17217 KB0 KB0 KB2020Hafner, RokKopač, JanezSoković, MirkoXXVIII, 161 str., 31 cmCOBISSID_HOST:17011227PID:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113474URN:URN:NBN:SI:doc-V3L6U6KKslR. Hafnervisokošolska delaadhezija nanosaareal surface topographycoat adhesiondisertacijedissertationsempirical modellingempirično modeliranjefrezanjekakovost obdelane površinemetodologija odziva površinmillingpolyurethane modelling foamresponse surface methodologytechnological process parameterstehnološki parametri procesatoga poliuretanska penaAnaliza frezalnih parametrov pri obdelavi poliuretanskih pen| doktorsko delo|This doctoral thesis presents the possibility of machining of rigid polyurethane foams in the protection of cultural heritage field. In addition to the artistic aspect of quality, the product lifetime represents an extremely important property, which is determined by the adhesion strength of the primary protective layer. The rigid polyurethane foams of certain densities were used on the basis of empirical aspects so far. Optimization of surface treatment was experimentally determined based on the adhesion tests of the primary layer. The characterization of the treated surfaces is carried out as a basis for determining the milling parameters. Key parameters of roughness are determined with the actual effect on the adhesion of the coating. The results of the comparison of different polyurethane foam densities reversed the expectations that the greater roughness of the surface represents a better adhesive strength of the coating. An empirical model for milling parameters was installed at different foam density, which eliminates the adhesion measurement processV doktorskem delu je predstavljena obdelava togih poliuretanskih pen s frezanjem na kulturnovarstvenem področju. Poleg umetniškega aspekta kakovosti izredno pomembno lastnost, to je življenjsko dobo izdelka določa oprijemna moč primarnega zaščitnega sloja. Toge poliuretanske pene določenih gostot so bile uporabljene na podlagi dosedanjih empiričnih aspektov. Optimizacija obdelave površine je bila eksperimentalno določena na podlagi testov oprijemljivosti primarnega nanosa. Izvedena je karakterizacija obdelanih površin kot podlaga za določevanje frezalnih parametrov. Določeni so ključni parametri hrapavosti z dejanskim vplivom na oprijemljivost nanosa. Rezultati primerjave različnih gostot pen so ovrgli pričakovanja, da večja hrapavost površine predstavlja boljšo oprijemno moč nanosa. Postavljen je empirični model za frezalne parametre pri različnih gostotah pen in na ta način eliminiran postopek merjenja adhezijeTEXTvisokošolska delatheses and dissertationsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo