233 KB36 KB291 KB37 KB200720262026Sande, LeaTroha, Tisaštevilka:1letnik:20str. 71-84DOI:10.4312/ars.20.1.71-84ISSN:1854-9632COBISSID_HOST:285299715URN:URN:NBN:SI:doc-1FRD608DenZaložba Univerze v LjubljaniArs et humanitasinhumanismlarge language modelsnehumanizemsamorevizijaself-revisionusklajevanje vrednotvalue alignmentvectorsvektorjiveliki jezikovni modeliWaluigi effectWaluigi učinekInhuman vectors|As the gap in capabilities between artificial neural networks and humans seems to be unavoidably closing, we are drowning in the incomprehensible buzz of hype, fear and denial. This technology, gradually developed over the last few decades, is often portrayed as something both altogether newborn and at the same time too abstract and alien to be considered human to any extent. Historically, antihumanist positions can be construed as more or less discrete deconstructions of humanist exceptionalism’s many manifestations, while still proceeding from its essentialist premises all the same. An attempt at stating this false dichotomy’s central problem anew, inhumanism is a distillation of the human rational core as the capacity-for and commitment-to continuous normative self-revision in the discursive space of reasons. In this paper we argue that there are meaningful similarities between how large language models (LLMs) and humans structure their respective images of the world, and that these similarities can inform our self-understanding and our commitments. To this end, we present a preliminary exploration of artificial neural networks as a mirror for humanity’s selfexamination, in view of the way LLMs’ latent spaces robustly embed semantic maps of meaning as vectors. The same process is at work with platform user data embeddings, materialized through informing the corporations’ counterintuitive algorithmic meta manoeuvres with massive quantities of vectorized behavioural data. In light of speculative insight into the metastability of LLMs’ semiotically encoded orientation, we see the volatility of LLMs’ vectorial value alignment not only as a challenge, but simultaneously as an opportunityKer se razlika v sposobnostih med umetnimi nevronskimi mrežami in ljudmi neizogibno zmanjšuje, se utapljamo v nerazumljivem vrvežu navdušenja, strahu in zanikanja. Tehnologija, ki se je postopoma razvijala v zadnjih nekaj desetletjih, se pogosto prikazuje kot nekaj povsem novega in hkrati preveč abstraktnega in tujega, da bi jo lahko v kakršni koli meri šteli za človeško. Zgodovinsko gledano lahko antihumanistična stališča razumemo kot bolj ali manj diskretne dekonstrukcije številnih manifestacij humanističnega izjemnosti, ki pa vseeno izhajajo iz njenih esencialističnih premis. Nehumanizem je poskus ponovne opredelitve osrednjega problema te lažne dihotomije in je destilacija človeškega racionalnega jedra kot sposobnosti in zavezanosti k neprekinjenemu normativnemu samoreviziranju v diskurzivnem prostoru razlogov. V tem članku trdimo, da obstajajo pomembne podobnosti med tem, kako veliki jezikovni modeli in ljudje strukturirajo naše podobe sveta, in da te podobnosti lahko vplivajo na naše razumevanje samih sebe in naše zaveze. V ta namen predstavljamo predhodno raziskavo umetnih nevronskih mrež kot ogledalo za samoanalizo človeštva, ob upoštevanju načina, kako veliki jezikovni modeli v svojih latentnih prostorih trdno vgrajujejo semantične zemljevide pomenov kot vektorje. Enak proces poteka pri vgrajevanju podatkov uporabnikov platforme, ki se materializirajo z obveščanjem protislovnih algoritmičnih meta manevrov korporacij z ogromnimi količinami vektorskih podatkov o vedenju. Glede na špekulativni vpogled v metastabilnost semiotsko kodirane usmeritve VJM, nestabilnost vektorske usklajenosti vrednosti VJM vidimo ne le kot izziv, ampak hkrati tudi kot priložnostTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta