92 KB4586 KB87 KB196520251999Davidović, Dalibor27 straniletnik:35str. 87-113ISSN:0580-373XCOBISSID:11808610URN:URN:NBN:SI:doc-Q43TH5VBdeFilozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijoMuzikološki zbornikmuzikologijateorijatheoryznanstvena metodologijaBeispiele der Theoriebildung in der Musikwissenschaft|Ena od pobud za nastanek pričujočega prispevka je problematika znanstvene interdisciplinarnosti oziroma pretoka teorij iz ene discipline v drugo, kakor jo je zaslediti v objavah sociologa Niklasa Luhmanna. Če nadalje sledimo pripombi muzikologa H.-P. Reineckeja, da je treba muzikologijo podvreči "opazovanju drugega reda", orišemo nalogo lastnega dela: opazovati, kako muzikologija opazuje konkretno teorijo, na tem mestu Luhmannovo sistemsko teorijo. Tudi samo opazovanje opazovanja pri tem izhaja iz teoretičnega inštrumentarija Luhmannove teorije oziroma iz orisa medsebojnih razmerij med sistemsko teorijo in nekaterimi drugimi teorijami. Opazovanje muzikoloških del (C. Gottwalda, U. Moscha, T. Casimira, U. Taddaya, N. Schäblitza in H. Möllerja) razkriva, da le-ta bolj ali manj modificirajo Luhmannovo sistemsko teorijo, večidel tako, da npr. ne sprejmejo njegove teze o ločenosti psihičnihin socialnih sistemov. V sklepni diskusiji je predmet razmisleka tezaknjiževnega teoretika J. Fohrmanna, po kateri omogočajo opazovanje druge discipline le obstoječe disciplinarne matrice. Ob koncu skušam s pomočjo sistemsko-teoretičnega pojma "re-entry" ugotoviti položaj lastnega opazovanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta