582 KB35 KB201320252015Jevšenak, JernejLevanič, Tomštevilka:107str. 15-23ISSN:2335-3112COBISSID:4356262URN:URN:NBN:SI:doc-0FBY1M7PslBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae SlovenicaActa silvae et lignianatomija lesadendroekologijaokoljski signalpropadanje hrastovQuercus roburtraheje ranega lesaOdvisnost velikosti prevodnih elementov doba (Quercus robur L.) od temperatur na dveh rastiščih Querco-Carpinetum v Sloveniji| Pedunculate oak's (Quercus robur L.) conductive elements size dependence on temperature at two Querco-Carpinetum sites in Slovenia|The aim of our study is to fully investigate the relationship between mean monthly temperatures and vessel features. Two vital and one declining groups of pedunculate oak from two Querco-Carpinetum sites in Slovenia are analyzed. Chronologies of mean vessel area and sum of vessel area were developed after previous high quality surface preparation and image analysis with macro EWVA in the ImageJ program. Declining group from Cigonca had the biggest average vessel and the largest amount of conductive tissue, which was linked to the dieback of this group. The analysis of temporal stability of correlation coefficients for declining group explained negative correlations, which were not stable in time. All groups were most responsive to the April temperatures. For all groups, climate signal was the strongest in the mean vessel area parameter. For vital group from Mlače we can expect, in the event of continuous rising of mean temperatures, bigger mean vessels that are more likely to be affected by cavitation. Lower ground water table in 1982 at Cigonca coincides with the reduced climate signal in the vesselsNamen študije je analizirati odnos med povprečnimi mesečnimi temperaturami in dimenzijami trahej dveh zdravih in ene propadajoče skupine dobov z dveh rastišč Querco-Carpinetum v Sloveniji. Kronologije povprečnih površin trahej in vsot površin trahej smo izdelali po predhodni skrbni pripravi površin vzorcev in analizi slik z makrom EWVA v programu ImageJ. Skupina propadajočih dreves s Cigonce je imela največje povprečne površine trahej in največjo površino prevodnega tkiva, kar povezujemo s propadanjem te skupine. Analiza časovne stabilnosti korelacijskih koeficientov je za propadajoča drevesa pojasnila negativne korelacijske koeficiente, ki niso bili stabilni v času. Vse skupine so se najbolj značilno odzivale na povprečne aprilske temperature. Pri vseh skupinah je bil klimatski signal najmočnejši v parametru povprečna površina trahej. Pri zdravih drevesih iz Mlač v primeru nadaljevanja trenda dvigovanja povprečnih temperatur pričakujemo večje povprečne površine trahej v prihodnjih desetletjih, ki so bolj izpostavljene problemu kavitacije. Padec podtalnice leta 1982 na Cigonci se časovno ujema s pričetkom padanja klimatskega signala v trahejah ranega lesaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGozdarski inštitut Slovenije