438 KB102 KB201320262026Sekirnik, Janezštevilka:3/4letnik:52str. 534-568ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:286629635URN:URN:NBN:SI:doc-WJFE2WY2slGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in deloblockchaindeclaration of intentdigital signaturedigitalni podpisdispositive legal transactionizjava voljelegal transactionobligational legal transactionpametna pogodbapravni poselprejemna teorijarazpolagalni poselreceipt theorysmart contracttransactiontransakcijaveriga blokovzavezovalni poselCivilnopravno razumevanje sklepanja in izvrševanja pravnih poslov s transakcijami na verigi blokov|This paper examines the civil-law qualification of interactions carried out through blockchain transactions, focusing on whether and at what point cryptographic signing and the ensuing state change on the ledger constitute a legally effective declaration of intent and/or a step in the formation or performance of a legal transaction. The central thesis is that "smart contracts" should not be treated as a novel legal institution, but rather as a technical automation mechanism within conventional contractual processes. The legally relevant conduct lies primarily in the user’s act of preparing, signing, and submitting a transaction. The paper distinguishes technical execution (a change of blockchain state) from execution in the civil-law sense (performance of an obligation), and argues that a single digital signature typically carries at least two layers of intent: an unavoidable intent directed to the network/service providers to process the transaction for a fee, and, depending on context, an intent concerning the underlying legal transaction (e.g., swap, loan, acceptance of an offer, or discharge of an obligation). The paper provides a general framework for civil law analysis and understanding of all types of legal transactions carried out via blockchainPrispevek obravnava civilnopravno kvalifikacijo ravnanj, izvedenih s transakcijami na verigi blokov, z osrednjim poudarkom na vprašanju, ali (in kdaj) kriptografski podpis ter posledična sprememba stanja verige blokov pomenita pravno veljavno izjavo volje oziroma del nastanka ali izpolnitve pravnega posla. Izhodišče je, da pametnih pogodb ni smiselno razumeti kot novega pravnega instituta, temveč kot tehnični mehanizem avtomatizacije klasičnih obligacijskih procesov, pri čemer je pravno relevanten predvsem uporabnikov akt podpisovanja in pošiljanja transakcije. Prispevek sistematično razlikuje med tehnično izvršitvijo transakcije (sprememba stanja verige) in izvršitvijo v civilnopravnem smislu (izpolnitev obveznosti) ter pokaže, da en sam digitalni podpis praviloma nosi vsaj dve ravni volje: voljo glede storitve izvršitve transakcije do omrežja ter odvisno od konteksta voljo glede osnovnega pravnega posla (na primer menjava, posojilo, sprejem ponudbe, izpolnitev). Prispevek ponudi splošni okvir za civilnopravno analizo in razumevanje vseh vrst pravnih poslov, ki se izvajajo prek verige blokovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia