109 KB0 KB199220252002Hosta, Milanštevilka:2letnik:8str. 26-34ISSN:1318-2269COBISSID:1712305URN:URN:NBN:SI:doc-1SGHS4YIenFakulteta za šport, Inštitut za kineziologijoKinesiologia Slovenicaetikafilozofija športaodnosiosebnostne lastnostišportšportnikivrednoteGood sportsperson - good human being| Dober športnik - dober človek|"What is the nature of the good human being?" is a question asked time and only involves good skills, which doesn't necessarily show a good personality, but is also seen under a wider understanding of human flourishing asa good human being. again since Aristotle's virtue ethics. In the human quest for flourishing as a good human being, according to MacIntyre, man has to fulfill two basic conditions; the ability for rational reasoning, and awareness of dependency on and relationships to others. The good for each cannot be achieved without the pursuit of and harmoniying with the good of the social and cultural environment only within which one can flourish. A good human being is one who benefits her or himself and others. This is a matter not only of being good in any given role one has, for judgments we make about that role are always judgments about human flourishing as a whole. While focusing on the virtues and the rational dependency of man, the paper includes a consideration of the sportsperson as an individual, sport as an institution and society as the environment in which all participants, regardless of their role in sport, have to communicate and co-operate. This is the paradigm that allows the sportsperson to flourish as a good human being, and the social foundation for people to flourish in all their beauty and magnificenceRacionalni evdajmonizem utemeljen z Aristotelovo Nikomahovo etiko vedno znova budi vprašanja po človekovi naravi dobrega. V želji, da bi človek uspeval v vsem svojem sijaju kot dobro človesko bitje mora po MacIntzre-jevi teoriji izpolnjevati dva temeljna pogoja: sposoben mora biti samostojnega kritičnega presojanja, hkrati pa se mora zavedati odvisnosti od drugih. Tako človek v iskanju dobrega vedno svoje dobro na nek način uskladi z dobrim družbenega oz. kulturnega okolja v katerem uspeva. V športu to pomeni, da dober športnik ni samo tehnično ali taktično športno odličen, temveč je tudi moralno zrela osebnost. Tako svojo vlogo v športnem okolju utemelji znotraj širsega oz. vseobsegajočega lastnega življenjskega konteksta. Na ta način dobrega športnika opredeljujemo hkrati po njegovi športni vlogi in vlogi človeka, ki uspeva kot dobro človesko bitje. Tak športnik pa se vedno zaveda tudi svojega poslanstva in zgleda, ki ga daje mladim. Z osredotočenostjo na vrline, samostojnost in hkratno soodvisnost človeka, v razpravi zajamemo športnika kot posameznika, šport kot institucijo in družbo v širsem pomenu. Tako pokažemo, da morajo vsi udeleženi, ne glede na vlogo v športu sodelovati in komunicirati, da uskladijo svoje dobro s širšim, splošnim dobrim. To je edini način, da športnik uspeva kot dober človek in to je hkrati tudi temelj, da družba nudi okolje v katerem človek sploh lahko uspeva v vsej svoji lepotiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za šport