750 KB31 KB195520252013Dobrovoljc, HelenaŠorli, Mojcaštevilka:2letnik:53str. 173-184ISSN:0024-3922COBISSID:53596514URN:URN:NBN:SI:doc-4GRHL2PZenZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)blagovne znamkebrand namesindustrial property (international law)industrijska lastnina (mednarodno pravo)industrijski izdelkijezikovna rabalanguage usagemanufacturesmarques de commerceorthographeorthographypravopispropriété industrielleSloveneSlovenian languageslovenščinausage de la langueBrand names between the rule of orthography and rule of law| to break the law or thwart language norms?|The article presents the divergence between legal norms and rules of orthography with regard to respect for industrial property. In line with international guidelines, the Slovene Industrial Property Act (ZIL-1) endows the owner of industrial property or a brand name with the exclusive right to its use, thus enabling the owner to prohibit its inappropriate use or demand its unmodified use. On the other hand, industrial product names are also linguistic entities, facts submitted to the rules of language use, changeand transformation. Frequently used names begin to be used in forms that differ from the original forms, a phenomenon that is related to the natural modification of the identification function of the original name. If such forms acquire a generic character their syntactic position is changed (they no longer appear as attributives), the initial letteris no longer capitalised (Kalodont > kalodont), and often the forms are phonetically adapted to the borrowing language (Cognac > konjak). As sources of information about the state of language use, language reference works present the names in these newforms. In light of the fact that brand name owners view generic use as illegal, such owners are legally bound to dispute the otherwise authentic representation of language data in language resources. Lexicographers all over the world are faced with lawyers telling lexicographers which form is allowed to be included in the dictionary (Landau 2001:405407). In Slovenia, we are currently dealing with a legal-orthographic dilemma regarding the use of the names Teflon, Aspirin and CognacV prispevku je predstavljeno razhajanje med pravnimi normami in pravopisnimi pravili glede spoštovanja industrijske lastnine. Slovenski Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), ki sledi mednarodnim smernicam, namreč lastniku industrijske lastnine, znamke dodeluje izključno pravico do njene uporabe in mu omogoča, da neustrezno uporabo znamke prepove ali pa zahteva nepotvorjeno rabo. Po drugi strani so imena industrijskih izdelkov tudi jezikovna entiteta, danost, ki je podvržena zakonitostim jezikovne rabe, spremembam in preoblikovanjem. Pogosto rabljena imena se v rabi začnejo pojavljati tudi v oblikah, ki se razlikujejo od izhodiščne, kar je povezano z naravnim spreminjanjem identifikacijske funkcije prvotnega imena. Če taka poimenovanja dobijo generični, tj. vrstni značaj, se spremeni njihova skladenjska pozicija (ne nastopajo več kot imenovalni prilastki), spremeni se začetnica zapisa (Kalodont >kalodont), pogosto pa je ta tudi fonetično prilagojen jeziku, v katerega je prevzet (Cognac> konjak). V teh oblikah jih kot informatorji o stanju v jezikovni rabi predstavljajo tudi jezikovni priročniki. Pravna zakonodaja pa v luči dejstva, da je generična raba za lastnika znamke nelegalna, te obvezuje, da se na sicer avtentičen prikaz podatkov v jezikoslovnih priročnikih odzovejo. S stanjem, ko odvetniki narekujejo slovaropiscem, katera oblika je sprejemljiva za zapis v slovarju (Landau 2001: 405407), se srečujejo leksikografi po vsem svetu, Slovenci pa se za enkrat soočamo s pravno-pravopisnim konfliktom ob imenih Teflon, Aspirin in CognacTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta