234 KB38 KB200620202013Vendramin, Valerijaletnik:24številka:3/4str. 183-195, 208-209ISSN:1581-6036COBISSID:2618199URN:URN:NBN:SI:doc-2BZPV5VYslSlovensko društvo raziskovalcev šolskega poljaŠolsko poljeevaluation of the scientific resultsgenderintersectionalityintersekcionalnostscientific politicsspolvrednotenjeznanstvena politikaznanstveni dosežki"Globalna" znanost in konceptualni manko| hegemonizacija znanstvenih prostorov skozi prizmo feministične teorije|The concept of intersectionality is taken as a starting point - intersectionality as an interaction between gender and other categories of difference. It is demonstrated that this difference is (yet) again insufficiently theorized, regardless of the declarative feminist acknowledgement that the exclusions played such a distressing role in the formation of the feminist scholarship. Multiple positioning only rarely includes power relations along the East- -West European axis - this "periphering" is not theorised appropriately in hegemonic/hegemonizing Anglo-American feminist theory. This starting point leads furthermore to two issues that play an important part in the legitimization of "science-making" and the formation of the intellectual agenda. The first problem is of a conceptual nature - how universally or culturally marked are the concepts, categories etc. that are used by feminist theory? Secondly, how does the dominance of the certain cultural space and language (English) influence the development of science and the dissemination of scientific results. The existing taxonomies of academic excellence and quality are very much marked by the dominance of some in the scientific community. The article ends with a look at Slovene scientific-research politics - how its conditions and standards "objectively" define good researcher and how it demarcates the possibilities of their scientific workKot izhodišče je vzet koncept intersekcionalnosti kot interakcije med spolom in drugimi kategorijami razlike. A ta razlika se (spet) izkazuje kot nezadostno teoretizirana, kljub načelnemu feminističnemu pripoznanju, da so izključitve v oblikovanju feministične vednosti igrale tako resno vlogo. Multiplo pozicioniranje le redko vključuje oblastna razmerja na poenostavljeni evropski osi vzhod-zahod - to odrinjanje na rob ni dovolj problematizirano v hegemoni(zirajoči) anglo-ameriški feministični teoriji. To izhodišče je postavljeno kot relevantno za dva problemska sklopa, ki imata pomembno vlogo pri globalni legitimizaciji delanja znanosti in oblikovanja intelektualne agende. Prvi problem je konceptualne narave - kako univerzalni ali kulturno zaznamovani/določeni so pojmi, kategorije ipd., ki jih uporablja feministična teorija? In drugič, kako prevlada določenega kulturnega prostora in jezika (v našem primeru angleščine) vpliva na razvoj znanosti in diseminacijo rezultatov? Obstoječe taksonomije akademske odličnosti in kvalitete zaznamuje dominantnost nekaterih v znanstveni skupnosti. Za konec pa pogledamo, kako se vse to odraža v aktualni slovenski raziskovalni politiki - kako ta preko svojih razpisnih pogojev in meril objektivno definira dobrega raziskovalca oziroma dobro raziskovalko in določa možnosti njihovega delovanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo raziskovalcev šolskega polja