69 KB119115 KB1516 KB2022Bizjak, AlešBizjak, IvoBizjak, IvoBizjak, VeraČrešnar, MatijaČrešnar, MatijaČrešnar, MatijaDolinar, NejcOman, DragoStrmčnik-Gulič, MiraSužnik, MajaTomažič, Simona1 spletni vir (1 datoteka PDF (599 str.))COBISSID:127318019ISBN:978-961-7169-30-0URN:URN:NBN:SI:doc-0NKHFZIAenslZavod za varstvo kulturne dediščine SlovenijeknjigeRogoza|Arheološko najdišče Rogoza je bilo raziskano ob gradnji avtoceste Slivnica–Miklavž. Odkritih je bilo več poselitvenih faz. Poselitev v času zgodnje bronaste dobe dokazuje lončenina, ki jo povezujemo s kulturnim krogom skupine Kisapostag. V čas pozne bronaste dobe sodi 33 objektov, grajenih z navpičnimi stebri oz. sohami. Za trdnost konstrukcije so bile pogosto uporabljene kamnite zagozde. Po kosih prežganega stenskega ometa in odtisih zabitih kolov v vrstah jam za sohe lahko sklepamo, da je jedro sten oblikoval preplet iz vejevja z navpičnim ali vodoravnim vpetjem, ki je bil nato zamazan z glino. Drobne najdbe ustanovitev rogoške naselbine postavljajo v čas prehoda Bd D/Ha A, njeno opustitev pa v mlajšežarnogrobiščno stopnjo Ha B1. Takšen relativno-kronološki razpon glede na trenutne absolutne datacije v srednji Evropi pomeni trajanje poselitve od približno 1200 pr. n. št. do pribl. 950 pr. n. št. V čas starejše železne dobe avtor uvršča štiri gomile z žganimi pokopi. Skromno srednjelatensko in poznolatensko gradivo izhaja verjetno iz naselbine v neposredni bližini. Tudi rimskodobno gradivo, ki sodi v čas od druge polovice 1. do konca 3. stoletja n. št., je bilo verjetno prineseno iz bližnje okolice, bodisi z geološkimi procesi bodisi s kmetijsko obdelavoTEXTknjigebooksSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia