155 KB50 KB198220252014Dragoš, Srečoletnik:53številka:6str. 309-320ISSN:0352-7956COBISSID:4255845URN:URN:NBN:SI:doc-NM2FWERWslFakulteta za socialno deloSocialno delocultureinequalitykulturaneenakostinistagmusnystagmuspovertyrevščinasocial worksocialno deloSocialna razdalja|The paradox of social thought in Slovenia is that when we talk about social distance towards ethnic, migrant and religious groups, we all agree that this is a destructive phenomenon. However, consensus quickly disappears on social distance between stratification groups. Here we find completely opposite opinions, of course with a significant and unfortunate characteristic: among political and economic elites, those are prevailing who believe that the distance between rungs on the scale of inequality is too small, and very rare individuals think the opposite. The author therefore challenges the self-evident strengthening of (culture of) social distance. He thinks this is a higher risk for Slovenian society than, for example, stagnation of the economy, lack of values or corruption. When understatement of physiological metaphor for social distance - nystagmus disease, as it is understood by Orwell - is combined with rise of inequality and the risk of getting a decile and even percentile, instead of class struggle between social groups in the future, then we know that we are heading towards deterioration of our living conditionsParadoks družboslovne misli na Slovenskem je, da takrat, ko govorimo o socialni razdalji (distanci) do etničnih, migrantskih ali verskih skupin, vsi soglašamo, da gre za škodljiv pojav. Konsenz pa izgine pri socialni razdalji med stratifikacijskimi skupinami. Tu so tako v političnih, ekonomskih in tudi socioloških krogih povsem nasprotna mnenja, seveda s pomembno in žalostno značilnostjo: med ekonomskimi in političnimi elitami je več tistih, ki menijo,da je razdalja med klini na lestvici neenakosti premajhna in zelo redki so posamezniki, ki mislijo nasprotno. Zato avtor prispevka problematizira samoumevno krepitev (kulture) socialne razdalje, saj je to večja nevarnost za slovensko družbo, kot pa npr. stagnacija gospodarstva, problematika vrednot ali korupcije. Ko se podcenjevanje fiziološke prispodobe za socialno razdaljo - t. j. bolezni nistagmus, kot jo je razumel Orwell - združi s povečanjem neenakosti in s tveganjem, da v prihodnosti dobimo namesto razrednega boja decilni in celo percentilni boj med družbenimi skupinami, takrat smo na zanesljivi poti v poslabšanje razmer, v katerih živimoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo