njem se ji je hotel skriti in se je rešiti. Toda žena zasede tudi osla, ter jaha z možem v goro, češ, kdo ve, kakošna pota imaš. Ko dospeta do vodnjaka, pravi mož, da je veliko denarja v njem; pravi, naj ga žena notri spusti, da ga vunkaje prinese. Žena hoče pa sama notri iti po denar, ker je mislila, da sicer bo denar mož sam zase obdržal. Mož toraj jo spusti v vodnjak, ob enem pa tudi konopec iz rok. Nato odide, vesel, da se je je iznebil, čes nekaj dni ga pa jame vest grizti. Vrne se, spusti konopec, 6 dolu, naj se zanj prime, da jo vun potegne. Ču Op c da je konopec prijet, pa vleče nekaj težke^ko oi gori: privleče pa ne svoje žene, ampak — vra|turško Ta se mu zahvali in mu vošči veliko srečo, pvropej; ga je rešil. „Pred nekterimi dnevi' 1 , pravil ver *ski vrag, „je prišla hudobna ženska dolu, ki me en » 18; tako pikala in objedala, da nisem mogel strpeti v svojem stanovališču tam dolu". N mu vrag obljubi, da pojde v kraljevo hčer. gnati se bo dal iz nje le, ako on vrže vanjo rišče prsti; potem ga bo kralj obilno nada _ Kes jame kraljično metati. Kralj pošlje po zdr liLme nike in čarodejce, toda nihče je ne more ozde jo izv viti. Ponudi se drvar, pa se mu vsi sl.j; da je Kakor vrže drvar prst v kraljično, koj jo ut. šil hu pusti. Kralj ga vzamo v veliko službo. Nato ljudi vrag obsede kraljico. Ker nihče ne ve poi vljaj; silijo v drvarja. Da se pregovoriti. "Vrag di, kako srdito odgovori: „Kaj nisi zadovoljen, da seri ubole; naklonil tako imenitno službo? Pokaj me na f a je ob: guješ?" Drvar se prestraši, a vendar jo izdnega <]< „Veš“, pravi drvar, „moja žena je iz vodnico. p r p prišla; prav zdaj bo notri stopila". Ko vrat« Odslej sliši, popusti kraljično ter pobegne. ki te j> 7 ie. ču Opomnja. Ta pravljica se naslanja na in- težke vs ^° osnovo. Indovska je prešla v peržansko — vra(^ ur ^°- (Qukasaptati, Tutiramek), od tod pa rečo, P vro Pejske jezike (Behrnauer, Weil). Prim. tudi pravil vens ki nemški tiskano: Vogl, Volksmarchen, ki me en ) 1837, „Das bose Weib“. i po zdr met pahne svojo hudobno ženo v prepad, ore ozde jo izvleči, a namestu nje pride druga stvar, vsi sl. j, da je Kuga. Kuga predlaga kmetu, ker jo } j jo ut:šil hudobne ženske v prepadu, tole: Jaz Nato ljudi davila, ti bodi pa zdravnik, ter jih ve por vljaj; po takem boš- veliko zaslužil. Kmet Vrag di, kakor pravi Kuga, pa gresta po svetuj * da serJ uboleznuje ljudi, kmet ozdravlja, in za¬ me na fa je obilno. Nazadnje pa se kmet naveliča r jo izogat trgovec je imel štiri sinove. Ko vidi, da mu je umreti, jim re6e: „Bodite edini ne razdružujte se. Ako se pa vendarle ne bote mogli sporazumljevati, najdete pod mojo posteljo vsaki svoj lonec, zaznamljen s svojim imenom; tam imate svojo dedovino.“ Po očetovi smrti so bili še precej edini, a kmalu se razpro. Gredo po posode. V loncu najstarejšega je prst; v loncu druzega je oglje, v posodi tretjega je koščenina, v posodi zadnjega slama. Nobeden ne ve, kaj to pomeni; tudi Vikramaditja 1 ) ne. To sliši čudo¬ viti kačji otrok Salivahana v Pratišthani; ta stopi v sodišče, ter razsodi: Kdor ima posodo s prstjo podeduje zemljišča; kdor ima oglje, dobi vseh osem kovin: zlato, srebro . . ; kdor ima kosti, njemu pripada vsa živad: sloni, konji, bivoli, sužnji . . . ; v čigar loncu je slama gre mu vse žito, vsi sadeži, vsi poljski pridelki. S tem odločilom so bili bratje zadovoljni. l ) Imeniten mož budhovske vere, katera uči, da se duša seli (iz človeka v živali, drevesa itd) Vse povedke med budhovei se odnašajo nanj (Gl Tli Benfoy, Panča- tantra I. 109.) 13 O pa zb a. Pravljica je indovskobudhovskega rodu. Rešujoča zapleteno pravno prašanje, pouz- diguje VikramMitjo in S&livahano. (Journ. asiat. 1845, VI. 289; Lassen, Ind. Alktk. II. 882). f i . ' . . , — Žejnikova sodba. 1. HF neki deželi sta živela brata; eden bogat, eden ubožen. Nekoč pride ubogi brat k bogatimu, in ga prosi, naj mu posodi konja, da drvi iz hoste pripelje. Bogati brat izprva ni hotel. Nazadnje mu pa vendar da konja, toda brez uprege. 2 Ubogemu bratu druzega ne ostane, kakor sani privezati konju za rep, in tako se je peljal v hosto. Naložil je toliko drvi, da je konj prav težko vlekel. Vendar pride srečno domov. Ko pa konj s sanmi skoči čez prag, izruje se mu rep. 3. S tem brezrepnim konjem pride zdaj k bratu. Na kolenih ga prosi, naj ne bo hud. Nič ne pomaga. Bogati brat se razjari, ter toži ; Škodnika pri sodniku Žejniku. Toženec biti v ! 14 sodišče, da bi ponj ne poslali, ker še toliko ni imel, da bi bil plačati mogel biriča. 4. Pot k sodniku je dolga. Prepirnika mo¬ rata prenočiti v majhinem mestu. Po naključju najdeta prenočišče pri imetnem možu. Gospodar sede k bogatemu bratu za mizo, ki je jedel, pil in bil vesel. A ubozega krčmar niti ne. pogleda. Ubogi brat se težkega srca in lačnega že¬ lodca uleže na peč. Koprne je gledal dolu na mizo. Preblizu pride na rob in pade dolu. Na vso nesrečo je ležal pri peči na klopi lep pes. Pretrd pes pogine. Mahoma se gospodar pridruži tožniku, ter se napotita morivca tožit. 5. Koj pred mestom je bil visok most. Ubogi brat premišljuje, kako ga bo Žejnik na smrt ob¬ sodil. Nasloni se, ter omahne dolu. Prav zdaj je sin peljal svojega bolnega očeta v kopel. Ubogi je bolnika zmečkal, padši nanj. Zdaj se tudi brez- očni sin pridruži tožnikoma. 6. Nato stopijo vsi pred sodnika. Najprej govori bogati brat, ter toži zavoljo konja, ki je rep izgubil. Ubogi brat je stal za bogatim, ter je uzdignol robec kvišku, da ga je mogel Žejnik videti, a v robcu je bil kamen. Žejnik pa je f 15 mislil, da je v njem lepa svotiea denarja, in da je njemu namenjena. Sodnik razsodi: „Toženec naj ima konja in ga tako dolgo upotreblja in tožniku poprej nazaj ne da, dokler mu rep ne izraste." 7. Zdaj pristopi gospodar, ter toži zavoljo ubitega psa, ki mu je bil tako ljub. Toženec uzdigne spet robec. »Dolaga, dolaga, meni sodnik Žejnik, ter razsodi, kakor tirja pravica: »Toženec ima biti zdaj namestu psa pri gospodarjevi hiši." 8. Zatem nastopi sin, ki je ožeta izgubil in toži. Žejniku je hodil robec po glavi. Zato raz¬ sodi z ozirom na pravico: „Toženec ima stopiti pod most, kjer je zmečkal sinovi očeta; tožnik pa naj stopi na most, ter se vrže nanj, da ga tudi zmečka." 9. Po iztekli pravdi, pravi ubogi brat bo¬ gatemu, da toraj obdrži konja. Bogati pa konja ni rad pogrešal; zato mu da pet rubljev, šest mernikov žita, ter molzno kozo. V tem se spri¬ jaznita, ter sta bila prijatelja do smrti. 10. Pri bogatem gospodarju je hotel biti ubogi brat za psa. A gospodarju ni htelo v glavo, pokaj ga bi le pital, ker mu delal ne bo. Gospo- 16 dar mu ponudi petdeset rubljev, kravo s teletom kobilo z žrebetom, deset mernikov žita, da bi bila bot enkrat za vselej. Ubogi brat sprejme ponudbo. 11. Potem reče ubogi brat brezočetnem sinu naj gre na most, in naj pade nanj, da ga zmečka. Sinovi to ni bilo po volji. Bal se je, da bi mo- rivec prav takrat na stran ne skočil. Poravna se ž njim za dvesto rubljev za konja, in osem mernikov pšenice. Zadovoljna se ločita. 12. S tem pa gospod Žejnik še ni bil za¬ dovoljen. Pošlje služabnika k bratu, kterega je tako lepo sodbe oprostil, z naročilom, naj da sod¬ niku tristo rubljov. — „Ko bi me gospod sod nik ne bil oprostil, kamen bi mu bil v glavo priletel." — „No, pa bodi Bog zahvaljen", de Žejnik, „da sem se tako lepo iz pravde izmotal." Opaž n j a. Ruska ta pravljica se naslanja na tibetsko v mongolski prestavi. Po moskovskih štacunah se dobiva po deset kopek naslikana in raztolmačena in razdeljena na dvanajst četrtin. (Januš Russ. Pap. 1808, Riga, I. 147). 17 Mož in kača. °W hiši priprostega človeka je stanovala kača, ker obadva, mož in žena, sta mislila, da zato bo srečna njijuna hiša. Nekoč gre žena s vso družino v molišče molit; le mož ostane doma, v postelji, ker ga je glava bolela. Zdaj opazi, da se kača tiho splazi k loncu, stoječim, nad ognjem, in da strup brisika vanj. Mož zakoplje lonec, in ko kača spet pride hrano jest, postavi se mož s sekiro zraven, da bi jo ubil. Kača to vidi, ter pravi čas pobegne, čez nekaj časa za¬ hteva žena, naj se mož spoprijazni s kačo, ker v hiši gine sreča. Mož s tem zadovoljen, gre k luknji, ter kliče kačo. A ta mu odgovori: „Med nama se prijateljstvo ne more nikdar ponoviti. Ti se boš zmeraj spominjal, da sem strup brisikala v lonec, da tebe in tvojo družino umorim; jaz pa, da si s sekiro po meni mahnil ter me hotel kazniti. Zato je bolje, da je vsakj izmed naju sam zase.“ Opazka. Ta basen je prav indovskega izvira. Na Indovskem je kačje češčenje silno razširjeno, Fazno pravljice in povesti. 2 18 ter igra imenitno ulogo v vseh razmerah življe¬ nja. (Th. Banfev. Pančatantra I. 362). Nimrod pa Abraham. liimrod je zapovedal, da imajo Izraelci ogenj častiti. Abraham pa je odgovoril, zakaj ne rajši vode, ker ogenj pogasi. Nato reče Nimrod, da se ima voda častiti, ker se mu pametnejše zdi. Abraham pravi, zakaj ne rajši oblake, ker ti vodo nosijo. Zatem veli Nimrod, da imajo na kolena padati pred oblaki. Abraham mu odvrne, da bi se imeli po veči pravici pred vetrom na tla se metati, ker ta oblake razpodi. Nimrod postavi toraj, da je treba veter častiti. Tudi to ovrže Abraham, češ, da je več, češčenja vreden človek, ker se vetru ustavlja. Ker je bil po tem odgovoru Nimrod v zadregi, dene Abraham: „ Zakaj bi rajši tega ne častili, ki je ustvaril človeka, veter, oblake, vodo ogenj? Opazba. Povedka ta je judovska in mlada, nastala pod uplivom indovske. (Lisenmenger Ent. Judenthum, 1711, I. 490). Ženska in lev. 19 Ivteko žensko so sovražniki preganjali. Pobegne jim. Na poti sreča leva. Ta se je us¬ mili, uzame jo na hrbet, ter jo nese v vas, kjer so stanovali njeni stariši. To je pripovedovala svojim rojakom. Na koncu pa je pristavila: „Lev mi je izkazal veliko dobroto, le škoda, da je smrdel iz vratu." Levu je prišlo na uho to govorjenje, pa je šel dalje. Enkrat gre ženska v gozd po drva. Lev jo sreča, pa ji reče: „Uzemi to le poleno, pa me tepi." Zenska ni hotla, češ da lev ji je nekoč dobroto izkazal. Lev odvrne: „Taisti sem jaz." Nato ponovi lev svojo zapoved ter ji zažuga, da jo bo raztrgal in požrl, če tega ne stori. Ženska ga toraj tepe in rani. V neka¬ terih mesecih se spet srečata. Lev dene: „Po- glej na tisto mesto, kjer si me ranila. Je li za¬ celjeno ali ne?" »Zaceljeno je," odgovori ženska. „Ali je dlaka tudi izrasla?" »Tudi dlaka je iz¬ rastki," potrdi ženska. Potem pa reče lev: »Rana navadno zaceli, a nikdar hudo, ki ga ženska hudobna stori. Rajši čem, da me prebode meč, kakor da me rani ženski jezik." 2 * 20 Opazka. Basen indovskega izvira, znana tudi v severni Afriki pri Tuaregih. (Th. B. Panc. I. 154). Vrana in slon. g. Slon se je pasel ob Gangu (reki), padel notri ter utonil. Vrana vidi, da.mrlič plava, in de: Tu je živeža tisoč vranam; tu čem zmeraj ostati. Reče in zleti na mrliča; bila je na njem noč in dan: jela je slona, reko je pila. Tako pride daleč v odprto morje, tako daleč od su¬ hega, da bi najbolji tič letavec ne bil priletel do zemlje. Sčasoma se je slonovo meso spralo od kosti ali bilo pojedeno, ostal je sam kostnjak. Vrana je htela spet na suho leteti; a suhe zemlje ni mogla najti. Zdaj leti na sever zdaj na jug, Strah jo prevzame, in utrujena pade v morje. — Kdor se da zapeljati slabim poželenju, bo po- ginol, kakor vrana. “ Opazba. Ta basen je budhovska. Kaže ko¬ liko je vreden dober premiselk. (Pančat. I. 315.) 21 Trije nevoščljivci potujejo skupaj. Na potu najdejo kopo zlata. Nihče je neče pobrati, ker se boji, da bi je ne moral deliti s tovarišema. Posedajo okolu kope, ter gledajo vanjo molče. Medtem pride memo kralj. „Kaj delate tukaj?" praša jih kralj. Povedo mu kaj imajo. Nato jim kralj ukaže, naj mu povedo, zakaj drugi drugemu dela ne privošči. Prvi pravi: „Jaz sem tako nevoščljiv, da ne morem nikomur nič dobrega storiti. “ Drugi pravi „Jaz sem tako nevoščljiv, da še videti ne morem da bi kdo komu kaj dobrega storil." Tretji pravi: „Jaz sem tako nevoščljiv, da bi ne mogel pre¬ trpeti, da bi kdo meni kaj dobrega storil." Kralj razsodi, da nihče nič.„ ne dobi. Prvi ne, ker ni¬ komur nič dobrega ne stori; drugi ne, da mu dobrega dela treba ni viditi; tretji ne, da se mu škoda ne stori. Vrhu tega obsodi kralj vse tri v ka¬ zen, primerno vsakterega nevoščljivosti. (P. I. 304.) klad, ki je imel zmeraj služaja pri sebi z mečem Prepameten služaj. kralj v Kašmiru je imel velik za- 22 oboroženega, ki mu je pomagal varovati ga. V mestu je bil neumen tat. K temu pride drugi tat iz druzega mesta, ter ga praša za svet, kako bi začel svoje rokodelstvo. Neumni tat mu od¬ govori: „Iz kraljeve, dobro zavarovane stale ukradi ti osla, pri steklarju pa stekla, ter ga naloži oslu.“ To sliši straža, ki pristopi, ter se smeji tatu neumnemu, da zavoljo kraljevega osla postavlja življenje v nevarnost. V tem uide tuji tat, ki je pa slišal stražine besede. Misli si, da je bolje segati kar po kraljevem zakladu. Posreči se mu, da se prerije do kralja. Zraven kralja vidi služaja z mečem. Zdaj jamejo mravlje cepati kralju na glavo. Služaj, razsrjen, uzdigne meč, da bi jih pobil. A tuji tat brž priskoči in. reši kralju življenje. Kralj se prebudi, in ko izve, kaj se je godilo, pravi: „Boljši je pameten sovražnik, kakor nespameten prijatelj.“ Sita vrana in flamingo. JJogat mož je imel več dečkov. Ti so imeli vrano, ki je dobro živela pri ostankih. Razprešerila se, pouzdigovala se je ne le čez svoje vrstnice, tudi više tiče je zaničevala. Nekoč 23 prileti več čilih flamingov, tičev, ki posebno visoko lete. Dečki pravijo vrani, ti prekosiš vse druge tiče, gotovo tudi te. Vrana misli, saj je res tako, pa kliče flaminga, da bi letela za stavo. Flamingi se ji smejo, češ, kaj boš ti, vrana, merila se z nami, ki slovimo po svojem visokem letu. Kako češ leteti, povej, dene eden flamingov. Vrana se naošabri, pokaže svoje za¬ ničevanje , ter lahkomišljeno pravi: Jaz znam sto in en let, in vsaki let po sto milj daleč. Znam kviškulet, dolulet, predlet, zalet, okolulet, sploh vsaki let, znam krivolet, skupolet, razlet, ulet, izlet, odlet, dolet, znam lepi let, prečni let, znam predlet odleta, okolulet zaleta, krivo¬ let doluleta. Vse bom danes pokazala; potlej bote občudovali moč mojega znanja. Le izvolite si kterikoli let, pa ga bom letela. A kader spo¬ znate mojo krilavost, ne skušajte se z menoj. Na to odgovori eden flamingov: Vrana, ti le leti sto in en let, a to vedi, da jaz bom letel le en let, in sicer tisti, ki ga poznajo vse tiče. Zdaj se flamingu zasmejo vse vrane, ki so se zbrale okolu tovarišice, ter pravijo: kako bo fla¬ mingo premagal vrano, on, ki zna le en let, 24 njo, ki jih zna še sto? Z enim izmed stoterih letov bo vrana flaminga prekusila, naj bo ta kterikoli. Potem letita vrana in flamingo, flamingo v enem letu, vrana s stoterimi, in vsaki je ka¬ zal svojo umetalnost, da so se jima vsi čudili. Vrane vidijo mnogotere lete svoje sorodnice, pa se začno veseliti, priglasovati, in zmerjati fla¬ minge; v tem so sedale na zemljo, viškovale na vrhunce dreves, kričale in tovarišice zmago vo¬ ščile. Zdaj začne flamingo polagoma kvišku iti, hotel je videti, kje je. Vrana to opazi, se za¬ leti kvišku, ter flaminga zad pusti. „FIamingo zaostaja!“ kriče vrane. Ko Flamingo to sliši, krene jo hitro proti zahodu. Vrana ne vidi ne hrihov, ne otokov, kamor bi sedla, kader bi se utrudila, pa jo začne skrbeti. Flamingo je pre¬ tekel vrano, letal okolu nje, in ko jo spet pre¬ leti, jo počaka, češ, doklej bo neki letela? Vrana prileti vsa utrujena k flamingu. Flamingo jo vidi premagano, pa bil je dober. Zato ji pravi: „Prej si naštela toliko načinov letanja, ter se izkazovala v toliko letih, kaj si jih zdaj poza¬ bila? Kako se imenuje ta let, ki ga zdaj letiš? S perotmi in kljunom se zmiraj dotikaš vode. 25 Kteri let je ta? Povej?" Vrana, oslabljena, s krilotmi po vodi plapoloča nesrečnica pravi: „Me, ki nam pravijo vrane, se obnašamo vranje. Flamingo, prosim te, usmili se me; prinesi me konec vode.“ Vsa izmučena pada vrana v morje. Flamingo ji de: „Spomni se, vrana, kako si se hvalila, in dejala: sto in en let letim, da me prekosiš, kako je pa to, da si zdaj v morje pala?“ Vrana, v smrtnem strahu, odgovori: „Ostanki z mize so me tako napuhnili. da sem se imela za božjo tico, da sem tovarišice svoje za¬ ničevala, in še druge plemenite tiče. Za svoje življenje te prosim, flamingo, če zdrava pridem na suho, ne bom nikogar več prezirala. Reši me te usode." Nesrečnico, nezavedno, premo¬ čeno, tonečo, prime flamingo z nogami, potegne kvišku, dene si jo na hrbet, ter leti ž njo na kraj, s kterega sta zletela za stavo. Tako je vrana spoznala svojo nemoč, ter se ponižnila. O p a ž n j a. Živalska bitja v indovskih bas¬ nih se vedejo tako zelo človeški, da bi jili lahko zamenil z umnimi osebami. Te njihov posebni znam. Stoji ta basen v Matabharati VIII (III. 66) v. 1882. (Gl. Pančat. I. 311). 26 Obotavljavka. a velikem ribniku so lepo skupaj živele tri prijateljice s svojimi družicami. Ena izmed ti’i}eh prijateljic je videla v. prihodnost, ena svet v ne¬ varnosti, ena pa se rada obotavljala. Nekega dne so jeli ribiči vodo izpuščati iz ribnika. Daleko- vidka opazi kako voda odjema, pa se prestraši, ter dene onima: „Tu se nam bliža nevarnost, nam in vsem povodnicam. Pojdimo drugam, do¬ kler nam ni pot zaprta, saj vesta, da po suhem ne moremo plavati . 11 Obotavljavka odvrne: „Kar praviš, je res; a po mojem trdnem prepričanju nam ni treba hiteti“. Zdaj se oglasi dobrosvet- nica, ter reče dalekovidki: „Kader pride res ne¬ varnost, bom že jaz ukrenila, da bo prav". Ko dalekovidka to sliši, zapusti ribnik, ter se da vodi nesti v drugi. Iz ribnika odteče polagoma vsa voda, in ribiči so zlahkoma ribe lovili. Med polovljenimi ribami je bila tudi obotavljavka. Ribe pospravijo in med njimi je bila tudi do- brosvetnica, ki se je pa vsa mirna zadržala. Ri¬ biči jaraejo ribe prati in snažiti. Ribič pograbi tudi dobrosvetnico. Ker misli, da je mrtva, je 27 ne ubije poprej. Dobrosvetnica, kakor se čuti, da je v vodi, zrepne ter uide. Neumna obotav- ljavka, slaboglavka, pa je v nevarnosti izgubila pamet, ter poginola. Tako se pogubi, kdor pravi čas zamudi. Kdor koj najboljšega ne stori, ampak se zavrača na svojo spretnost, pride v nevarnost, kakor dobrosvetnica. Prihodnovidka in dobro¬ svetnica, le tema dvema je dobro: obotavljavka pogine. (P. I. 243.) Želva in lisica. Hivita lisica ugleda želvo, ter bi jo rada pojela; a želva ima glavo skrito in vse štiri noge. Lisica jo toraj draži, da bi želva Sprego¬ vorila, ter ji reče: neumnica. Lisica jo grize in grize, pa ne more skozi roženo črepino. Praša jo, kako da je tako trda. Želva ji odgovori: od solnčne vročine, ko sem letela po zraku; le nesi me v vodo, pa se bom omehčala. Zvita lisica jo res nese, ter jo drži v vodi. „No, ali ti je koža že mehka?" „Že“, odvrne želva, „le tam ne, kjer držiš." Lisica jo izpusti, že se potopi, in pravi: neumnica. (P. I. 240.) 28 Tiger in brahmanee. Ubogi brahmanee sreča tigra s šterimi lisicami. Brahmanee se veseli, da bo konec nje¬ govega revnega življenja, zato mu gre naravnost naproti. Tiger se čudi, ter praša, od kod ima to predrznost. Brahmanee mu pove, da zavoljo ubožtva pride k njemu, naj ga poje. Tiger se usmili ubožnega brahmanea, da mu pri sebi sta¬ novati, ter mu prinaša dragocenosti, ki jih je dobil pri umorjenih ljudeh. Brahmanee jih proda in obogati. Tiger je zmeraj veči prijatelj brah- mancu, zanemarja lov in lisice trpe pomanjkanje. Lisice hočejo brahmanea s pota spraviti. Zatoraj ga svare, naj ne upa ljudem, da so hudobni, in da ta brahmanee ga bo pri kosilu umoril. Tiger verjame prekanjenosti lisic. Nato gredo lisice k brahmancu, pravijo mu: tiger bi rad pokusil jedi, ki jih on je. Brahmanee, ki nič hudega ne misli, pripravi kosilo kakor za ljudi, s poprom, soljo, čebulovc .... in drugo zabeljo. Tako priprav¬ ljeno jo nese tigru. Tiger zaduha nenavadno zabel, pa jame sumnjati o brahmančevi zvestobi, in verjeti lisicama. Tiger veli lisicam naj jed 29 ' pokusijo, te pa se zgroze, in nato raztrga tiger brahmanca. Opazka. Deni na mesto tigra kralja, na mesto lisic njegove ministre, pa imaš v tej basni kos dvorskih spletek v palači despotnega vla¬ darja. Ljudstvo si je smelo dogajaj pripovedo¬ vati le v tej obliki. Razen tega ima basen v sebi tudi nravno pravilo. Da se dajo ljudje zve¬ rem žreti, to v budbovskih legendah ni nič čudnega. Tiger zastopa tu kralja živali, leva, ker je bengalski tiger hujši in močnejši. (P. I. 2.32). Sokol in kokoš. šokol očita kokoši, 'tla je ljudem nehva¬ ležna, ki jo vsaki dan tako pitajo, pa se jih vendar ogiba, in od njih zletava, ter se silno brani, kader jo love. „Jaz sem ves drugačen 11 , pravi sokol; „hvaležen sem jim za najmanjšo skrb, lovim zanje, ter jim na roko priletim, ka- derkoli me pokličejo". „Res je takisto, kakor praviš", odvrne kokoš, „pa jaz tudi nisem videla sokola, ki bi se bil na ražnju pekel ali v ponvi cvrl". 30 Opazka. Tu je pojasnjen uzrok, čemu se pitajo nektere živali, nektere za delo, druge za hrano. (P. I. 228 ). Složni kljunači. iflv ljunač reši sebe in svoje tovariše, ki vsi so bili vjeti v mreži, ker jim tako-le svetuje: »Prijatelji, vsaki izmed nas ima glavo v zanki, in nihče izmed nas se ne reši, ako ho mrežo vsaki sam zase vlekel in trgal. Vsi skupaj se uprimo, in vsi naenkrat kvišku zletimo: tako se bomo rešili." Res store tako. Upro se, zlete in lete na grm, na kterem se lahko oslobodijo mreže, čez nekoliko časa opazi kljunač, da se nekteri tovarišev prepirajo, zato jih popusti ter se odstrani od njih, češ, kjer se prepirajo, tam se ničesar ne posreči, ampak še ono, kar je, v šibre leti. S svojimi prijatelji se napoti toraj dalje. Ne trpi dolgo, pa se spet vjamejo tičarju v mrežo. Prepirajo se, in tičar je že pri njih. Zdaj višknejo na visoko drevo. Popotnik praša tičarja, čemu da za tiči leti. Tičar mu odgovori, 31 da so mu tiči mrežo odnesli, in da če se bodo prepirali, kakor so se, dobi z mrežo tudi še nekaj tičev nazaj. (P. I. 305) Lomas in Palita .*) Judhištira.**) Slišati želim tvoj svet ju¬ naški Bharatid, kako je kralj gospodar svojim čutom od sovražnikov obdani, vedoč pravo in ko¬ ristno, izkušen v pismih o pravici. Prašam te, o predobri Kurnid, povej mi to, kako se ima kralj obnašati, kader mu prete mnogi sovražniki: vse to želim slišati po vrsti. Prav veliko sovraž¬ nikov, poprej razsrjenih, izkušajo iz zasede uni¬ čiti kralja, ki je v nesreči. Kako bi se mogel ta sam, šibak, brez pomočnika, na vseh straneh od močnih preganjan, pokoncu uzdržati? Kako spozna prijatelja po čem sovražnika? in kako *) Jndovska politična basen, obsegajoča nauke o „državoumju.“ (Mahabharata XII (III. 539) v. 4930). P. 1. 545 — 559. Krščanski čitatelj bo sam čutil mrzlo se¬ bičnost budhoiudskega verstva. **) Judhistira, sin Dharme (boga pravice), kralj Panduidov, je moral pobeči iz svojega kraljestva. A ko je bil premagal Kurušde, se je spet vrnol na svoj prestol. 32 se mora obnašati sovražnik in prijatelj v tej pri¬ ložnosti ? Kako je ravnati s človekom, ki se je izkazal prijatelja, in kako z onim, ki se je iz- prevrgel v sovražnika? in ktero ravnanje mu bo koristilo ? S kom naj živi v razdvoju, in s kom naj sklepa zveze ? Ali kako se ima, dasitudi mo¬ gočen, obvesti sredi sovražnikov? To je najteže delo izmed vseh del, o mučitelj sovražnikov! Nihče tega ne more znaniti — celo poslušavcev najti je težko — razen zvestemu, strastim svo¬ jim zapovedujočemu Bhišmu, sinu TUntanovemu. To, o velesrečni si izpreiskal, za to mi vse to povej! Bhišma. To prašanje tvoje o Judišthira, je tebi primerno, ter ti blagor prinaša. Poslnšaj o sin, popolni skrivnostni nauk za zle usode. Sovražnik se spoprijatelji, in prijatelj se usov- raži. Ako se ravnaš po koristi, se je zmeraj drugače ravnati. Za koristjo gredoč, bodi zaupljiv ali sovražljiv; kadar se imaš odločiti, kaj imaš storiti ali opustiti, natanko premisli kraj in čas. Kader razumni iščejo svoje koristi, morajo skle¬ pati pogodbe, in celo s svojimi sovražniki se je pobotati, ker treba je varovati svoje življenje, o 33 Bharatid! Zakaj kteri človek se po neumnem s sovražniki nikdar ne pobota, ne doseže nikoli svojega namena, in ne koristi, o Bharatid! Kdor pa se s sovražnikom zveže in sovraži s prija¬ teljem, gledajoč le na to, kar je namenu pri¬ merno, ta doseže velik dobiček. Tu pripovedujejo tudi to staro zgodbo, po¬ govor mačka in miši pod svetim figovim drevesom. V velikem gozdu je bilo veliko sveto figovo drevo, opleteno z obilnim rastlinjem, pokrito s tolpami tičev, bogato z vejami, ki je dajalo hladno senco, kakor oblak, in serce razveseljevalo, drevo, rastoče v gozdu, polnem kač in zveri. V znožju tega drevesa si je napravila prav razumna miš Palita (siva) luknjo s sto durmi, ter je stanovala v nji. Na veji tega drevesa je veselo prebival maček Lomas (kosmati), ki je veliko tic polovil in pojel. Semkaj je hodil Čandala,') ki je v gozdu *) Čandale so na Indovskem najnižja človeška bitja, ki ne spadajo v nobeno kasto, in kterili dotik vsaoega one- čisti. Na njih vodnjake privezajo konjsko ali oslovsko kost v znamenje, da tu prebivajo „nečisti“ čandale, „najpre- grešnejše" človečine. Razne pravljice in povesti. 3 34 domaril, s pastjo, kader jo solnce zašlo. Tu je porazstavil svoje konope, pletene iz čreves, odešel zadovoljen domov, prespal noč, zjutraj zgodaj pa spet prišel. Ponoči se je ujelo vselej veliko div¬ jih živali. Nekoč se iz neprevidnosti v zanke ujame tudi mačka. Ko je Pulita videla svojo smrtno sovražnico tako zadrgnjeno, je šla prav brezskrbno iz luknje ter skakala in hodila po gozdu in hrane iskala. Najde vabo, stopi na past, ter je vabo. V tem se ozre, pa vidi blizu druzega strašnega sovražnika, ihneonoma, hitro¬ nogega, rdečeokega z imenom Harita (zeleni). Brž je bil pritekel, ker ga je vabil mišji duh. Ob enem ugleda Palita na veji tretjega sovraž¬ nika, sovo, ostrokljuno, poročevavo, z imenom Čandraka (mali mesec, pavje oko). Palita vidi ihneomona in sovo, ter jame takole premišljevati: „Kako je ravnati človeku, ki si hoče dobro, v toliki nesreči, ko mu smrt preti, in ga nevarnost povsod obdaja?" Strah je bilo Palito, saj je med vsemi izgubami naj veča izguba življenje. „Ako smuknem hitro v zemljo, požrl me bo Harita (i), ako tukaj ostanem požre me Čandraka (s), Lomas (m) pa, ako se izmota. A pameten se ne sme 35 dati zmesti; izkušala bom rešiti si življenje, ker znam pisma o pravilih razumnega življenja. Za¬ tekla se bom k Lomasu (m) ker ni druge po¬ moči. Ta moj sovražnik je tudi v stiski, in jaz mu morem veliko pomagati. Kako si bom pa re¬ šila življenje, ker me preganjajo trije sovražniki? Prav zato se bom obrnila k Lomasu (m). Ako mu dopovem, koliko dobička ima, ako se z menoj zveže, morda mi pomaga, ker je sam nesrečen. Mogočnjak — pravijo učeniki — ki ima braniti svoje življenje, se mora v nesreči okleniti tudi zaničevanega sovražnika. Zakaj boljši je razumen sovražnik, ko neumen prijatelj. Moje življenje pa viši od tega sovražnika Lomasa (m). Dobro, po¬ vedala mu bom pomoček, s katerim se bo mogel rešiti." Tako je premišljevala Palita sovražnikovo mišljenje. Nato prijazno de Lomasu (m): „ Pri¬ jateljski te nagovorim: Živiš li Lomasa? kajti jaz ti privošim življenje; naju obeli sreča je tesno zvezana. Nič se ne boj, ljubi moj. Živel boš, kakor boš hotel. Rešila te bom, ako me ne boš umoril. Je pomoček, ne težko izpeljiv, s kterim si prostost pridobiš. Ta pomoček sem 36 našla jaz, duha semtertje prevračajoča, na tvojo korist in mojo. Ta Harita (i) in ta čandraka (s) si ne upata blizu, zato sem še cela. Krohtajoča vrtečih oči me gleda hudobna Harita (s) sedeča na veji, nje se zelo bojim. Na sedem stopajev se stori prijateljstvo med dobrim pravijo. Ti si moj pametni prijatelj. Vidiš, ti si ne moreš ko- nope razvezati brez mene. Odvezala ti jih bom konope, ako me ne raniš. Ti stanuješ v vrhu dre¬ vesa, jaz prebivam v njegovih koreninah. Oba sva že dolgo pri tem drevesu, kakor veš. Komur nihče ne zaupa, in kdor nikomur ne zaupa, oba sta v strahu, in pametni se jima posmehujejo. Zatoraj naj vlada ljubezen med nama; večna zveza bodi med nama. Pametni pa tudi grajajo ako se zamudi pravi čas koristi. Poslušaj, da ti povem, kako je združena najuna korist. Jaz želim da živiš, ti želiš da živim. Človek preplava s hlodom veliko reko: on je pripravil hlod na drugo stran, hlod pa je njega pripravil na drugo stran. Prav taka medsebojna zveza bo med nama. Jaz bom tebe rešila, ti pa mene.“ Nato odvrne razumni, zgovorni, ostrozo- bih, svetlogledi Lomas (m) tudi uljudno in pri- 37 jazno: „Potrdim to, ljuba moja. Blagor ti bodi, da mi želiš življenje rešiti. Ako veš pomoči, po¬ magaj preč, zakaj meni je hudo in tebi še hujše; a dva, ki sta v nesreči, se morata sporazumeti in to brez odloga. Storil bom, okoličnosti pri¬ merno, da se doseže namen, gospa. Kader bom iz stiske, tvoje delo ne bo izgubljeno. Jaz sem tvoj služabnik, učenec. Udam se tvoji zapovedi, ter prosim pomoči pri tebi.“ Palita pravi Lomasu (m), ki se ji je pod¬ vrgel, te le koristne in stvarne besede: „Da si lepo govoril, se ne čudim pri tvojih vrstnikih, Zdaj sliši, ktero pot sem si izmislila v najuno rešenje. Jaz pojdem k tebi; hudo se bojim Ha- rite (i); varuj me, ne umori me, jaz te morem rešiti. Tudi Čandrake (s) me takisto obvaruj, kajti grdavž me hoče. Razglodala ti bom vezi, prijatelj, prisegam ti resnično.“ Lomasa (m) je slišal primerni ta govor. Prijazno in častitljivo pogleda k Paliti. Hitro premisli, nato pa de: „Pojdi hitro semkaj. Dobro došla! Prijateljica si mi, tako draga, kakor drago mi je življenje. S tvojo milostjo, modra, dosežem življenje. Kar bom mogel storiti, le zapovej, sto- 38 ril bom; zveza, prijateljica, bodi med nama. Te nevarnosti oproščen, bom s vsemi svojimi pri¬ jatelji in sorodniki vse storil, karkoli ti bo ljubo in koristno: izkazoval ti bom ljubezen, in povračal dobroto. Povračevavec pa, ako tudi veliko stori, se ne sveti tako, kakor oni, ki je prvi dobro storil. Ta stori dobro delo, drugi ga pa le pla¬ čuje. “ Palita se Zaupno izroči naročaju krivičnika Lomasa. Palita se ga je pritiskala na prsi, kakor na očetove ali materine prsi. Ko Harita (i) in čandraka (s) to vidita, namreč, da Palita počiva v Lomasovih (m) rokah, izgubita vse upanje, čudita se, prestrašita se, ko vidita tako prija¬ teljstvo, ter hitro odideta v svoja stanovališča. Palita gloje vezi, tiščeča se Lomasa (m). Lomas nejevoljen dolzega ujetja, in videč, da se ji ne mudi glodati, jo priganja: „Čemu ne hitiš ljuba? Čemu si tako unemarna, ki si dosegla svoj na¬ men? Ne bodi nehvaležna, razgrizi vezi, preden pride lovec!“ Razumna Palita, ker je mislila na svojo korist, odgovori nepremišljenemu Lomosu (m): „Le molči, ljubi. Tebi se ne mudi, in bati se ti 89 tudi ni treba. Jaz sem tu, ki vem pravi čas; kader pride, ne bom ga zgrešila. Delo, o nepra¬ vem času storjeno, ne prinaša koristi; ako se pa stori pravi trenutek, veliko hasni. Ko bi te nepravi čas, bi bila sama v nevarnosti. Zatoraj počakaj! čemu tako hitiš! prijatelj moj? Kadar vidim, da prihaja Čandala, z nožem v roki, ta¬ krat ti bom pregrizla konope. Takrat oproščen, boš skočil na drevo, ker ne boš na nič druzega mislil, kakor na svoje življenje. Kader odbežiš na vejo, takrat pohitim v gIobanjo.“ Lomas(m), po življenju strežoč, in razumev- ši pomen besedi, pravi hitro: „Tako ne strežejo dobri. Kakor sem te hitro rešil jaz, tako bi bila morala tudi ti mene. Napni se, da bova rešena. Ako se češ pa obotavljati, ker se spominjaš na- junega poprejšnjega spvražtva, to pomisli, hu- dodelka, svojo očitno smrt, ki ti je pretila. Ako sem poprej nevede kaj hudega storil, ne misli na ono; prosim te odpuščanja; milostna mi bodi.“ Nato odgovori Palita, vešča v pismih, to pametno besedo: „Ako je pridobiti nevaren pri¬ jatelj, prijatelj, zvezan z nevarnostjo, to je treba oprezno ravnati, kakor se oprezno vleče roka iz 40 kačjega golta. Kdor se zveže z mogočnim, pa ne pazi, ima tak dobiček, kakor bi bil kaj nezdra¬ vega jel. Nihče ni sovražnik zavoljo ničesar, in nihče ni prijatelj zavoljo nič; le korist dela pri¬ jatelje in sovražnike. Z dobičkom se lovi dobiček, kakor divji sloni z ukročenimi; in nihče se ne briga, kader je storjeno, kar je imel storiti, za onega, ki je storil. Zatoraj se mora veleti, da se tako stori, da potlej nič storiti ne ostane. Ta hip me ne moreš ujeti, ker se bojiš čandale, ker misliš le, kako bi pobegel. Veči del plete¬ nine je zglojen, le en konopje; tega bom tudi zgrizla, toraj ne skrbi!“ Tako sta govorila, oba v enaki nevarnosti, vso noč. Lomaja je bilo strah. Zjutraj se prika¬ že pokvečeni, črnorjavi, debeloplečni, kuštravi, od psov obdani, ostrouhi, velikoustni, umazani, grozni Čandala z imenom Parigha (bit, kij), z nožem v roki. Ko Lomas ugleda tega hlapca; poslanega od Jame (smrti), se praša boječe: „Kaj bo zdaj storiti ?“ Pa tudi junaška Harita (i) čandraka (s) sta se tresla pred tem čandalo. Ta hip se Paliti ni bilo bati ničesar, zato prekolje vez Lomasu (m) a ta je hipoma skočil na figovo drevo. 41 Palita, rešena iz smrtne nevarnosti po svojem smertnem sovražniku, steče v svojo luknjo. Čan- dala uzdigne past, ogleda si jo, ozre se okolu, postoji, potem pa gre domov. Ko je jelo Lomasu(m) na drevesu primanj¬ kovati hrane dejal je Paliti. „Še besede mi nisi privoščila, tako hitro si pobegnila. O meni po¬ božnem, hvaležnim, poštenim, nihče ne sumnja. Zakaj ne prideš k meni; kakor pride prijatelj k prijateljici, saj veš, kako si se mi zaupalar in kako si mi življenje rešila. Kdor si je prija¬ teljev pridobil, pa ž njimi ne obči, tak norec nima prijatelja tudi ne v stiski. Izkazala si mi do¬ broto, o prijateljica. Pokaj se z mano ne veseliš, ki sem tvoj tovariš? Vsi prijatelji, vsi sorodniki, znanci, ki jih imam, te bodo častili, kakor uče¬ nec ljubljenega učitelja; tudi jaz te bom spo¬ štoval. Kako bi ne čislal one, kterim imam zahvaliti življenje? Ti boš gospodinja mojemu telesu in moji hiši, in bodi mi zapovednica v vseh rečeh, kakor mati me vladaj. To ti prisegam pri svojem življenju. Po modrosti si pravi Usanas*), tvoja *) Usanas (SukraJ je bil velik učenjak in modrijan in postavodatelj. 42 moč nas je obladala. Ti si previdena s svetom in močjo, ki si mi danes podarila življenje. “ Palita, od Lomasa(m) tako laskavo nagovor¬ jena, vedoča še boljši svet, pohlevno in samoko- ristno: „Kar si rekel po pravici, sem slišala, o Lomas. Izvedi tudi ti, kaj se meni pravo zdi. Prijatelje treba dobro poznati, in sovražnike dobro izvideti. Ta nauk modrih je na tem svetu prav tenak. Prijatelji se kažejo v podobah so¬ vražnikov, in sovražniki v podobah prijateljev, Ne spoznaš jih, ako so zvezani med sabo in ako jih vlada jeza ali sovražtvo. Nikjer ni prijatelja sploh, prav tako ni sovražnika. Gledajo na pri¬ merno, na koristno in takrat se delajo prijatelji in sovražniki. Kdor vidi, da ima korist dokler ta ali ta živi, in je nima, kader ga ni, dotlej mu bo prijatelj, dokler se nasprotno ne zgodi- Ni trdnega prijateljstva, ni nespremenljivega so- vražtva; kakor se izpreminja korist, tako se iz- preminja prijatelj in sovražnik. Ako se izpreminja okolščina, izpreminja se prijatelj v sovražnika, sovražnik v prijatelja; zakaj lastni dobiček je najmočnejša moč. Kdor prijatelju zaupa, in so¬ vražniku ne zaupa, ne ločeč koristnih okolnosti, 43 njega pamet je brez moči. Neprijateljskim ne zaupaj nikdar, a tudi prijateljskim ne zaupaj. Ne¬ varnost, ki je uzrasla po zaupljivosti, uniči do ko¬ renine. Po razmerah koristi nastanejo oče, mati, stric, sorodniki, znanci; svet skrbi le zase; vidiš kolika je moč sebičnosti. Tako je navadno pla¬ čilo, da sovražnik pograbi človeka, ki ga je (sovražnika) oslobodil. Ti si prišel s tega figo¬ vega drevesa, iz svojega stanovališča, ter iz lah- komišljenosti niti spoznal nastavljene pasti; ako si lahkomišljen, do samega sebe, pa do drugih ne boš? Zatorej lahkomišljenec gotovo vse uniči, kar je prav. In kar se tiče tvojih medenih besedi, o ljubi moj, sliši kaj dela pri¬ jatelje. Iz namena se naredi prijateljstvo, iz namena sovražtvo. Po dobičku hrepeni svet živili. Družba telesnih bratov, moža in žene počiva na medsebojni koristi. Na svetu ne poznam nobene ljubezni, ki bi ne bila iz namena*). Ta ti bo *) Vidi se nopremotljivi razloček med poganstvom in krščanstvom; tam ledena sebičnost, grozna samoljub- nost, tu požrtvovna ljubezen človeštvo, verujoče tako o- krutne nauke, srečno biti ne more. Mora podlecim ocnejše- jnu. Zato so Judi sužnji, nič ko podli sužnji na kterih vernost in zvestoba v sto pridadill ni moč ne enkrat za¬ nesti se. Ta Črtica iz pidovskega življenja ostane vendar, 44 prijatelj zavoljo daril, drugi iz drugih ozirov; človek ljubi le iz uzroka. Med nama je nastalo prijateljstvo o priložnosti, in je trpelo iz pose¬ bnega uzroka. Je li to uzrok, da me imaš rad — da požreti? Tudi kar se tega tiče, sva pa¬ metna: čas izpremeni uzrok; sebičnost se ravna po času; modri pozna svojo korist; svet se ra¬ vna po modrem. Kaj tacega ne bi mi smel go¬ voriti, meni, ki poznam svojo korist. Ker ti je zdaj prav dobro, toraj se ta uzrok ljubezni ne sklada z okoličnostmi. Zatoraj ne odstopim od lastne koristi ne v miru, ne v vojski. Kdor je ta hip prijatelj, ki je bil ravno kar še sovražnik, in ta trenotek sovražnik, ki je bil malo prej še prijatelj, tak je podoben oblaku, čigar oblike se izpreminjajo vsaki čas : vidiš hitri premen okol- nosti! Dotlej je bilo prijateljstvo med nama. dokler je bil uzrok zato; žnjim, z okolnostmi, zvezanim uzrokom, je prešlo tudi prijateljstvo. Ti, ki si mi sovražnik po rodu, si mi bil pri¬ jatelj v primernih okolnostih. To dejanje je pri kraju; narava se vrača k sovražniku. Kako bi podu&na, seveda, v nasprotnem smislu; razen tega se tudi v krščanstvu" nahaja dokaj tacega mišljenja 45 mogla jaz, ki vem pravila razumnosti, iti v tvoje žarke? Povej mi to! s tvojo močjo sem rešena, takisto ti z mojo. Ko sva drugi drugemu odslu¬ žila, ni zveze več med nama. Ti si dosegel svoj namen, jaz tudi. Ti nimaš z mano zdaj druzega namena, kakor da bi me pojel; jaz sim ti jed, ti si moj jedec; jaz sem slaba, ti si močna. Na¬ ma ni zveze, prerazlična in preneenaka je najuna moč, spoštovanje dobivam pred tvojo modrostjo, da me vabiš v požretje. Ti si lačen, hrane nisi našel, in zdaj bi mene rad. Kar govoriš o miru in prijateljstvu, ki bi obstajalo kakor med ženo in med otrokom, je le, da bi me premotil. Ali to prijatelj se mene prime. Ako me pri tebi vidi tvoja ljuba žena in tvoji otroci, čemu bi me ne pojeli? morda iz zgolj veselja, ali zgolj lju¬ bezni do tebe! Nikoli ne pojdem s teboj. Ni uzroka zvezi. Srečo mi vošči, da si rešen, ako še pomniš dobrote. Kteri pameten pojde v bli¬ žino sestradenega sovražnika! Grem, pa še iz daljave se te bom bala. Zdravstvuj, prijatelj moj. S teboj se več ne snidem; tega le ne misli, Lo- mas. Ako najdeš prezaupljivega, neprevidnega, lahko mišljenega, pri njem se ti morda posreči. 46 Bližava mogočnjaka se nikoli ne priporoča; celo krotkega hudobneža, ako je močan, se moram zmeraj bati. Ako ne gledaš na svojo sebičnost, povej, kaj bi ti mogla storiti? Vse ti bom rada dala, a življenja svojega nikdar. Zavoljo življenja pusti otroka, kraljestvo, in premoženje in vse dragocenosti; izgubi vse imetje, le življenje va¬ ruj. Blago in premoženje se vrača k lastnikom, ne tako življenje." Ker je Lomas(m) slišal očitanja Palite v tako jasnih besedah, se je sramoval. Zato reče Paliti: „Prisegam ti: Grajaš me ko nezvestega prijatelja. Spoznavi tvojo modrost, da si nekaj drugih misli od mojih, in misliš na moj blagor. A ne umevaj me krivo dobrotnica! Od tebe imam prijateljstvo, ki je nastalo s tem, da si mi daro¬ vala življenje. Vem postavo, poznam čednost. Jaz ljubim svoje prijatelje, in najbolj sem tebi udan. Prav iz tega uzroka, o dobrotnica, hodi z menoj. Ako ti zapoveš, pustim življenje jaz in usi moji sorodniki. Pametni so videli, da je sme¬ ti zanašati se na razumne, kakor sem jaz. Zavoljo tega ne skrbi, znanka resnične pravice. 47 Globokomisleča Palita, tako silno hvaljena od Lomasa(m), je odgovorila takole: „Dober si. Uzroke sem tudi slišala. Ne zaupam, tudi prija¬ telju ne. Ne š hvalo ne z blagom se me ne po¬ lastiš. Pametni tovariš, ne hodijo brez uzroka v oblast sovražnikovo. Zapopad vseh pismi o ži¬ vljenja modrosti izrazuje besede: nezaupanje; nezaupati ljudem, se pravi, najbolje skrbeti zase. Kteri ne zaupajo, onih sovražniki ne ujamejo, ki pa zaupajo, oni jim pridejo v roke, akoravno so ti močni, oni slabi. Pred teboj, Lomas, moram svoje življenje varovati vsaki čas; ti pa svoje varuj pred grešnim ČandaIo.“ Lomas se je prestrašil razumnosti Palitine. Zato hitro zapusti ono vejevje. Modra Palita pa si je izbrala drugo prebivanje. Tako je mala, slaba, toda modra Palita še veliko prav močnih sovražnikov ukanila. Celo s sovražnikom se zveži, ako ti more pomagati. Maček in miš sta se re¬ šila z medsebojno pomočjo. .48 Lisica in lev. -Liev sreča lisico, jo ugrabi, in jo hoče po¬ žreti. Lisica pravi; „Saj vidiš, da od mene ne boš sit. Pokazala ti pa bom debelega človeka, njega boš sit.“ Lev privoli v to. Lisica ga pelje na kraj pokrite jame, a na drugi strani je sedel človek, h kteremu se je moglo priti le čez jamo. Ko ta človeka ugleda, de lisici: „Bojim se, mo¬ litev tega človeka mi bo škodila". „Ne bodi stra- hosrčen", odvrne lisica, „tvoj greh bo kaznovan še le na tvojem sinu ali unuku; ') le utolaži si lakoto, do unuka je še daleč; kaj moreš ti zanj skrbeti, če neče pameten biti?" Lev se da pre¬ govoriti, skoči na drugi rob jame, ter pade vanjo. Lisica stopi k jami, ter gleda leva. Ta ji de: „Saj si mi rekla, da kazen ne bo zadela mene, ampak mojega unuka". „Res j e “, odvrne lisica, „tvoj stari oče je že grešil, in zanj se ti po¬ koriš". Lev pravi: „ Očetje jedo kiselo grozdje, otroke pa skomina". 2 ) „A, tako?" meni lisica; „čemu poprej nisi mislil na to?" fP. I. 184). ‘) Exod. 20. 5. 2 ) Ezekiel 18. 2. 49 Opazka. Basen ta se nahaja prvotno v nekem hebrejskem delu iz 10. stoletja. Čemu se nahajajo v nji taki reki? Uzroka bo iskati v talmudu. Iz malega raste veliko. UT mestu Santapuri je živel kralj Visara- daraja. Ta je močno želel odebeleti in otolsteti. Praša zdravnike, kteri pomočki bi mu pomogli v to. Zdravniki mu priporočajo mesojejo. Kralj zapove lovcem, naj gredo vsaki dan v gozd in naj mu nalove divjačine. Deževnega dne pa lov¬ cem ni bilo mogoče divjadi priti na sled. Le sat medu so našli. Prineso ga kralju. Kralj z ve¬ seljem je med. Pri j e j i mu pade na tla kaplja medu. Nato kapljo sede muha. Pride kuščar in poje muho. Na kuščarja skoči kraljevi maček. Na mačka se vrže pes prvega kraljevega lovca. Kralj udrihne s palico po psu. S tem se zameri svojemu lovcu in lovec govori grobo proti kralju. Kralj se razjari, ter ukaže lovca bičati. To pa razjezi lovčeve tovariše; ti se upro kralju, ple- 4 Razne pravljice in povesti. 50 nijo mesto, in naposled mesto zažgo. Tako je nastala iz malenkosti velika nesreča. (P. I. 190). Labud in krokar. M JVla drevesu sedita labud in krokar. Pride popotnik, pa leže pod drevo. Dobrotni labud raz¬ grne svoje peroti, da bi popotniku delal senco in da bi ga soluce ne peklo. Zdaj speči popotnik zdeha. V tem krokar nekaj na popotnika pasti pusti in odleti. Popotnik se zbudi, pogleda kvišku in ko ugleda labuda, ga ustreli. Opazka. Vsaki misli pri tej basni na slo¬ venski pregovor: dobrota je sirota. Ne spominja D tudi na oslepelega Tobijo V Sploh je mnogo takih basen in pravljic indovskobudhovskih, ki cikajo od blizu ali od daleč na dogodbe iz svetili bukev. (P. I. 227). Črepaha in ščipavec. v ip Tarepaha je živela prav prijateljski s šči- pavcem. Potujeta skupaj v drugo deželo. Treba 51 jima je preplavati reko. Črepaha rižarne ščipavca na hrbet, in tako ga prenese. Naenkrat čuti čre paha, da jo ščipavec bode. črepaha mu očita, da je nehvaležen, a ščipavec ji odvrne, da nje¬ gova narava ga sili bosti, bodi prijatelja ali sov¬ ražnika. Črepaha iz tega spozna, da pegiba, kdor se meša s hudobnimi. (P. I. 223). Mrtvečeva plača. iDogat mož jezdi skozi gozd. Tu vidi dva človeka, ki sta mrliča na drevo obesila, ter ga grdo pretepala. Praša ju, kaj jima je storil, da tako ž njim ravnata. Odgovorita: „Dolžan nama je še, izplačujeva se“. Mož plača in mrliča po¬ koplje. Leta teko in teko; mož oboža. V njego¬ vem mestu pa je bil premožen mož, ki je imel edino hčer, in ktero bi bil rad omožil, pa je ni mogel, ker pet mož ji je ženitno noč umrlo, in zdaj je nihče ne mara, še blizu ne pride. Bogati mož pomisli na tega obožanega, pa mu hčer po¬ nudi. Ta pravi, da si bo premislil, preden sprejme tako nevarno ponudbo. Nekega dne pride k njemu človek, ki se mu ponudi za hlapca. „Kako te 4 $ 52 čem v službo uzeti, ki sem tako ubog, da sam komaj živim? „Ne potrebujem ne plačila, ne hrane, le polovico premoženja mi daj, ki ga boš dobil.“ Pogovorita se. Hlapec mu svetuje, naj uzame ono bogato hčer. Zgodi se. Zenitno noč se ustopi hlapec pred vrata z mečem. Zdaj pri¬ leze kača nevesti iz ust, ter hoče pičiti soproga, hlapec pa ji odseka glavo, čez nekaj časa za¬ hteva polovico vsega premoženja. Res- razdele vse na polovico. Zdaj hoče hlapec tudi polovico žene odsekati si. Ko se pripravljajo na polov- ljenje, prilezi ji druga kača iz ust. Nato de hlapec: „Ta je zadnja; zdaj moreš brez nevar¬ nosti živeti s svojo ženo. Ne potrebujem pa od tebe nič. Jaz sem duh onega mrliča, ki si ga rešil sramote pretepa in ga pobožno pokopal. Opazka. Armenska ta pravljica spominja — v grobih obrisih — na svetopisemsko do- godbo, na ženo mladega lobije. (P. I. 219.) • . - Kraljevski uradnik. iprvi kraljevski uradnik jaha skozi gozd. Na potu pade v jamo. V tej jami so bili tudi 53 ujeti lev, opica, kača, ki so notri pali. Zdaj pride ubog drvar. Vidi jih, smilijo se mu, pa jih reši, Vsi mu obljubijo darilo, a najveee da¬ rilo prvi kraljevski uradnik. Drugi dan gre ubogi drvar v grad prvega kraljevskega uradnika po obljubljeno darilo. A ta uradnik je bil hudoben človek, ki je kraljeve podložne stiskal in odiral. Prvi kraljevski uradnik neče poznati drvarja, ki mu je bil življenje rešil. Ker pa drvar le večkrat pride, da ga trdi uradnik pretepsti tako hudo, da ga morajo domov peljati. Drvar gre spet v gozd po drva. Tu mu lev prižene deset oslov. Ker nikogar ni ponje, jih obdrži. Drugi dan gre spet v gozd po drva, a ker nima sekire, jih le počasi nabira. Zdaj pride opica, ter z zobmi in nohtmi toliko drvi nalomi, da jih morajo osli nositi. Tretji dan mu prinese kača, v znamenje, da mu je hvaležna, čudovit kamen, s kterim si pridobi veliko premoženja. Kralj hoče imeti ta kamen in ga drago odkupiti. Ko pa izve, kako ga je drvar dobil in kako je prvi kraljevski uradnik ravnal z ubogim drvarjem, dal je urad- 54 nika obesiti, a njega pouzdigne na njegovo mesto. Opazka. S to budhovsko pravljico se hoče pokazati nezvestoba ljudi, in hvaležnost živali — to se ve da si imamo predstavljati bud¬ hovsko indovsko življenje, po kterem človek člo¬ veka manj čisla od živali. (P. I. 250). J. Blasnikova tiskarna na Bregu v Ljubljani ima naprodaj sledeče knjige