1568 KB57 KB199420252024Dewell-Gentry, HopeHaček, MiroKukovič, SimonaPope, Paul Jamesštevilka:1letnik:34str. 17-28DOI:10.19233/ASHS.2024.02ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:198680835URN:URN:NBN:SI:doc-27LSB4EUenInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaZgodovinsko društvo za Južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiaCovid-19demografski dejavnikidemografski vidikepidemijaEvropska unijapolitična prepričanjaprepričanjaTeorije zarotExploring the demographics of conspiratorial beliefs about Covid-19 in the United States and European Union| a case approach|This study examines conspiratorial beliefs associated with the coronavirus pandemic in the United States, the European Union, and Slovenia. Drawing on a case-based approach, this research seeks to understand the underlying factors that have led to the emergence of conspiratorial beliefs regarding the coronavirus and the COVID-19 disease. We analysed surveys from the US and the EU to investigate the support of the general population towards the selected statements and beliefs closely connected to prevailing conspiracy theories. We seek the answer to the question of which demographic and societal factors contribute the most towards people’s beliefs about the origins of coronavirusQuesto studio esamina le basi e l’impatto delle teorie del complotto sul coronavirus negli Stati Uniti, nell’Unione Europea e in Slovenia. Basandosi su un approccio basato sui casi, questa ricerca cerca di comprendere i fattori sottostanti che hanno portato all’emergere di convinzioni cospiratorie riguardo al coronavirus e alla malattia Covid-19. Stiamo analizzando sondaggi provenienti da Stati Uniti e UE per analizzare il sostegno della popolazione generale verso le affermazioni e le credenze selezionate strettamente legate alle teorie del complotto prevalenti. Stiamo cercando la risposta alla domanda su quali fattori demografici e sociali contribuiscono maggiormente alle convinzioni delle persone sull’origine del coronavirusČlanek analizira vpliv teorij zarot o koronavirusu v Združenih državah Amerike, Evropski uniji in v Sloveniji. Na podlagi pristopa, ki temelji na študijah primerov, si raziskava prizadeva razumeti osnovne dejavnike, ki so privedli do nastanka zarotniških prepričanj glede koronavirusa in posledične bolezni Covid-19. V članku analiziramo raziskavo American Trends Panel, ki so jo izvedli Pew Research Center (Združene države Amerike), European Social Survey (Evropska unija) in Special Eurobarometer 516 (Evropska unija), da bi analizirali podporo prebivalstva izbranim izjavam in prepričanjem, tesno povezanim s prevladujočimi teorijami zarote. Pri tem odgovor na raziskovalno vprašanje, kateri demografski in družbeni dejavniki prispevajo k prepričanju ljudi o izvoru koronavirusa, kot je morebitna proizvodnja virusa v laboratorijih pod nadzorom oblasti. Ugotavljamo, da obstajajo določeni demografski in družbeni dejavniki, ki vsekakor prispevajo k prepričanju ljudi o izvoru koronavirusa, predvsem so to versko prepričanje, stopnja izobrazbe in levo-desna politična umestitev, vendar je njihov vpliv močnejši v Združenih državah ter nekaterih južnih, vzhodnih in osrednjih evropskih države (npr. v Sloveniji) v primerjavi z zahodno in severno Evropo. Slovenski anketiranci kažejo zmeren vpliv teh dejavnikov in so opazno bolj nagnjeni k zarotniškim prepričanjem kot povprečje EU. Članek zaključimo z ugotovitvami o desničarskih političnih ideologijah, ki prispevajo k verovanju v teorije zarot o pandemiji, in uporabi družbenih medijev kot mehanizma za širjenje teorij zarot o koronavirusuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko