457 KB0 KB195520252023Kalin Golob, MonikaKrek, SimonRozman, TadejaStabej, MarkoUdovič, Boštjanštevilka:4letnik:68str. 29-48ISSN:0021-6933DOI:10.4312/jis.68.4.29-48COBISSID_HOST:186771203URN:URN:NBN:SI:doc-0CV5R2SAslSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvocare for the Slovene languagedigitalizacijadigitisationhigher educationinternacionalizacijainternationalisationjezikovna politikajezikovne pisarnelanguage officeslanguage policyskrb za slovenski jezikSloveneslovenščinavisoko šolstvoJeziki visokega šolstva 2012-2023| med internacionalizacijo in skrbjo za slovenski jezik|We identify (good) practices for language regulation in Slovenian higher education through a review of the legal and formal provisions and activities for the development and preservation of the Slovenian language, a definition of the concept of language care in higher education, and interviews with those responsible. Over the last ten years, many activities and experiences have emerged that allow for the effective exchange and integration of foreign students and professors, but such activities are often left to the initiative of teaching and administrative staff, their ingenuity and motivation. Recommendations are made based on the need to overcome the polarity between Slovene and foreign languages in Slovenian higher education and science. First and foremost, the state and universities should regard financial resources dedicated to internationalisation as support for the Slovene language, including: language courses; information technology for translators, digitisation of Slovene and the development of terminology in higher education; and, above all, the effective organisation of all recommended activitiesS pregledom pravno-formalnih določil ter dejavnosti za razvoj in ohranjanje slovenskega jezika, opredelitvijo pojma skrb za jezik visokega šolstva in intervjuji z odgovornimi osebami prepoznavamo (dobre) prakse za jezikovno ureditev slovenskega visokega šolstva. V zadnjih desetih letih se je vzpostavilo in izoblikovalo mnogo dejavnosti in izkušenj, ki omogočajo učinkovito internacionalizacijo, a so pogosto prepuščene samoiniciativnosti pedagoškega in administrativnega osebja, njihovi iznajdljivosti in volji. Oblikovana so priporočila, ki izhajajo iz potrebe po preseganju polarnosti med slovenščino in tujimi jeziki v slovenskem visokem šolstvu in znanosti. Država in univerze bi morale sredstva, namenjena internacionalizaciji, razumeti najprej kot podporo slovenščini: jezikovnim tečajem; informacijski tehnologiji za prevajalnike, digitalizaciji slovenščine in razvoju terminologije v visokem šolstvu; predvsem pa za organizacijo vseh naštetih dejavnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije