{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QJSGSYPH/f6e22be5-5618-4f1d-8a46-59abbe9a36ed/PDF","dcterms:extent":"185 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QJSGSYPH/c6b1b9e6-0216-487c-8fd8-ae1e10988ada/TEXT","dcterms:extent":"50 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"1955-2025","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"1955"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2025"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:DOC-QJSGSYPH","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-SG0YS4U8"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Linguistica (Ljubljana)"}],"dcterms:issued":"2009","dc:creator":"Dapit, Roberto","dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:2"},{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:49"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 277-293"}],"dc:identifier":["ISSN:0024-3922","COBISSID:43506274","URN:URN:NBN:SI:doc-QJSGSYPH"],"dc:language":"it","dc:publisher":{"@xml:lang":"sl","#text":"Znanstvena založba Filozofske fakultete"},"dc:subject":[{"@xml:lang":"en","#text":"dialect"},{"@xml:lang":"en","#text":"dialectology"},{"@xml:lang":"sl","#text":"dialektologija"},{"@xml:lang":"sl","#text":"jeziki v stiku"},{"@xml:lang":"sl","#text":"krajevna imena"},{"@xml:lang":"sl","#text":"narečja"},{"@xml:lang":"sl","#text":"pomenoslovje"},{"@xml:lang":"sl","#text":"rezijanščina"},{"@xml:lang":"en","#text":"Slovene"},{"@xml:lang":"sl","#text":"slovenščina"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"1955-2025"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Relazioni semantiche tra lo sloveno standard e i dialetti con riferimento alle lingue di interazione|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Il contributo si propone mettere a confronto, sul piano semantico, un corpus lessicale dialettale con le relative voci della lingua standard contemplate nello Slovar slovenskega knjižnega jezika. Il tentativo di analisi semantica viene realizzato sulla base di nomi di luogo rilevati a Resia che, in questa sede, vengono classificati in varie categorie secondo il livello di convergenza individuato tra i due livelli linguistici. Oltre al resiano si tiene conto nella discussione anche di altre varieta, in particolare del dialetto del Torre e, a causa dell'intensa interazione, del friulano, da cui derivano numerosi toponimi; il tedesco invece ha svolto in questo senso un ruolo assai limitato. Secondo i risultati dell'analisi, la categoria piu numerosa comprende voci che indicano un'ampia convergenza tra i livelli della lingua slovena (51,30%), mentre risulta piuttosto limitata la categoria della divergenza (9,67%); la categoria delle voci desemantizzate assume invece un peso maggiore (21,93%); i prestiti, provenienti quasi esclusivamente dall'ambito romanzo e prevalentemente friulano, compongono l'ultima e relativamente ampia categoria (17,10%). L'autore sottolinea inoltre la questione del rapporto instauratosi non soltanto tra i livelli linguistici ma anche tra questi e le lingue di interazione. Infatti, oltre a constatare che i tratti semantici individuati nei nomi di luogo resiani confermano, anche sul piano della semantica, una stretta relazione con la lingua standard, ovvero la lingua slovena centrale, pone l'accento sulla necessita di definire, anche attraverso un processo di analisi etimologica, alcuni altri aspetti. Si riferisce piu precisamente alle caratteristiche semantiche del lessico appartenente a sistemi lingusitici che si sono sviluppati in una dimensione di interazione linguistica e culturale. L'accento viene posto infine sulla rilevanza dei dati riguardanti la storia del lessico auspicando una ricerca che tenga conto della diversita linguistica e delle relazioni tra le lingue. Un simile approccio infatti consentirebbe non soltanto di approfondire le conoscenze relative all'evoluzione della semantica e alla lessicografia, ma anche di comprendere una condizione in cui la convivenza di varie lingue e culture e destinata normalmente a svolgere, nel lungo periodo, un ruolo preminente"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Izhodišče razprave je pomenska primerjava narečnih osnov s standardnim jezikom, kot ga ponazarja Slovar slovenskega knjižnega jezika. Poskus pomenske analize je izpeljan na osnovi korpusa krajevnih imen iz Rezije, uvrščenih v različne kategorije na podlagi ujemanja pomenskih lastnosti. Poleg rezijanščine se v analizi upoštevajo tudi druga narečja, predvsem tersko in zaradi močnega medsebojnega vplivanja tudi furlanščina, iz katere izvirajo mnogi rezijanski toponimi, medtem ko je v procesu nastajanja krajevnih imen nemščina igrala omejeno vlogo. Izsledki poskusne analize dokazujejo, da najštevilnejša kategorija vsebuje lekseme, ki pričajo o širšem ujemanju med zvrstmi slovenskega jezika (51,30%). Dosti bolj omejena je kategorija pomenskega neujemanja (9,67%), medtem ko je postopek popolne desemantizacije spet izpričan v številnih osnovah (21,93%). Izposojenke, skoraj izključno romanskega oz. furlanskega izvora, tvorijo zadnjo, precej pomembno kategorijo (17,10%). Avtor med drugim poudarja vprašanje odnosa med posameznimi jezikovnimi zvrstmi ter med jezikovnimi zvrstmi in interakcijskimi jeziki. Poleg dejstva, da pomenske lastnosti rezijanskih krajevnih imen izpričujejo tesen odnos med narečjem in standardnim oz. osrednjim slovenskim jezikom tudi na ravni pomenskosti, prispevek podčrtuje nujnost odkrivanja in določanja, tudi skozi etimološki postopek, nezadostno raziskanih pomenskih lastnosti besedja v jezikovnih sistemih, ki jih sooblikuje vplivanje drugih jezikov in kultur. Čedalje natančnejši podatki o zgodovini besedja, ki jih prinaša raziskovanje jezikovne drugačnosti in medjezikovnih razmer, so relevantni med drugim tako za pomenoslovje kot za slovaropisje, obenem pa omogočajo poglobljeno razumevanje situacij, za katere je ključno stalno sobivanje jezikov in kultur"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJSGSYPH","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:DOC-QJSGSYPH"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QJSGSYPH/f6e22be5-5618-4f1d-8a46-59abbe9a36ed/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://rightsstatements.org/vocab/InC/1.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-QJSGSYPH/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJSGSYPH"}}}}