2132 KB69 KB2492 KB60 KB198920252025F. Corpuz, Zaldyštevilka:2letnik:36str. 62-77, 136-149ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2025-36-02-05DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2025-36-02-05COBISSID_HOST:262299139URN:URN:NBN:SI:doc-4NF6AHOUenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivenvironmental psychologymeasurement invariance,merska invariantnostobnovitvena okoljaokoljska psihologijapsihometrična validacijapsychometric validationrestorative environmentstipi urbanih prostorovurban scene typesOblikovanje in začetna validacija lestvice obnovitvene zmožnosti urbanih okolij| Development and initial validation of the Urban Restorative Potential Scale| evidence from the Philippines| izsledki s Filipinov|Urban environments influence mental well-being, yet most restoration scales have been developed for natural settings. This study developed and initially validated the Urban Restorative Potential Scale (URPS), a design-oriented measure for everyday urban contexts. A set of twenty-five items grounded in attention restoration theory and stress reduction theory was tested with 1,001 residents of Urdaneta, Philippines. Confirmatory factor analysis supported a seventeen-item, four-factor structure (quality, functionality, captivation, and relaxation) under a second-order urban restorative potential (URP) factor, with good fit and reliability. Convergent validity was adequate; subscale correlations were high but consistent with a meaningful higher-order construct. The URP factor strongly predicted overall satisfaction with the scene viewed. Multi-group models indicated context dependence across urban scene types (USTs): quality loaded most strongly on URP in recreational scenes; captivation dominated in housing, institutional, streetscape, and commercial scenes; functionality was most influential in transit scenes; and relaxation was an important but not leading factor for all USTs. The findings are cross-sectional; therefore, causal claims are not warranted. The URPS offers a practical diagnostic profile for design hypotheses, highlighting that what “feels restorative” varies by scene typeUrbana okolja vplivajo na psihično počutje ljudi, večina lestvic za merjenje tega vpliva pa je bila do zdaj oblikovana samo za naravna okolja. V članku sta predstavljena oblikovanje in začetna validacija lestvice za merjenje obnovitvene zmožnosti urbanih okolij – oblikovalsko usmerjenega merskega orodja, namenjenega urbanim prostorom, ki jih ljudje vsak dan uporabljajo. Nabor 25 postavk, izbranih na podlagi teorij obnove pozornosti in zmanjšanja stresa, je bil preizkušen s 1.001 prebivalcem filipinskega mesta Urdaneta. S potrditveno faktorsko analizo je bila izbrana končna struktura lestvice z visoko stopnjo prileganja in zanesljivosti, ki je vključevala 17 postavk in štiri faktorje (kakovost, funkcionalnost, privlačnost in sprostitev), združenih v faktor drugega reda, imenovanega obnovitvena zmožnost urbanih okolij. Konvergentna veljavnost je bila dosežena, korelacije med faktorji so bile močne in hkrati skladne s konstruktom višjega reda. Faktor drugega reda se je izkazal za močnega napovednika splošnega zadovoljstva z urbanim prostorom, ki ga je posamezni udeleženec v raziskavi ocenjeval na podlagi fotografije. Večskupinski modeli so pokazali odvisnost faktorjev od tipa urbanega prostora: kakovost je bila najpomembnejši faktor na območjih, namenjenih rekreaciji, privlačnost na stanovanjskih območjih, območjih javnih ustanov, ulicah in trgovskih območjih, funkcionalnost na potniških terminalih, sprostitev pa je bila pomemben, a ne najbolj vpliven faktor na vseh urbanih prostorih. Izsledki raziskave so prečne narave, zato med njimi ni mogoče opredeliti zanesljivih vzročnih povezav. Lestvica je praktično diagnostično orodje za pripravo oblikovalskih hipotez, hkrati pa kaže, da se to, kar deluje obnovitveno ali blagodejno za počutje ljudi, razlikuje glede na tip urbanega prostoraTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije