4173 KB0 KB197320252023Milaković, AnitaNovaković, NevenaSimonović, Dijanaštevilka:1letnik:68str. 40-53ISSN:0351-0271DOI:10.15292/geodetski-vestnik.2024.01.40-53COBISSID_HOST:191413251COBISSID:203462915URN:URN:NBN:SI:doc-BOUH78RZenZveza geodetov SlovenijeGeodetski vestnikBanja Lukadispersed urban formkrajinska oblikalandscape formopen spaceprostorsko načrtovanjerazpršena urbana oblikaspatial planningte odprt prostorurbanisationurbanizacijaCompact city or dispersed form reality| Kompaktno mesto ali razpršena mestna realnost| Banja Luka case study| Banja Luka case study|According to recent urban theory and research, many cities have transformed from formations with recognisable centres, periphery and precise edges to large, dispersed tissues that penetrate deep into their hinterland. Contrary to these findings and experience of dispersity, the ideology of a compact city dominates urban policy and planning practice. In the context of the City of Banja Luka (Bosnia and Herzegovina), the research elaborates on the incompatibility example between the spatial strategies of compactness (defined in the Spatial plan of the City of Banja Luka) and the dispersed character of urban form in reality. The morphological study demonstrates different urban form patterns arising from the relationship between buildings, open spaces, and landscapes. In contrast to urban form characteristics, the planning documents analysis shows the spatial strategies of densification and compactness in the urban form planning narrative. The research contributes to the characterisation of the dispersed urban form by developing the methodological model founded on the landscape theory tradition. Moreover, the research affirms a more substantial consideration of urban form and urban morphology in spatial planningSkladno z najnovejšo urbanistično teorijo in raziskavami so se številna mesta iz oblik s prepoznavnim središčem, obrobjem in jasnimi robovi spremenila v velika in razpršena tkiva, ki prodirajo globoko v svoje zaledje. V nasprotju s temi ugotovitvami in izkušnjami razpršenosti pa v urbanistični politiki in praksi načrtovanja še vedno prevladuje ideologija kompaktnega mesta. Na primeru mesta Banja Luka (Bosna in Hercegovina) raziskava ugotavlja nezdružljivost med prostorskimi strategijami kompaktnosti (opredeljenimi v prostorskem načrtu mesta Banja Luka) in razpršenostjo urbane oblike, ki se izraža v prostoru. Morfološka študija prikazuje različne vzorce urbanih oblik, ki izhajajo iz razmerja med stavbami, odprtimi prostori in pokrajino. V nasprotju z značilnostmi urbanih oblik analiza načrtovalskih dokumentov kaže prostorske strategije zgoščevanja in kompaktnosti v pripovedi urbanističnega načrtovanja. Raziskava prispeva k opisu razpršene urbane oblike z razvojem metodološkega modela, ki temelji na tradiciji krajinske teorije. Poleg tega raziskava potrjuje pomembnost upoštevanja urbane oblike in urbane morfologije pri prostorskem načrtovanjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza geodetov Slovenije