762 KB41 KB199920252002Žmavc, Janjaštevilka:2letnik:4str. 117-130ISSN:1580-0261COBISSID:21055842URN:URN:NBN:SI:doc-3MJDMRI7slDruštvo za antične in humanistične študije SlovenijeKeria (Ljubljana)dramatikalatinska književnostlatinščinarimska komedijasemantikasintaksatekstna lingvistikaTerentius Afer, PubliusTerencijev animus| analiza pomenskega polja|The noun animus holds a very important place in Terence's play Andria. An analysis of its occurrences reveals that the actual value of the noun is determined by its sentential role and contextual coplements, which provide an insight into its characteristics. Terence's concept of human mentality can thus be explored and defined merely by means of grammatical interpretation, the core of this mentality being represented by the noun animus as the centre of consciousness and emotionSamostalnik animus zavzema v Terencijevi Andriji zelo pomembno mesto. Ob analizi primerov v Andriji ugotovimo, da je dejanska pomenska vrednost samostalnika določena z njegovo stavčno vlogo in vsebinskimi dopolnili, ki natančneje pojasnjujejo njegove lastnosti. Tako je tudi zgolj s slovnično interpretacijo mogoče zadovoljivo opredeliti Terencijevo pojmovanje duševnosti, katere izhodišče predstavlja prav samostalnik animus kot središče zavesti in čustvovanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba