4117 KB50 KB199920252020Janse, MarkKavčič, Jernejaštevilka:1letnik:22str. 13-33ISSN:1580-0261COBISSID_HOST:55028739URN:URN:NBN:SI:doc-SYGS7HU6slZnanstvena založba Filozofske fakulteteKeria (Ljubljana)Asia MinorCappadocian Greekjezikovni stikkapadoška grščinalanguage contactMala AzijaModern Greek dialectologynovogrško narečjeslovjeTurkishturščinaKapadoška grščina| socialno-kulturna in jezikovna zgodovina|This article sketches the linguistic and sociocultural history of Cappadocia and the Cappadocians from the Hittite Empire in the Late Bronze Age until the population exchange between Greece and Turkey in 1923-1924. After the population exchange, the Cappadocians were discriminated against, partly because of their looks but especially because of their language, and as a result they became increasingly reluctant to transmit their mother tongue to their children and grandchildren. In the 1980s it was generally believed that Cappadocian had become extinct until Mark Janse and Dimitris Papazachariou discovered that one particular Cappadocian dialect was still spoken to some extent in Greece. The recognition of Cappadocian as a bona fide language by academics turned out to be instrumental in the reversal of the Cappadocians' negative attitude towards their own heritage language. The story of Cappadocian is thus another testimony to the social relevance of academic research in the humanitiesČlanek oriše jezikovno in socialno-kulturno zgodovino Kapadokije in Kapadočanov od časov Hetitskega kraljestva v pozni bronasti dobi do izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo v letih 1923-1924. Po izmenjavi prebivalstva so bili Kapadočani diskriminirani zaradi svojega videza, še prav posebej pa zaradi jezika, kar je povzročilo, da so bili vse manj naklonjeni prenašanju jezika na otroke in vnuke. V osemdesetih letih 20. stoletja je pravladalo prepričanje, da je kapadoščina izumrla, vse dokler nista Mark Janse in Dimitris Papazachariou odkrila, da se v Grčiji še vedno do določene mere govori eno od kapadoških narečij. Ko je akademska skupnost prepoznala kapadoščino kot še vedno živ jezik, je to pripeljalo do spremembe negativnega odnosa, ki so ga do materinščine gojili Kapadočani sami. Zgodba o kapadoščini je tako še eno pričevanje o socialno-kulturni vlogi akademskega dela na področju humanistikeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba