36 KB1089 KB30 KB200620202011Cankar, Gašperletnik:22številka:5/6str. 109-122, 222-223ISSN:1581-6036COBISSID:2347095URN:URN:NBN:SI:doc-25AS30EZslSlovensko društvo raziskovalcev šolskega poljaŠolsko poljebetween-schools achievementsdosežki med šolamieducationliteracyPISA 2009pismenostraziskavereading literacySloveniaSlovenijavzgoja in izobraževanjeEnakost šolskega sistema in delež variance dosežkov med šolami - pogled raziskave PISA 2009|Research is focused on the issue of between-schools and within-schools variance components in PISA 2009 achievement data for the Slovenian sample. Those variance components are thoroughly reported in the international PISA 2009 report and serve as basis for insights into equity of school systems in participating countries. This paper follows the findings of several authors (Cankar, 2009; Gaber, Tašner, Marjanovič Umek, Podlesek in Sočan, 2009) that variance components for the Slovenian sample in PISA 2006 data are not comparable (as indicator of equity) to the results from other countries due to the specific characteristics of Slovene system of education. In this paper, three specific questions are addressed: What portion of between school variance in student achievement actually stems from the educational tracks these schools belong to? Former secondary analysis demonstrated that most of this share is represented in the differences between tracks. What are the differences in variance components if we group students by their prior schools compared to grouping by them their secondary schools where they took the PISA test? How dependable are results due to the different soft ware and algorithms used? Results confirm the prior findings that most of the between school variance in the achievement data of Slovenian students comes from differences between educational tracks. The comparison of variance components when achievement data is grouped by secondary schools or by elementary schools shows diametrical results and warns us that results in the international PISA report do not reflect the long term effects of educational system. The comparison of different soft ware and algorithms advises caution and the exploration of the specifics of both soft ware and algorithms used to assure validity of resultsČlanek obravnava vprašanje variabilnosti dosežkov raziskave PISA 2009 med šolami, vključenimi v raziskavo. Tovrstna variabilnost je v mednarodnem poročilu o raziskavi PISA 2009 zelo podrobno obravnavana in predstavlja osnovo za mero pravičnosti, ki kaže, v kolikšni meri so šolski sistemi v posamezni državi naravnani k enakosti (poleg odličnosti). Članek izhaja iz sekundarnih analiz raziskave PISA 2006, kjer več avtorjev (Cankar, 2009; Gaber, Tašner, Marjanovič Umek, Podlesek in Sočan, 2009) ugotavlja, da zaradi specifičnih značilnosti slovenskega šolskega sistema izračunan delež variance dosežkov med šolami in znotraj šol ni primerljiv z ostalimi državami. Podrobneje članek odgovarja na vprašanja: Kakšen delež varianc dosežkov učencev v raziskavi PISA 2009 izvira iz delitve na srednješolske izobraževalne programe? Sekundarne analize raziskave PISA 2006 na slovenskih podatkih so pokazale, da lahko večino razlik med srednjimi šolami razložimo z razlikami med pripadajočimi izobraževalnimi programi. Kakšni so deleži varianc dosežkov učencev v raziskavi PISA 2009 med šolami in znotraj šol, upoštevaje enkrat delitev na srednje šole in drugič glede na osnovne šole? V kakšni meri so analize odvisne tudi od uporabljenih programskih orodij in algoritmov? Na podlagi rezultatov avtor ugotavlja, da tudi v raziskavi PISA 2009 večino deleža variance, ki predstavlja razlike med šolami, pravzaprav predstavljajo razlike med različnimi izobraževalnimi programi, v katerih so šole, kar potrjuje ugotovitve sekundarnih analiz raziskave PISA 2006. Primerjava deležev varianc glede na osnovne šole in glede na srednje šole, kjer so bili večinoma 15-letniki v času pisanja raziskave PISA, pokaže popolnoma drugačno sliko in potrjuje hipotezo, da navedeni deleži razlik med šolami v mednarodnem poročilu raziskave PISA 2009 za Slovenijo niso odraz dolgoročnih učinkov šolskega sistema. Primerjava različnih programskih orodij in algoritmov je pokazala na pomembnost upoštevanja specifičnih značilnosti tako uporabljenega modela kot programskega orodjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo raziskovalcev šolskega polja