3486 KB0 KB201320252022Fabjan, EmaKapun, TeaZule, Janjaštevilka:127str. 13-25DOI:10.20315/ASetL.127.4COBISSID_HOST:114183939ISSN:2335-3112URN:URN:NBN:SI:doc-0MJC0QRDslBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae SlovenicaActa silvae et lignibarkbiorafinerijebiorefinerieschemical compositionfruit residuesinnovative productsinovativni produktikemijska sestavalignocellulosic residueslignocelulozni ostankiostanki sadeževsawdustskorjatree pruningszeleni odrezžagovinaKemijska sestava in potencialna uporabnost lignoceluloznih ostankov| Chemical composition and potential use of lignocellulosic residues|The main purpose of the current research was to determine the chemical structure of typical lignocellulosic residues generated in wood processing industries, fruit and vine growing activities, and the maintenance of green areas. Four characteristic groups of samples, e.g. wood sawdust, bark, tree prunings and the lignified residues of fruits were analysed for the content of ash, lipophilic and hydrophilic extractives, cellulose, hemicellulose and lignin. Gravimetric methods were used for the analyses, and the purity of individual isolated fractions was monitored by FTIR spectroscopy. The highest quantity of ash and low molecular weight extractive compounds was determined in bark and tree prunings, while concentrations of cellulose and total carbohydrates were highest in sawdust samples. Lignified fruit residues and bark proved to be rich sources of lignin. Because of their diverse chemical composition, all of the examined materials are potential feedstocks for the production of platform chemicals and other specific products within biorefinery processesNamen raziskave je bil določiti kemijsko sestavo tipičnih lignoceluloznih ostankov, ki nastajajo v lesno predelovalni industriji, sadjarstvu, vinogradništvu in pri urejanju zelenih površin. Analizirali smo štiri skupine vzorcev, in sicer lesno žagovino, drevesno skorjo, zeleni odrez in olesenele ostanke sadežev, da bi ugotovili vsebnost pepela, lipofilnih in hidrofilnih ekstraktivov, celuloze, hemiceluloze in lignina. Pri analizah smo uporabili gravimetrične metode, čistost izoliranih frakcij pa smo potrjevali s pomočjo FTIR-spektroskopije. Največ pepela in nizkomolekularnih ekstraktivnih komponent smo zaznali v vzorcih skorje in zelenega odreza, najvišje koncentracije celuloze in celokupnih ogljikovih hidratov pa smo izmerili v žagovini. Oleseneli ostanki sadežev in skorja so se izkazali kot bogat vir lignina. Vsi obravnavani materiali so zaradi svoje raznolike kemijske zgradbe potencialne surovine za proizvodnjo bazičnih kemikalij in drugih specifičnih produktov v sklopu biorafinerijskih procesovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGozdarski inštitut Slovenije