380 KB38 KB195520252016Marelj, Marijanaštevilka:letn. 56str. 193-209ISSN:0024-3922COBISSID:63258978URN:URN:NBN:SI:doc-DOBBKPGTenhrruslsrZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)complément d'objet internecroateCroatianglagolhrvaščinajužnoslovanski jezikilangues slaves méridionalesmorfologijamorphologieobjetpovedekprédicatpredmetsemanticssemantikasémantiqueserbeskladnjaSloveneslovenščinaSouth Slavic languagessrbščinasyntaxsyntaxetavtološki predmetverbverbeIn the south slavonic garden| landscaping the landscape of arguments and non-arguments|This paper deals with morphological, syntactic, semantic, and pragmatic aspects of the so-called Cognate Object Construction with particular reference to Serbo-Croatian and Slovene. The relevance of an examination of such morphologically robust languages is manifold. It facilitates an understanding of some of the puzzling properties of the construction cross-linguistically, offers a way of explaining the noted disagreement regarding judgments found in the literature on Germanic languages such as English and also presents a clear case where (contrary to the dominant view in the literature) morphology seems to deceive, rather than inform us, about syntax. Based on a barrage of tests, I argue that there are two types of cognate objects: arguments and non-arguments. Extending the treatment of modifiers within the Davidsonian tradition to the latter, I analyse them as first-order predicates. This allows me to capture their core properties, among which is the obligatory modification, something unaccounted for in the literature. The semantic parallelism between the adverbial modifiers and non-ACOs extends to the syntax as well. Treating non-ACOs as adjuncts solves the problem of the scarcity of syntactic space that arises with unaccusative verbs that license them. ACOs, on the other hand, behave syntactically and semantically like run-of-the-mill arguments and a run-of-the-mill transitive syntax can be maintained (for a majority of them) insteadČlanek obravnava morfološke, skladenjske, pomenske in pragmatične vidike t.i. zgradb s tavtološkimi predmeti s posebnim poudarkom na srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Obravnava morfološko bogatih jezikov je pomembna iz več razlogov. Omogoča namreč razumevanje nekaterih zapletenih lastnosti teh zgradb v več jezikih, ponudi način, kako razložiti znana razhajanja pri sodbah, ki jih najdemo v literaturi o germanskih jezikih (kot je npr. angleščina), ter služi kot jasen zgled, kako je morfologija lahko bolj zavajajoča kot informativna glede skladnje (proti prevladujočemu mnenju v literaturi). V članku na osnovi številnih testov zagovarjam trditev, da obstajata dva tipa tavtoloških predmetov, argumentni in neargumentni. Z razširitvijo obravnave modifikatorjev znotraj davidsonske tradicije na neargumente, so le-ti obravnavani kot predikati prvega reda. Ta pristop omogoča razlago njihovih temeljnih značilnosti, kot je npr. obvezna prisotnost prilastka. Pomenske vzporednice med prislovnimi določili in neargumentnimi tavtološkimi predmeti je mogoče razširiti na skladnjo. Obravnava neargumentnih tavtoloških predmetov kot prislovnih določil namreč reši problem pomanjkanja skladenjskega prostora, ki se pojavi pri netožilniških glagolih. V nasprotju z neargumentnimi tavtološkimi premeti pa se argumentni tavtološki predmeti obnašajo kot običajni argumenti z običajno skladnjo glede glagolske prehodnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta