293 KB60 KB201220252024Borko, PoloncaGomboc, VanjaPoštuvan, VitaZadravec Šedivy, Nušaštevilka:2letnik:64str. 249-270ISSN:0353-0329DOI:10.51663/pnz.64.2.11COBISSID_HOST:210952963URN:URN:NBN:SI:doc-3OW1JMWNenInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovinoattitudesdejavniki tveganjamediamedijiprotective factorsrisk factorssamomorstališčasuicidevarovalni dejavnikiMedia portrayals of suicide’s risk and protective factors in Slovenia (1959–1999)|This study examines the historical shifts in Slovenian public attitudes towards suicide by analysing the media coverage in two major Slovenian newspapers published between 1959 and 1999. We conducted a database search and analysed 1,785 relevant articles from an initial pool of 13,042 hits. Our findings revealed that, for decades, the media reported more frequently on suicide risk factors than on protective factors. The most frequently mentioned risk factors included individual characteristics such as gender and mental health issues, with community factors becoming more prominent over time. Regarding protective factors, the focus was comparable to the emphasis on individual risk factors. Interpersonal factors were primarily reported in the 1960s, while community factors became more widely recognised by the 1990s. This underscores a broader shift towards a holistic understanding of the risk and protective factors with community-based approaches to suicide prevention, reflecting the evolving public health paradigmsŠtudija preučuje zgodovinske spremembe v stališčih slovenske splošne javnosti do samomora z analizo medijskega poročanja v dveh glavnih slovenskih časopisih od leta 1959 do 1999. Članki so se sistematično iskali v podatkovnih bazah časopisov, na podlagi kriterijev pa je bila opravljena analiza 1.785 relevantnih člankov iz prvotnega nabora 13.042 zadetkov. Ugotovitve kažejo, da so mediji v štirih obravnavanih desetletjih pogosteje poročali o dejavnikih tveganja za samomor kot o varovalnih dejavnikih. Najpogosteje omenjeni dejavniki tveganja so vključevali individualne značilnosti, kot so spol in težave z duševnim zdravjem, pri čemer so v poznejših letih postali izrazitejši tudi dejavniki, povezani s skupnostjo. Pri varovalnih dejavnikih je bil poudarek vzporeden z individualnimi dejavniki tveganja; o dejavnikih, povezanih z medosebnimi odnosi, se je pogosteje poročalo v šestdesetih letih, v devetdesetih pa je naraščalo poročanje o dejavnikih, povezanih s skupnostjo. Izsledki kažejo na premik k celostnejšemu razumevanju dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov ter k pristopom, ki temeljijo na pomenu skupnosti pri preprečevanju samomora, kar odraža razvoj javnozdravstvene paradigmeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino