82 KB773 KB56 KB77 KB703 KB53 KB198920252009Bole, DavidBreg Valjavec, MatejaErhartič, BojanKladnik, DragoPolajnar Horvat, KatarinaSmrekar, Alešštevilka:115 strani / 15 straniletnik:20str. 53-67, 175-189ISSN:0353-6483COBISSID:2322627URN:URN:NBN:SI:doc-1CGU8KZKenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivLjubljanaprostorsko planiranjespatial planningurbanistično planiranjevrtičkarstvovrtoviPresoja primernosti načrtovanih vrtičkarskih območij v Ljubljani| Assessing the suitability of planed garden-plot areas in Ljubljana|This article examines garden plots in Ljubljana to present the planning of this self-sufficient vegetable production activity, which developed mostly spontaneously in all urban environments in and around Ljubljana. Some residents of Ljubljana, the Slovenian capital, are involved in this activity not so much because of economic necessity but because it provides recreation and relaxation, meets their need for direct contact with nature, and offers them an opportunity to produce healthy food. Typically, older people are involved in this activity, among which the number of highly educated people isunexpectedly high. The majority are happy with the plot-gardening situation.The city government has begun systematically removing garden plots in unsuitable locations, and has drafted a proposal to organize gardening areas in a way that does not pollute the environment, and at the same time provide them with suitable infrastructure. We evaluated the appropriateness ofthe planned locations in the draft City Municipality of Ljubljana Zoning Implementation Plan on the basis of the fulfillment of key exclusion and attraction criteria that were established based on survey answers included in support of the decision-making with the help of GIS tools. Decision-making by consensus, inclusion of public stakeholders, and establishing dialog between the city government and garden-plot users will need to be ensured in carrying out this planV prispevku je na primeru vrtičkarstva v Ljubljani predstavljen vidik načrtovanja te samooskrbne dejavnosti pridelovanja vrtnin, ki večinoma stihijsko obstaja v vseh urbanih okoljih našega kulturnega okolja. Z vrtičkarstvom se ukvarja nekaj odstotkov prebivalcev slovenskega glavnega mesta, ki jim ta dejavnost bolj kot ekonomsko nujo pomeni rekreacijo in sprostitev, zadovoljenje potrebe po neposrednem stiku z naravo in možnost pridelave zdrave hrane. Značilno je, da se z njo večinoma ukvarjajo starejši ljudje, med katerimi jih je več visokošolsko izobraženih, kot bi bilo pričakovati. Večina jih je z razmerami za vrtičkarstvo zadovoljna. Mestna oblast je začela načrtno odstranjevati vrtičke na zanje neprimernih lokacijah, kot nadomestilo pa je pripravila predlog vrtičkarskih območij, ki naj bi bila urejena tako, da ne bi kazila okolja, in obenem primerno infrastrukturno opremljena. Primernost načrtovanih lokacij v osnutku izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana smo ovrednotili glede na izpolnjevanje pomembnih izločitvenih meril in meril privlačnosti, ki smo jih določili na podlagi anketnih rezultatov, vključenih v podporo odločanju s pomočjo orodij GIS. Pri izvedbi bo treba zagotoviti dogovorno odločanje z vključevanjem zainteresirane javnosti ter vzpostavljanje dialoga med občino invrtičkarjiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije