170 KB42 KB197820252025Jensterle-Doležal, Alenkaštevilka:2letnik:48str. 163-177ISSN:0351-1189DOI:10.3986/pkn.v48.i2.09COBISSID_HOST:247859459URN:URN:NBN:SI:doc-N10ZK396enSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostcomparative literatureCounter-ReformationCzech Slavic studiesčeška slavistikajužnoslovanske književnostiMáchal, Jan HanušMurko, MatijaPrimerjalna književnostprotireformacijareformacijaReformationSlavistikaSlovenian literary historiansslovenski literarni zgodovinarjiSouth Slavic literaturesReflections on the Czech Slavistics After the First World War| Matija Murko and Jan Máchal|This article compares the positivist thought of two Czech professors of Slavic literature in the 1920s: the Slovenian Matija Murko (1861–1952) and the Czech Jan Hanuš Máchal (1855–1939). Comparative literary history, which in the Central European area focused on minor South Slavic literatures, was in its infancy at this time, and comparative literary historians primarily focused on surveying specific literary periods. The focus of this contribution is Murko’s reflections on South Slavic literature in the period of the Reformation and Counter-Reformation in the book Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven (1927). I compare his view and methods with a short chapter on the same period in the monumental monograph by Jan Máchal, Slovanské literatury (1922). In the study, I emphasize their comparative methods, interpreting influences, and marking literary currents in this period. Reflections on the literary movements in two national histories were linked to the development of language, and the scholars tried to present social and historical development of that time and place generally. I focus on their approaches to national and supranational literary history and on their interpretation of personalities and literary works in the literary movementRazprava primerja pozitivistično misel dveh čeških profesorjev slovanskih knji-ževnosti v dvajsetih letih 20. stoletja: Slovenca Matije Murka (1861–1952) in Čeha Jana Hanuša Máchala (1855–1939). Primerjalna literarna zgodovina, ki se je v tedanjem srednjeevropskem prostoru ukvarjala z manjšimi južnoslo-vanskimi književnostmi, je bila v tem času še v povojih, primerjalni literarni zgodovinarji pa so se osredinjali predvsem na preglede posameznih literarnih obdobij. V fokusu tega prispevka so Murkova razmišljanja o južnoslovanski književnosti v obdobju reformacije in protireformacije v knjigi Die Bedeu-tung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven (Pomen reformacije in protireformacije za duhovno življenje južnih Slovanov, 1927). Njegov pogled in metode primerjam s kratkim poglavjem o istem obdobju v monumentalni monografiji Jana Máchala Slovanské literatury (Slo-vanske književnosti, 1922). V študiji poudarjam njune primerjalne metode, interpretacijo vplivov in označevanje literarnih tokov v obravnavanem obdo-bju. Znanstvenika povezujeta analize literarnih gibanj v dveh nacionalnih zgo-dovinah z razvojem jezika, oba pa predstavita tudi družbeni in zgodovinski razvoj časa in prostora na splošno. Osredotočam se tudi na njuno razumevanje nacionalne in nadnacionalne literarne zgodovine ter na njuno interpretacijo osebnosti in literarnih del v literarnem gibanjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost