2051 KB66 KB199920252021Šterbenc Erker, Darjaštevilka:2letnik:23str. 27-48DOI:10.4312/keria.23.2.27-48ISSN:1580-0261COBISSID:97505283URN:URN:NBN:SI:doc-4Y22RB1GslZnanstvena založba Filozofske fakulteteKeria (Ljubljana)ajtiološke pesnitveantična književnostAvgustelegijaFastiFloramimusOvidijrimska književnostVeneražanrOvidijevi ljubezni Venera in Flora in preobrazba elegičnega žanra|The transformation of a literary genre runs as a red thread not only through Ovid’s Amores but also through the Fasti, the poet’s “greater work”, which implies a genre higher than elegy. Ovid transforms the genre of the aetiological elegy by intertwining aetiologies of Roman festivals with epic elements, as well as with elements of love elegy and mime. Although the poet’s literary persona claims to continue writing love elegies under the in-fluence and inspiration of the love goddess Venus, this article argues that Ovid’s real love in the Fasti is Flora. The poet incorporates into his poem the way of life championed by Flora, enjoying mimes and dissolute nocturnal dinner parties, drinking wine and writing elegies. Moreover, Ovid creatively adopts models from the Roman Empire, notably those written by Callimachus. In the process of the generic transformation of his aetiological elegy into Flora’s elegy, Ovid emphasises the political connotations of the Roman elegy by distancing himself from Augustus’ sexual moralityPreobrazba žanra je bila rdeča nit v Ovidijevih Ljubeznih, v pričujoči članek pa prikazuje, da je ta tema osrednjega pomena tudi v Rimskem koledarju, v Ovidijevem »večjem delu«. Žanr ajtiološke elegije je v tej pesnitvi Ovidij preobrazil tako, da je v ajtiologije rimskih praznikov vpletel epske elemente, ljubezensko-erotične ajtiologije in mimus. Čeprav Ovidijev pesniški lik še naprej pesni pod vplivom boginje ljubezni Venere, pričujoči članek pokaže, da je v Rimskem koledarju Ovidijeva prava ljubezen Flora. Ovidijev pesniški lik je privzel način življenja v znamenju Flore, veseli se mimov, razpuščenega uživanja v nočnih gostijah, vina in pesniškega ustvarjanja. V svoji preobrazbi žanra Ovidij kreativno sledi literarnim vzorom iz rimskega imperija, predvsem Kalimahovim Izvorom. V procesu preobrazbe elegičnega žanra v Florino elegijo Ovidij poudari že obstoječe politične konotacije rimske elegije tako, da se distancira od Avgustovih vrednot, predvsem spolne moraleTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba