1897 KB0 KB199420252020Kirbiš, Andrejštevilka:3letnik:30str. 469-484ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:45987587URN:URN:NBN:SI:doc-5CV10587enInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiacultural capitaleducational habitusgenderhealthinequalitiesizobraževalni habituskulturni kapitalneenakostischool perceptionssociologija mladinesociology of youthspolzaznave šolskega okoljazdravjeThe impact of educational habitus on subjective health and substance use and the moderating effect of gender| findings from a nationally representative study of Slovenian youth|The main purpose of our research was to examine the relationship among various indicators of educational habitus, subjective health and substance use and the moderating role of gender. The results indicated that 1) over one third of bivariate correlation coefficients between habitus and health outcome measures were statistically significant; 2) the most consistent correlate of subjective health was satisfaction with the Slovenian educational system, while school adjustment most consistently correlated with substance use; 3) when controlling for several socioeconomic and parenting confounders in multivariate analyses, only in two out of twelve examined cases did habitus predictors remain significant (only for substance use); 4) gender moderated the impact of two indicators of educational habitus on overall substance use, but not on overall subjective healthNamen naše raziskave je bil preučiti odnos med različnimi kazalniki izobraževalnega habitusa, subjektivnega zdravja ter uporabe substanc, ob tem pa smo preučili tudi moderatorsko vlogo spola. Izvedli smo analizo podvzorca šolajočih se mladih, zajetih v anketnih podatkih nacionalnega reprezentativnega vzorca raziskave Slovenian youth 2013, v kateri so ciljno populacijo predstavljali prebivalci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, stari od 16 let do 27 let (N = 608, Msubstarost = 20,9 leta). Zdravstvene izide smo preučili s petimi kazalniki subjektivnega zdravja (samoocenjeno zdravje, duševno zdravje, pogostost doživljanja stresa, samoocenjena depresivnost in zadovoljstvo z življenjem) in štirimi kazalniki uporabe substanc (pogostost uživanja alkohola, kajenja ter uporabe mehkih in trdih drog). Izobraževalni habitus smo merili s samoocenjeno težavnostjo šolanja, šolskim uspehom, povprečnim dnevnim številom ur učenja/študiranja, zadovoljstvom z izobraževalnim sistemom v Sloveniji, (ne) pripravljenostjo obiskovanja šole in pričakovanji mladostnika glede težavnosti pridobitve zaposlitve po koncu šolanja. Rezultati so pokazali, da: 1) je bila statistično značilna dobra tretjina bivariatnih korelacijskih koeficientov med kazalniki habitusa in zdravstvenimi kazalniki; 2) je bilo zadovoljstvo z izobraževalnim sistemom v Sloveniji v bivariatnih analizah najbolj konsistentno povezano s kazalniki subjektivnega zdravja, z uporabo drog pa šolska prilagojenost; 3) sta v multivariatnih analizah ob vključitvi vrste socioekonomskih in starševskih kontrolnih spremenljivk le v dveh primerih kazalnika habitusa izmed dvanajstih ostala statistično značilna napovedovalca (zgolj uporabe substanc); 4) je spol moderiral odnos dveh kazalnikov izobraževalnega habitusa z uporabo substanc, ne pa tudi s subjektivnim zdravjem. Prispevek sklenemo z implikacijami rezultatovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko