23 KB84 KB21 KB199220252001Hočevar-Boltežar, IrenaŽargi, Mihaletnik:35številka:46 stranistr. 249-254ISSN:1318-2099COBISSID:14291673URN:URN:NBN:SI:doc-6YL5FTOIenAssociation of Radiology and OncologyRadiology and oncology (Ljubljana)govorGovor alaringealnigrloGrlo umetnoGrlo, novotvorbekomunikacijaLaringektomijaLaryngeal neoplasmsLaryngectomyLarynx, artificialrak (medicina)Speech, alaryngealSpeech, esophagealCommunication after laryngectomy|Background. Laryngectomy is the mode of treatment of the patients with advanced laryngeal and hypopharyngeal cancer. It affects many important functions, including speech. Patients and methods. Various alaryngeal speech modes are available so that no laryngectomee should be left without a means ofcommunication. Results. There is a variety of artificial devices, including electronic ones that produce their own battery driven sound. Alternatively, the patient can learn a new form of voicing using a muscular segment of the upper esophagus as a source of sound (esophageal speech). A puncture can be created surgically through the esophageal wall and a prosthesis placed in it to divert pulmonary air into the esophagus and through the same muscular segment to produce sound. Conclusions. Many factors influence the choice of analternative to be used with a particular patient. In Slovenia, esophageal speech is the most frequently used alaryngeal speech modeIzhodišča. Pri bolnikih z napredovalim rakom grla in spodnjega žrela je kirurška odstranitev grla najbolj primeren način zdravljenja. To zdravljenje pa negativno vpliva na številne pomembne bolnikove funkcije in tudi na govor. Bolniki in metode dela. Po odstranitvi grla je možnih več različnih načinov tvorbe glasu, tako da se vsak laringektomirani bolnik lahko nauči katerega od teh načinov govornega sporazumevanja. Rezultati. Znanih je več različnih, tudielektronskih naprav, ki s pomočjo lastnih baterij proizvajajo zvok. Drugo možnost predstavlja ezofagalni govor, pri katerem se bolnik nauči uporabljati mišični segment na prehodu v zgornji požiralnik kot generator glasu. Kirurško možnost govorne rehabilitacije po laringektomiji pa predstavlja vstavitev proteze v kirurško narejeno fistulo med zgornjim požiralnikom in sapnikom. Proteza usmeri zrak iz pljuč v zgornji požiralnik, glas pa nastane pri prehoduzraka skozi že omenjeni mišični segment. Zaključki. Številni dejavniki vplivajo na izbiro najprimernejšega načina nadomestnega govora pri posameznem bolniku. V Sloveniji največ laringektomiranih bolnikov uporablja ezofagalni govorTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo radiologije in onkologije