186 KB39 KB200720262026Fazi, M. Beatriceštevilka:1letnik:20str. 127-140DOI:10.4312/ars.20.1.127-140ISSN:1854-9632COBISSID_HOST:285308419URN:URN:NBN:SI:doc-A33GO0ZWenZaložba Univerze v LjubljaniArs et humanitasalignmentanthropocentrismantropocentrizemartificial inteligencečlovekdecentringdecentriranjeethicsetikahuman-centred artificial inteligenceosredotočena umetna inteligencateoretični antihumanizemtheoretical antihumanismumetna inteligencausklajenostOff-centre AI| on alignment, antihumanism and AI ethics|This article examines the legacies of antihumanism within the context of artificial in-telligence (AI) research. In response to the ethical risks inherent to the proliferation of quasi-autonomous computational agents, the AI industry, legislative bodies and academia often advocate for a “human-centred” approach that would align AI with human values, desires and goals, ostensibly to make these technologies more transpar-ent and trustworthy. The rhetoric of human-centred AI reveals many of the conceptual limitations that antihumanism had already identified in the foundationalist and sub-jectivist assumptions of Western philosophy. This article considers some of these chal-lenging limitations while also problematizing antihumanism itself. Through Derrida’s notion of “centre” and an analysis of alignment methodologies, the article demon-strates how attempts to decentre the human often reconstitute new forms of authority. It then examines the possibility of surpassing standard anthropocentric approaches in AI while maintaining a critical philosophical engagement with the structurally neces-sary yet precarious character of organizing principlesTa članek preučuje dediščine antihumanizma v kontekstu raziskovanja umetne inte-ligence (UI). Kot odgovor na etična tveganja, povezana s širjenjem kvaziavtonomnih računalniških agentov, se industrija UI, zakonodajna telesa in akademski svet pogosto zavzemajo za »na človeka osredotočen« pristop, ki bi UI uskladil s človeškimi vredno-tami, željami in cilji, domnevno zato, da bi te tehnologije postale bolj pregledne in za-upanja vredne. Retorika o UI, osredotočeni na človeka, razkriva številne konceptualne omejitve, ki jih je antihumanizem že opredelil v esencialističnih in subjektivističnih predpostavkah zahodne filozofije. Ta članek obravnava nekatere od teh kočljivih ome-jitev, hkrati pa problematizira sam antihumanizem. Z Derridajevim pojmom »sredi-šča« in analizo metodologij usklajevanja članek prikazuje, kako poskusi decentriranja človeka pogosto vzpostavijo nove oblike avtoritete. Nato preučuje možnost preseganja standardnih antropocentričnih pristopov v UI, hkrati pa ohranja kritično filozofsko soočenost s strukturno nujnim, vendar negotovim značajem organizacijskih načelTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta