2511 KB74 KB199420252023Tratnik, Polonaletnik:33številka:4str. 593-612ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:180191235URN:URN:NBN:SI:doc-18H0JUT0enInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiadružbena funkcijaformalizemkritična teorijaljudske pravljicepolitična funkcijapravljicepsihoanalizastrukturalizemutopizemWorlds that make stories and stories that make worlds| imagined societies of fairy tales and folktales|That fact that fairy tales and folktales are produced in a certain time and space and intended for a specific audience has, until now, often been neglected. In the past they performed specific social or political functions, such as for instance, being a part of nation building, they were meant to discipline a certain population or educate. The author claims that fairy tales and folktales arise from social needs and tell of imagined societies. Their social and political functions can be analyzed through the relation between the structural features and the specificities of individual versions, considered in regard to social needsSpesso viene trascurato il fatto che le fiabe e i racconti popolari siano prodotti di determinati periodi e luoghi, destinati a un pubblico specifico. In passato, queste narrazioni svolgevano funzioni sociali o politiche specifiche, fungendo, per esempio, da supporto nel processo di costruzione della nazione, mezzi per disciplinare certe popolazioni o strumenti di educazione. L’autrice sostiene che le fiabe e i racconti popolari nascono da esigenze sociali e narrano di societa immaginarie. Le loro funzioni sociali e politiche si possono comprendere attraverso un’analisi della relazione tra le caratteristiche strutturali e le specificita delle singole versioni, valutate in riferimento ai bisogni socialiDosedanje raziskave pravljic so vse prepogosto spregledovale dejstvo, da pravljica vselej nastane v določenem času in prostoru, da izhaja iz družbe in je namenjena družbi. Avtorica v prispevku zagovarja tezo, da so pravljice izvajale specifične družbene in politične funkcije, kot na primer, da so prispevale h grajenju naroda, bile so sredstvo discipliniranja in izobraževalno orodje. Pravljice izhajajo iz družbenih potreb in pripovedujejo o zamišljenih družbah. Čeprav se folkloristika ukvarja z evidentiranjem različic istega tipa pravljice, nastalih v različnih družbenih okoliščinah, pa se ne posveča družbenim potrebam po določenih sporočilih, ki jih prinaša posamična inačica. Evolucijska teorija sicer razlaga, da se skozi čas in v različnih okoljih ohranjajo le določeni memi, toda ne pojasni, zakaj družbe uporabijo določene meme. Literarna zgodovina umesti pričetek literarne pravljice v novi vek, ko se ta žanr kanonizira. Toda literarne pravljice se bogato navezujejo na ljudske pripovedi, antične mite in legende ter srednjeveške romance. Formalistična in strukturalistična teorija sta iskali spodaj ležečo strukturo, ki opredeljuje vse pravljične inačice. Pri tem pa sta zanemarili diskurzivno analizo variant, ki bi pokazala posebnosti inačic. Te so tiste, ki govorijo o vsebinah in problematikah, ki zanimajo določeno družbo, v kateri so nastale in ki so jo nagovorile. Avtorica v prispevku zagovarja tezo, da lahko družbene in politične funkcije pravljic razumemo na podlagi primerjave različic, ki pokaže strukturne podobnosti, pa tudi vsebinske posebnosti posamičnih inačic. Prek opredelitve strukture s temeljnimi notranjimi funkcijami, ki se razbere na osnovi primerjave različic, obravnave posebnosti inačice z metodo diskurzivne analize ter analizo konativne funkcije te inačice v kombinaciji z analizo družbenih potreb je moč podati razlago družbene funkcije, ki jo je imela določena inačica pravljice v družbi, ki ji je bila podanaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko