1006 KB0 KB201320252021Jerina, KlemenOrdiz, Andrésštevilka:124str. 29-40DOI:10.20315/ASetL.124.3ISSN:2335-3112COBISSID_HOST:57402115URN:URN:NBN:SI:doc-TA8L9WM8enslBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae SlovenicaActa silvae et lignibrown beargenetic estimates of population sizegenetske ocene številčnosti populacijmonitoring populacijmortality recordsnapovedno modeliranjepodatki smrtnostipopulation monitoringpopulation sizepredictive modellingrjavi medvedštevilčnost populacijeReconstruction of brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019| a new approach combining genetics and long-term mortality data| nov pristop na osnovi genetskih ocen in dolgoletnega niza podatkov o smrtnosti| Rekonstrukcija populacijske dinamike rjavega medveda v Sloveniji v obdobju 1998-2019|Reliable data and methods for assessing changes in wildlife population size over time are necessary for management and conservation. For most species, assessing abundance is an expensive and labor-intensive task that is not affordable on a frequent basis. We present a novel approach to reconstructing brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019, based on the combination of two CMR non-invasive genetic estimates (in 2007 and 2015) and long-term mortality records, to show how the latter can help the study of population dynamics in combination with point-in-time estimates. The spring (i.e. including newborn cubs) population size estimate was 383 (CI: 336-432) bears in 1998 and 971 (CI: 825-1161) bears in 2019. In this period, the average annual population growth rate was 4.5 %. The predicted population size differed by just 7 % from the non-invasive genetic size estimate after eight years, suggesting that the method is reliable. It can predict the evolution of the population size under different management scenarios and provide information on key parameters, e.g. background mortality and the sex- and age-structure of the population. Our approach can be used for several other wildlife species, but it requires reliable mortality data over timeZa upravljanje in ohranjanje populacij prostoživečih živali so potrebni zanesljivi podatki in metode za ocenjevanje njihove številčnosti. Ugotavljanje številčnosti je pri večini vrst drago in zahtevno, zato ga ni mogoče pogosto izvajati. V članku predstavljamo nov pristop, ki smo ga pripravili na primeru rekonstrukcije populacijske dinamike rjavega medveda v Sloveniji v obdobju 1998-2019. Pristop temelji na kombinaciji dveh ocen njegove številčnosti z neinvazivnimi genetskimi metodami (v letih 2007 in 2015) in dolgoletnega niza podatkov monitoringa smrtnosti. Ocena 'pomladanske' (t.j. največje letne - po poleganju mladičev) številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za leto 1998 znaša 383 (CI: 336-432), za leto 2019 pa 971 osebkov (CI: 825-1161). Povprečna letna stopnja rasti populacije je bila v tem obdobju 4,5 %. Modelno ocenjena številčnost populacije se je od ugotovljene z genetsko metodo po osmih letih razlikovala le za 7 %, kar nakazuje, da je pristop zanesljiv oz. so njegovi rezultati za upravljavske namene dovolj kakovostni. Pristop omogoča tudi napovedovanje prihodnje populacijske dinamike pri različnih scenarijih upravljanja in okvirno ocenjevanje ključnih populacijskih parametrov, kot so spolna in starostna sestava, relativna rodnost in naravna smrtnost populacije. Pristop je uporaben tudi za več drugih populacij in živalskih vrst, vendar so zanj potrebni zanesljivi dolgoletni podatki o smrtnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGozdarski inštitut Slovenije