12946 KB35 KB197220251997Kordigel Aberšek, MetkaPanevski, Bojanaletnik:24številka:43str. 13-23ISSN:0351-5141COBISSID:5951240URN:URN:NBN:SI:doc-UBJ6ED25slMariborska knjižnicaPedagoška fakultetaOtrok in knjigachilddidactic methoddidaktikaliterarna teorijaliterary theoryosebnostni razvojotrocislovenska mladinska književnostvzgojaMladinska literatura v šoli ali Je mogoče s pomočjo mladinske literature vzgajati, ne da bi jo pri tem naredili bolno?|Srečevanje z mladinsko literaturo pomeni za (mladega) bralca priložnost za (intenzivnejše) osebnostno (tudi etično) zorenje. Ob literaturi se človek srečuje tako s koščkom samega sebe kot individualnega bitja kot tudi z najglobljimi sferami svoje ne-zavesti, tistimi, ki ga determinirajo nacionalno, in tistimi, ki ga determinirajo civilizacijsko. Literatura posreduje človeku občutek pripadnosti in spoštovanja do sebe in svojih, literatura daje priložnost, da s prestopanjem meje lastne miselne in čustvene zamejenosti podoživljamo čustva in premišljamo misli, ki jih v resničnem življenju premišljajo tisti, ki jih komajda poznamo, tisti, ki so drugačni od nas, tisti, ki jih ne razumemo - a po literarnem druženju z njimi so nam manj tuji, manj nenavadni. Toda vse te cilje (od moralno-etičnega razvoja, do spoznavanja samega sebe, svojega mesta med svojimi, spoštovanja kulturne tradicije svojega naroda in civilizacijskih dosežkov človeštva v vsej raznolikosti kultur in civilizacij) je mogoče doseči le ob spontanem srečevanju z literaturo. Kakor hitro bi jih namreč spremenili v 'operativne cilje didaktične komunikacije', bi se sprevrgli v svoje nasprotjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaMariborska knjižnica