1172 KB57 KB198920252022Gabrovec, MatejKoblar, SimonRazpotnik Visković, NikaTiran, Jernejštevilka:1letnik:33str. 39-54, 105-121ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-04DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-01-04COBISSID_HOST:115272195URN:URN:NBN:SI:doc-487OL53ZenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivaccessibilitydostopnostjavni potniški prometmobilitymobilnostposelitevprostorsko planiranjepublic transportsettlementspatial planningProstorska analiza dostopnosti javnega potniškega prometa v Sloveniji| A spatial analysis of public transport accessibility in Slovenia|This article analyses the accessibility of public transport in Slovenia in terms of the proximity of stops and trip frequency. By combining the Central Population Register with data on the provision of public transport services, geographic information systems were used to calculate the share of the population living within a 500 and 1,000 m radius from stops with a basic number of daily trips. The spatial differences in accessibility were analysed, and the population density data were utilized to identify the main gaps in provision. Moreover, the location of newer settlements was analysed in terms of their integration into the existing public transport network. It was determined that public transport accessibility in the country is relatively adequate within a 1,000 m radius; however, within a 500 m radius, it is adequate only in most urban areas. There are extensive areas without adequate accessibility, which is a consequence of low population density particularly in the countryside, whereas larger gaps in provision appear in suburban areas that have grown outside public transport corridors. The 2004–2020 study period revealed a trend of lower demographic growth than the Slovenian average in areas with the best public transport accessibility, whereas the areas of the greatest population growth and most intense residential construction have been only partly located in the vicinity of the public transport network. This confirms the hypothesis that current strategic spatial planning documents are not followed consistently, and that transport and spatial planning are insufficiently integratedPrispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP. Ugotovili so, da je dostopnost JPP v državi glede na 1000-metrsko oddaljenost od postajališč razmeroma zadovoljiva, glede na 500-metrsko oddaljenost od postajališč pa je zadovoljiva le na večini urbanih območij. Obsežna območja nimajo ustreznega dostopa do postajališč JPP, kar je zlasti na podeželju posledica majhne gostote prebivalstva, večje vrzeli v ponudbi pa se pojavljajo na območjih suburbanizacije, ki so nastala zunaj koridorjev JPP. Med letoma 2004 in 2020 so avtorji na območjih z najboljšo dostopnostjo JPP prepoznali trend nižje demografske rasti od slovenskega povprečja, na območjih največje rasti prebivalstva in intenzivne stanovanjske gradnje pa se je poselitev le delno umeščala v bližino omrežja JPP. To potrjuje domnevi o nedoslednem upoštevanju veljavnih prostorskih strateških aktov ter o nizki stopnji integracije prometnega in prostorskega načrtovanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije