5022 KB34 KB197320132006Al Sayegh-Petkovšek, SamarBatič, FrancRibarič-Lasnik, Cvetkaštevilka:80str. 55-63ISSN:0351-3114COBISSID:1797798URN:URN:NBN:SI:doc-343C3H57slBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut SlovenijeZbornik gozdarstva in lesarstvabiomonitoringonesnaženjePicea abiesSlovenijasmrekatermoelektrarna ŠoštanjBiomonitoring gozdnega ekosistema v imisijskem območju Termoelektrarne Šoštanj|The aim of the long standing forest ecosystem research was to asses the physiological state of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) on the basis ofthe needle biochemical parameters in the area infl uenced by sulphur emissions from the Šoštanj Thermal Power Plant (ŠTPP). The total sulphur content, photosynthetic pigments, ascorbic acid (vitamin C) and f -tocopherol(vitamin E) were analysed in current and one year old needles from the seventh whorl from the top in fi ve 60-100 year old spruce trees in autumn every year; the results of current needles are presented in this paper. Ten differently polluted sampling plots were selected in profile: Lajše, Topolšica, Laze, Veliki Vrh, Graška gora, Zavodnje, Brneško sedlo, Kramarica, Kope and Smrekovec. Dominant air pollutants were sulphur dioxides,nitrogen oxides and ozone. Results show that the condition of Norway spruce has improved since 1995 and particularly since 2000 due to installation of desulphurization devices on Units 4 and 5 of the TPPŠ, part ofunexplained fl uctuations in investigated parameters are most probably consequences of variations in climatic conditionsZ dolgoletnimi raziskavami gozdnega ekosistema smo želeli oceniti fi ziološko stanje smreke (Picea abies (L.) Karst.) na osnovi meritev fizioloških parametrov v iglicah smrek vplivnega območja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V članku prikazujemo rezultate meritev celokupnega žvepla, fotosintetskih pigmentov, askorbinske kisline (vitamin C) in ?-tokoferola (vitamin E) v iglicah tekočega letnika sedmega vretena 60- do 100-letnih smrek, vzorčenih v jesenskem obdobju tekočega leta. Izbranih je bilo 10 različno onesnaženih vzorčnih mest: Lajše, Topolšica, Laze, Veliki Vrh, Graška gora, Zavodnje, Brneško sedlo, Kramarica, Kope in Smrekovec, izpostavljenih predvsem imisijam žveplovega dioksida, dušikovega oksida in ozonu. Rezultati so pokazali, da se stanje smreke izboljšuje zaradi zgrajenih čistilnih naprav na bloku 4 (1995) in 5 TEŠ (2000). Del nepojasnjenih nihanj vrednosti preučevanih parametrov je po vsej verjetnosti posledica delovanja klimatskih razmer v tem obdobjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta