1015 KB67 KB199420252023Kramberger, PetraSamide, Irenaštevilka:2letnik:33str. 315-330DOI:10.19233/ASHS.2023.16ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:170594307URN:URN:NBN:SI:doc-3BYRBYZEenInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiacultural capitalGermanic philologyhistory of Germanic philology 1919–1945Kelemina, Jakobkulturni kapitalprimorski študentjestruktura študentovstudent profilestudents from the Littoralštudij germanistikezgodovina germanistike 1919–1945The beginnings of Slovene Germanic philology| the first professors and the social profile of the first students from the Littoral|This article seeks to shed light on the beginnings of Germanic philology in the Slovene lands, concentrating both on the leading figure of Dr Jakob Kelemina (1882–1957), who established Germanic philology in the Slovene academic space and dominated it for many years, and on the profile of his students from the Slovene, Italian, and Croatian littoral. The findings, which are based on the quantitative and qualitative analysis of archive sources, lecture lists and student records, and on Bourdieu’s classification of education opportunities by economic and cultural capital, show that students from the coastal regions made up 17% of the 916 students of both sexes who attended lectures on Germanic philology up until the end of the Second World War; of these, 54% were women. The students’ social origin was found to have had considerable influence on their decision to take up such studies, as the large majority came from the middle and upper strata of the populationLo scopo del presente contributo e di far luce sugli inizi degli studi di germanistica nel territorio sloveno, con particolare attenzione sia al pluriennale direttore di dipartimento, il prof. Jakob Kelemina (1882–1957), il quale ha introdotto la filologia tedesca nel mondo accademico sloveno, sia alla struttura degli studenti e delle studentesse provenienti dalle regioni litoranee slovena, italiana e croata. I risultati del contributo, basato sull’analisi quantitativa e qualitativa di fonti d’archivio, liste di corsi e documenti personali, nonché sulla classificazione di Bourdieu delle opportunita educative in base al capitale economico e culturale, mostrano che tra i 916 studenti iscritti ai corsi di filologia tedesca fino alla fine della seconda guerra mondiale, la quota di quelli provenienti dal Litorale e del 17%, e tra di essi il 54% sono donne. E emerso inoltre che la decisione riguardo agli studi e soggetta soprattutto all’influsso del contesto sociale dei futuri studenti, poiché la maggior parte proviene dalle classi medie e alte della popolazione, soprattutto da ambienti con un alto capitale culturalePrispevek osvetljuje začetke germanistike na Slovenskem, ki sovpadajo z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani, in se pri tem osredinja zlasti na strukturo študentov in študentk s slovenskega, italijanskega in hrvaškega primorja. Germanistika na ljubljanski Filozofski fakulteti, katere dolgoletni predstojnik je bil prof. dr. Jakob Kelemina (1882–1957), se je kot ena od ustanovnih ved hitro uveljavila in pridobivala na ugledu: do konca druge svetovne vojne je predavanja na germanski filologiji obiskovalo skupno 916 študentov in študentk. S kvantitativno in kvalitativno analizo arhivskih virov, seznamov predavanj in osebnih izkazov ter na podlagi Bourdieujeve klasifikacije izobraževalnih možnosti glede na ekonomski in kulturni kapital prispevek ugotavlja, kolikšen delež zavzemajo študentje z mediteranskega območja, kakšno je razmerje med spoloma, kakšna je korelacija med družbeno-socialnim okoljem, iz katerega izvirajo, ter izbiro študija, kako se nacionalno (samo)opredeljujejo in kako je izbira študijskih vsebin vplivala na njihovo karierno pot: med njimi najdemo tako univerzitetne profesorje kot uveljavljene pisatelje, prevajalce, kulturne delavce, umetnike, pravnike, publiciste in številne druge, ki so pomembno sooblikovali slovensko družbo. Izsledki kažejo, da predstavljajo študentje s Primorske 17-odstotni delež vseh študentov, od tega je 54 odstotkov žensk, kar je primerljivo s povprečjem za celotno populacijo. Ob tem se je tudi izkazalo, da družbeno-socialno okolje pomembno vpliva na odločitev za študij, saj večina študentov izhaja iz srednjega in višjega sloja prebivalstva, ki je izobraževanju bolj naklonjenoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko