176 KB0 KB200420252009Grahek-Križnar, Ninaštevilka:1/2letnik:6str. 101-117ISSN:1581-8918COBISSID:41978466URN:URN:NBN:SI:doc-K4SIDNPGenOddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v LjubljaniSlovensko društvo za angleške študijeELOPE (Ljubljana)culture-specific conceptsJerome, Jerome K.: Trije možje v čolnuknjiževno prevajanjekontrastivna analizakulturnospecifični pojmiliterary translationoutdated translationprevajanjetranslationzastareli prevodWhat makes a literary translation obsolete?| contrastive analysis of culture-specific expressions in two translations of Jerome K. Jerome's Three Men in a Boat|It rarely happens that a literary work is translated twice into Slovenian. The elements in a text that tie it most strongly to its temporal, social and cultural background are culture-specific concepts. They would be the first to sound archaic, even incomprehensible to the contemporary reader. Based on the contrastive analysis of the two Slovenian translations of Jerome K. Jerome's travelogue, Three Men in a Boat, the study tries to clarify what stimulated the second translation thirty-five years after the first one. The first translation by Avgust Petrišič was published in 1952, the second by Maja Kraigher thirty-five years later. In view of the fact that languages undergo constant changes, did the translations of culture-specific concepts in the first translation become too archaic, even incomprehensible? Or did the strategies and norms for dealing with culture-specific concepts at the time of the first translation become dated? The results may help to explain why some translations become obsolete and what motivates the appearance of new onesRedko se zgodi, da bi bilo književno delo iz tujega jezika v slovenščino prevedeno dvakrat. Namen članka je dognati, zakaj nekateri književni prevodi zastarijo in kaj spodbudi nastanek novih. Analiza temelji na dveh slovenskih prevodih dela Trije možje v čolnu angleškega pisatelja Jeroma K. Jeroma. Prvi prevod, delo Avgusta Petrišiča, je bil objavljen leta 1952, drugič pa je knjigo petintrideset let pozneje prevedla Maja Kraigher. Humoristični potopis Trije možje v čolnu je izšel leta 1889 in opisuje angleško stvarnost ob koncu 19. stoletja; značaji so stereotipno angleški, pripoved pa se nanaša na pisateljevo sodobnost in oddaljeno angleško preteklost. Knjiga vsebuje obilo kulturnospecifičnih pojmov, ki ne izvirajo zgolj iz za slovenskega bralca tuje, tj. angleške kulture, temveč tudi iz obdobij, ki so oddaljena od časa tako drugega kot tudi prvega prevoda. Domnevati gre, da je prevajalske odločitve obeh prevajalcev določalo družbeno in kulturno okolje v času prevoda, na prevajanje pa so nedvomno vplivale tudi prevajalske norme in strategije, ki so bile takrat v veljavi. Primerjava prevodov kulturnospecifičnih elementov v obeh prevodih skuša razjasniti, kaj je privedlo do drugega prevoda le petintrideset let po nastanku prvega, in s tem pojasniti, zakaj nekateri prevodi postanejo zastareliTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba