240 KB0 KB198420252025Cvar, NinaŠepetavc, Jasminaštevilka:108/109letnik:41str. 175-198ISSN:0352-3608DOI:10.51936/dr.41.108-109.175-198COBISSID_HOST:260691971URN:URN:NBN:SI:doc-5NMHJIPTenFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpravecolletive memoryDIY computingdo-it-yourselfdo-it-yourself computinggender and gamingjugoslovanske videoigreKolektivni spominnaredi-si-samnaredi-si-sam računalništvospol in igretechnostalgiatehnonostalgijavideo gamesVideoigreYugoslav video gamesBold smugglers and DIY heroes| collective memories and erasures of Slovenian gaming histories|The article explores how gaming cultures in socialist Yugoslavia – particularly in Slovenia –are remembered and commemorated today. Drawing on the technostalgic momentum that has seen renewed interest in peripheral gaming histories, we examine how Yugoslavia’s unique geopolitical position and socialist experiment in self-management fostered vibrant do-it-yourself (DIY) computing and gaming cultures. Focusing on key memory sites – primarily the book Prva Bitnost and the documentary Tehnika ljudstvu – we: 1) outline the contexts of the emergence of Yugoslav games in the 1980s; 2) analyse how they are being narrativised through nostalgic lenses in the present; and 3) critique the exclusions embedded in these narratives. It is argued that these commemorative practices often reinforce mnemonic hegemony privileging male-coded heroism and entrepreneurial myth-making, while marginalising women, queer voices, and class-based experiencesČlanek raziskuje, kako se danes spominjamo in obujamo igričarske kulture v socialistični Jugoslaviji – s poudarkom na Sloveniji. Tehnonostalgični zagon je v zadnjih letih spodbudil večjo pozornost na periferne zgodovine videoiger, med njimi tudi do jugoslovanske računalniške in igričarske scene, ki je izhajala iz specifične politično-ekonomske ureditve in naredi-si-sam tradicije. V prispevku analiziramo ključne spominske prakse in kraje spominjanja – predvsem knjigo Prva bitnost in dokumentarec Tehnika ljudstvu –, da 1) orišemo kontekst razvoja prvih videoiger v Sloveniji, 2) preučimo, kako so ti časi danes obujeni skozi nostalgične pripovedi, in 3) izpostavimo izbrisane dele te zgodovine. Trdimo, da ti spominski konstrukti pogosto utrjujejo »spominsko hegemonijo«, kjer prevladujejo zgodbe o moškem junaštvu in podjetniški drznosti, medtem ko so izkušnje žensk in manjšin ter razredne razlike potisnjene ob robTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo