60 KB572 KB54 KB197320132009Bončina, AndrejKadunc, AlešSimončič, Tina14 straništevilka:90str. 11-24ISSN:0351-3114COBISSID:2548646URN:URN:NBN:SI:doc-RVJ6JCD3slInštitut za gozdno in lesno gospodarstvoUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo & Oddelek za lesarstvoZbornik gozdarstva in lesarstvabukovi sestojiFagus sylvatica L.gospodarjenje z gozdovihorizontalna zgradbarastiščaSloveniaSlovenijaAnaliza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskev| An analysis of horizontal structure in beech stands using data from permanent sample plots|On the sample of five forest management units, we analysed horizontal structure of beech stands by prevalent stand types. We used several diversity indices to describe horizontal stand structure (spatial distribution of trees and differentiation of their DBH). We checked if spatial distribution is influenced by site parameters and cutting intensity. Data was used from measurements on permanent sample plots of the Slovenia Forest Service. The results show mainly average DBH differentiation and random tree positions withsome tendency to clustered and regular arrangement. Trees in younger stages are prone to clustered distribution and their DBH differentiation is smaller. Small DBH differentiation in younger stages is caused by higher intensity of cutting and clustered arrangement is more common on steeper slopes. Several diversity indices can be calculated based on data from PSP, which are suitable mostly for sampling method of reference tree and its four nearest neighbours. A pattern of horizontal stand structure gives a more precise insight in stand structure and is also important when assessing stand stability, biodiversity, stand density and management impactNa vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorenih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veejo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanenejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta